PoStnlna platana v gctovinl	m	Cena	Bto	*'*•
Vlcumskl dom
Steo. 172
U ljubljeni, sobota, 31. (ulila 1937
teto II.
Čankajškov manifest
Do zadnjega moža za svobodo domovine!"
Splošna mobilizacija vseh za vojsko sposobnih na Kitajskem
a
I
Maršal Čankajšek
vrhovni poveljnik Kitajcev
Šanghaj, 31. julija. Sinoči je maršal Čankajšek izdal proglas na kitajski narod. »Sovfažnik je prodrl na kitajsko zemljo, da zasužni ono, kar je tisoč letja bilo kitajska last.« Tako začenja Čan-fcajšekov manifest. »Prišla je ura, ko se mora strniti
ves kitajski narod, da bo branil svojo lastnino, da bodoči rodovi sedanjemu ne bodo mogli očitati, da je bil slab in da je izdal svojo domovino. Kitajski narod bo zbral vse svoje razpoložljive sile, da se upre nasprotniku in da ga prežene iz ozemlja, v katero je že prodrl. Doba našega poniževanja je končana. Kitajski narod se dviga, ker hoče svobodno živeti na zemlji svojih očetov.« Maršal Čankajšek nato poziva prostovoljce, naj ee sami javijo. Vse vojaške obvezance pa kliče pod orožje. Vsem onim, ki imajo premoženje, naj ga stavijo domovini na razpolago, da si bo mogla nabaviti sredstva, ki so ji za obrambo potrebna. Manifest konča z besedami »Kitajski narod! Do zadnjega moža za svobodo domovine!«
Istočasno s proglasom na narod je Čankajšek odredil s posebnimi uredbami splošno mobilizacijo vseh oboroženih sil, z drugo odredbo je izdal armadam srednje Kitajske zapoved, naj nemudoma korakajo proti severu, in se tamkaj postavijo v bran prodirajočemu nasprotniku. V tretji uredbi daje maršal Čankajšek povelja onim če.tam, ki so 6e morale umakniti zaradi izdajstva nekaterih Japoncem prodanih kitajskih generalov, naj se ustavijo, obrnejo in Japonce napadejo. Kot vrhovni vodja organizacije kitajskih skavtov, ki šteje okrog pol milijona članov, je maršal Čankajšek tudi odredil mobilizacijo vseh skavtov, da pomagajo pri obrambi domovine.
Navdušenje po Kitajskem
Iz vseh krajev Kitajske prihajajo brzojavke, da se je kitajski narod z navdušenjem odzval povelju svojega voditelja. Po več pokrajinah so začeli že zbirati denarna sredstva za nakup bojnih letal. Samo zbirka v Šanghaju je prvi dan dala sedem milijonov dolarjev (300 milijonov din).
Japonci zasedajo severni Kitaj
»Neodvisna severna republika"
Tiencin, 31. julija. Generala Šijusan in Čan-cufung, ki sta izdala kitajsko vrhovno poveljstvo in prestopila Ji Japoncem ter prisilila kitajsko posadko Peipinga, da je morala mesto izprazniti, sta obenem z novim, pekinškim županom Čunčečunom proglasila neodvisno severno kitajsko republiko. Glavno mesto te republike ostane Peiping. Republika pa obsega pokrajini Hopej in Čahar. V proglasu pravi ta triumvirat, ki je dejansko samo slepo orodje Japoncev, da pričakuje, da se bo republika v kratkem še povečala z novimi pokrajinami.
Japonska vojska v Peiping ni vkorakala, ker tetfa ni smatrala za potrebno, odkar ima tamkaj sebi prijazne oblasti. Japonci, ki so prodrli že mimo Peipinga, da očistijo vso pokrajino Hopej zadnjih oddelkov kitajskih čet, ki se še tamkaj nahajajo, razširjajo po deželi letake, v katerih pravijo, da prihajajo kot odposlanci miru in zaščitniki neodvisnosti severnih pokrajin Kitajske.
Japonsko vojaško poveljstvo pa je razširilo svoje letake, y katerih pravi, da Japonci v Peiping ne bodo vkorakali in da bodo vojaške operacije kmaln končane, ako se jim kitajske armade ne bodo zoperstavljale. Vojaško poveljstvo dodaja, da japonske čete nimajo namena prekoračiti črte, ki leži 32 km južno od železniške proge Peiping—Tiencin, da pa bodo morale prodiranje nadaljevati, ako zadenejo na odpor redne kitajske vojske.
n
Londonske klepetulje
Mi
Ostra obsodba londonskega odbora za nevmešavanje po vatikanskem glasilu „Osservatore Romano"
London, 31. julija. Včeraj se je zopet sestal Odbor za nevmešavanje. Po večurnem praznem besedičenju so ugotovili, da se ne morejo sporazumeti. Seja je bila nato preložena na nedoločen čas. Gospodje diplomati 60 po tem trudapol-nem delu odšli na počitnice.
Vatikansko mesto, 31. julija. TG. Veliko zanimanje je v vseh diplomatskih krogih vzbudil Članek, ki ga je po dolgem molku »Osservatore Romano« posvetil londonskemu odboru za nevme-fiavanje in vsem pogajanjem med velesilami, da bi prišle do kompromisa, ki naj bi zaključil državljansko vojno v Španiji.
»Londonski odbor za nevmešavanje je zablodil J* živce narkvnost razkrajajoče pravne postopke,« >— piše Osservatore Romano —. »Bizantinsko obnašanje londonskega odbora je začelo mednarodno javnost navdajati s skrbjo. Če napravimo primer med demagogičnim filozofiranjem londonskega diplomatskega zbora in dejanskimi strahotami državljanske vojne v .Španiji, ki traja žo več kot eno leto, se ne moremo ubraniti čustva zagrenjenosti. Kako neki je vendar mogoče, da je usoda velikega naroda in z njim vred tudi usoda ostale Evrope postala predmet brezplodnih besedičenj. Londonski odbor jo svojemu delu dal pravo oznako z metodami, ki se jih poslužuje. Najprej pride do splošnih sporazumov. Toda naenkrat se pojavijo najhujša nasprotja glede vsake posamezne točke sklenjenega sporazuma. Besedičenje postane glavno.
Vse drngo, končni eilj in poglavitna naloga, to je nujnost, da se napravi konec državljanski vojni, stopata popolnoma v ozadje. Potem pride zopet kakšen načelen sporazum o kakšni postranski točki, nakar izbruhnejo srditi spori o podrobnostih tega sporazuma. In tako dalje v sivo brezkončnost. Obstoječim težavam pa obešajo na vrat še težave glede postopka. Ali naj začnemo s tem najprej, ali z onim. Ali najprej prostovoljci in potem priznanje, ali pa narobe, odnosno vse hkrati. Načrti se valjajo po mizah. Kompromisni predlogi Be kopičijo, vpraševalne pole potujejo od vlade do vlade. Pogajanja trajajo dalje, zaidejo v slepo ulice, so izmotajo in potem zopet zajadrajo po kakšni stranski poti čisto nekam drugam, daleč proč od osnovnega cilja. A istočasno nobena od držav, ki se udeležujejo londonskega klepetanja, še ni ustavila pošiljke orožja in prostovoljcev obema taboroma na španskih tleh. Pošiljke se nemoteno vale če* mejo, nadzorstva ni mogoče organizirati, ker ga nikdo ne spoštuje, in velesile dejansko le druga drugo nadzirajo. Boji trajajo dalje, Španci se kopljejo v krvi, škoda vsak dan rasto, londonski diplomati pa besedičijo in se prepirajo o postopkih, kako bi mogli priti do načelnih sporazumov. Razgovori tega tedna niso prinesli nobenega napredka, nobene jasnosti. Mislili smo, da bo špansko vprašanje kmalu rešeno tako, da se bo državljanska vojna zaključila. Toda nahajamo se šele v prvi predsobi pravih problemov, ki se jih nikdo no upa načeti, čeprav vse velesile nanje mislijo.
Izletniki so se vrnili iz Pariza
Ljubljana, 31. julija.
Zjutraj ob petih eo se čez Rakek vrnili v Ljubljano izletniki, ki so pod vodstvom SK Planine obiskali v Parizu veliko svetovno razstavo. Vse potovanje je trajalo 11 dni ter 60 bili izletniki oči-vidno močno utrujeni. Kakor so nam povedali udeleženci potovanja, je bil ves program na splošno izveden v veliko zadovoljstvo izletnikov. Mnogi Uascd izletnikov pa so 6e pritoževali nad postopanjem nekaterih ustanov v Parizu, ki niso vselej Pokazale dovolj razumevanja za toliko množico izletnikov, ki je prišla tako daleč v Pariz; tudi 60 izletniki v Parizu z ogorčenjem ugotavljali, dan za dnem zelo čudne, nam močno nasprotne pojme o B&jbistvenejših človeških lastnostih.
Tudi o svetovni razstavi sami pripovedujejo izletniki, da ne nudi tistega, kar človek od nje pričakuje. Razstava sploh ni še dovršena, morda je komaj dobra polovica paviljonov odprtih. Povsod Po razstavnih prostorih se še dela in gradi, na korak srečaš paviljon, kjer je na vratih nabit napi® »Zaprto«. Delavci z nekim nezaupanjem, skoraj prezirljivo opazujejo številne tujce, ki se sprehajajo med nedodelanimi paviljoni. Obisk pa je »eveda kljub temu velik. Zadnjo nedeljo je obiskalo razstavo 270.000 ljudi, število, ki pomenja vsaj itiri velike Ljubljane.
Zelo neugodno so se izletniki izrazili zlasti o Oašem paviljonu v Parizu. Niti ene ugodne 6odbe ° njem niso mogli slišati, pač pa so mnogi izletniki z vso odločnostjo zatrjevali, da pomenja naš paviljon v Parizu pravo sramoto za našo državo. Zato je paviljon izmed vseh tudi najbolj sam sebi Prepuščen, skozi njegove skromne dvoranice se Pomikajo le redki obiskovalci. Eden izmed udele-*«icev potovanja nam je celo izjavil, da bi bilo po-
trebno tistega, ki odgovarja za to našo pariško sramoto, postaviti pred sodišče za zaščito države. Vse sosede naše, čeprav mnogo manjše države, se v Parizu postavljajo z dostojnimi, zares bogatimi paviljoni, v katerih je razstavljeno vse, kar do-tična država lepega in vrednega more pokazati, naš paviljon pa razkazuje zgolj nekaj malega slik iz starejše srbske zgodovine, dalje skupino narodnih noš, ki pa niso veren izraz resničnih naših narodnih noš, v glavnem pa je razstava posvečena našim umetnikom. Lep je v našem oddelku le poseben bosanski paviljon, ki predstavlja bogastvo našega lesa in vse izdelke njegove.
Izletniki so razen Pariza obiskali v Franciji tudi Lieieux in La Havre, dalje Versailles, v Švici pa Luzern ter znameniti Biirgenstook, znano razgledno točko nad štirikantonskim jezerom. Izletniki ni60 mogli prehvaliti odlične švicarske gostoljubnosti, zavidljive prijaznosti in iznajdljivosti, zlasti pa skrajno čistost in solidnost, ki jo očituje Švica na vsakem koraku. V Luzernu.je hotelir, kjer so izletniki bili na kosilu, nad vhodom izobesil našo državno zastavo, tudi na Biirgenstocku je vihrala ponosno naša državna zastava, enako na ladji, s katero so se izletniki vozili po štirikantonskem jezeru. Kakšno j)ozornost Švicarji izkazujejo svojim gostom, je dokaz tudi to, da so na vrtu restavracije, kjer so bili izletniki na kosilu, takoj ob pričetku zaigrali godci našo državno himno, med kosilom pa 60 godci zelo dobro igrali najbolj priljubljene in znane naše domače narodne popevke.
Tudi v Milanu eo se izletniki dobro počutili. Zlasti velikanska stolnica z neštetimi vitkimi stolpiči, ki vsak zase predstavlja najčistejšo umetnost, dalje ogromno pokopališče, ki ima celo vrsto najlepših, bogatih, nagrobnih spomenikov, saj so izlet-
Turško nogometno moštvo, ki bo' z jugoslovanskim moštvom igralo tekmi dne 1. in 2. avgusta, bo nocoj prispelo v Belgrad.
V	Carigrad je prišla jugoslovanska šolska ladja >Jadranc Turško bojno brodovje je ladjo sprejelo z vsemi častmi, jugoslovanske mLade pomorščake so pa lepo pogostili.
Dvojni čezatlantski letalski polet se je končal z uspehom. Ameriško letalo >Ciper< je potrebovalo za polet 12 ur 44 minut, angleško »Cambria« pa
17	ur 48 minut
Vse francoske železnice bodo preosnovali in jih morda že prihodnje leto podržavili, tako 6e glasi sklep francoske vlade, storjen v zvezi s strašno železniško nesrečo v pariški okolici. /
Poljski parlament je zaključil svoje zasedanje, potem ko je na tajni seji sprejel zelo važne sklepe glede manjšinske politike v Sleziji.
Poldrugi milijon dinarjev je ministrski svet poklonil belgrajskemu društvu jugoslovanskih ženskih zdravnikov, ki je prišlo v denarne težave, da svoje dolgove poravna. Društvo je lastnik moderne bolnišnice na Dedinju, ki je pod pokroviteljstvom kraljice Marije.
Vesti 31. julija
Več sto ljudi je bilo aretiranih na Irskem v
zvezi z nedavnimi atentati in požigi na severni meji ob priliki obiska angleškega kraljevskega para v Belfastu.
Skupen odgovor so poslale Angliji države Male zveze in Balkanske zveze na angleška vprašanja glede Španije. V Londonu to dejstvo podčrtavajo kot znamenje složne politike. Med peterimi državami imajo v svojih mejah 80 milijonov prebivalcev.
Oddelke francoske, nemške, švicarske in češkoslovaške likovne umetnosti so odprli v paviljonu likovne umetnosti na svetovni razstavi v Parizu.
Večje število francoskih skavtov je bilo sprejetih v hitlerjevsko taborišče v Wiesbadenu.
Skupina angleških fašistov se nahaja na potovanju po Nemčiji, kjer jih navdušujejo za uvedbo fašističnega režima.
200 učiteljev iz inozemstva, večinoma nemških učiteljev iz krajev, kjer živi nemška narodna manjšina, je bilo sprejetih na daljše počitniško bivanje v Nemčiji. Zbrali so jih v izobraževalni Soli v Tailfingenu.
Več komunističnih kurirjev je prijela varšavska policija, ko so iz Rusije potovali v razne evropske države. Vseh prijetih kurirjev je 11 in so vsi brez izjeme Židje. Pobrali so jim važne listine in precej denarja.
210 frankov (500 din) na teden dobivajo od francoske vlade španski bogunci kot redno podporo, medtem ko dobivajo francoski, dela nezmožni po 50 frankov (100 din). Proti tej krivici je protestiral francoski poslanec Montigny.
30.00(1 nppv je nastopilo pri sinočnji prireditvi gla-	<->ga festivala v ogromnem stadionu
Hermana Goringa v Vratislavi.
Za kralja Egipta je bil z velikim slovesnostmi ustoličen kralj Faruk, ki je dosegel polnoletnost. Pravijo, da ga bodo prihodnje leto kronali z zlatim diademom, ki so ga našli v grobnici Faraona Tutankamona.
Sedem milijonov brezposelnih je hitlerjevska vlada v štirih letih svojega obstoja spravila k delu. Tako navajajo zadnje nemške uradne statistike.
Bolezen ' e bacile in bakterije bodo začeli širiti	miličniki ▼ Španiji. Potrebne zaloge
so dobili iz sovjetske Rusije. V prvi vrsti gre za tifus in za spalno bolezen. Tako poroča francoski list »Journal«.
Z orožniki in četami mobilne garde stražijo po nekaterih krajih Francije, kjer je žetev v polnem teku, njive in nasade. To pa zaradi stavke poljskih delavcev, ki bi jo rada posplošila revolucionarna strokovna zveza.
V	Rim namerava potovati angleški zun. minister Eden v zvezi z najnovejšim razvojem prijateljskih odnošajev med Anglijo in Italijo.
Roosevelt je izdal nov načrt za bodočo štiri-letko svojega vladanja. Imenuje ga načrt petih točk. Obsega 1. plače; 2. sodstvo; 3. cenena stanovanja; 4. pravične davščine; 5. organizacije sladkorne industrije.
Japonski princ čičibu s svojo ženo pride 4. avgusta v Bruselj. Sedaj 6e nahaja na Nizozemskem. Potem pojde v skandinavske države. Menijo, da se princ Cičibu nahaja na važnem političnem potovanju.
Lloyd George Edenu:
„Sramota za angleški imperij!17
Srdita debata v angleškem parlamentu o Španiji in Kitajski
rodov. On je osebno odgovoren za propad abesinske neodvisnosti. On nosi osebno odgovoruost za razkosano stanje Španije, kakor tudi za ponižujočo obnašanje angleškega imperija v dobi, ko ves svet zre nanj v pričakovanju, da bo od tamkaj prišla odrešilna beseda, ki bo zaustavila vojne apetite in svetu ohranila mir. Eden se sklicuje na sodelovanje Francije. Kakšno pa je to sodelovanje. Ako bi rajni Clemenseau še živel, bi nikdar ne^ dovolil, da bi Italija in Nemčija mirno zasedali špansko otoke po Sredozemskem morju in smelo ogrožali svobodne pomorske prometne ceste angleškega imperija, odnosno zvezo med Francijo in njenimi afriškimi kolonijami. On vidi znake, da se zadnje čase Francija prebuja iz svojega spanja. Toda podobnih znakov na žalost pri Edenu ne vidi. Govornik roti zun. ministra, naj odstopi, ako ni v stanu varovati interese angleškega imperija, ki so mu bili na žalost poverjeni in naj nikar ne sramoti angleškega ugleda s politiko, ki bi bila sramotna tudi za najmanjšo državo na svetu. Na koncu poziva Edena, da naj na vsak način vpraša angleški parlament za mnenje, pre-dno se bo tako daleč spozabil, da bo voditelju španskih upornikov priznal pravice neodvisnega vladarja.
Zun. minister Eden se je v svojem odgovoru na oba govornika silno spretno izvijal, tako da sta mu oba ploskala in se je dvorana večkrat na ves glas smejala. Glede spora na Daljnem vzhodu je Eden dobesedno rekel sledeče: »Vlada Njegovega Veličanstva vztraja pri prepričanja, da se mora mir na Daljnem vzhodu ohraniti. Kajti vsi bomo imeli večje koristi, ako bomo složno odstanjevali nasprotja in ustvarjali nove možnosti za mirno sodelovanje. V silo vlada Njegovega Veličanstva za enkrat še ne verjame, da bi ta cilj dosegla. V ostalem pa je v neprekinjenih stikih s Francijo, Ameriko in sovjetsko Rusijo.« Glede Španije je Eden dejal, da je Anglija postala članica mednarodnega odbora, ki hoče španski spor rešiti in se je zaradi tega tudi podvrgla disciplini v odboru samem. Razume pa se, da vlada ne bo dopustila nobene rešitve, ki bi bila orotivna in.
‘erjsojn angleškega imperija.
London, 31. julija. Angleški parlament je po burni debati o angleški zunanji politiki zaključil svoje letno zasedanje. Prihodnji sestanek bo šele 21. oktobra.
Na tej zadnji seji je vodil napad na zunanjo politiko vlade voditelj opozicije major A 111 e e , ki je izjavil, da se čudi, kako more angleška vlada ostati tako hladnokrvna, ko se na Daljnem vzhodn pripravlja vojna v velikem obsegu. Brezbrižnosti vlade v kitajsko-japonskem sporu, kjer gre za ogromne angleške denarne interese, poleg tega pa za usodo stotih milijonov ljudi, je popolnoma enaka brezbrižnosti, ki jo je Anglija pokazala v italijansko-abesinski vojni. Ako se angleški imperij ne bo bolj odločno postavil v bran proti vsem motilcem iniru, potem je gotovo, da bodo nekega dne navalili tudi na angleški imperij in ga raztrgali. Za njega v sporu na Daljnem vzhodu ni nobene nejasnosti več. Japonska, ki svoje početje oblači v miroljubne besed, enostavno razkosava kitajsko državo. Velesile pa to početje brezbrižno opazujejo. Govornik poziva vlado, naj vendar bolj možato nastopi, kajti drugače bo svet prišel do prepričanja, da je angleški imperij postal slab in da se smejo v njega zaletavati vsi, samo če so zadosti drzni. Attlee govori tudi o Španiji in sicer se čudi, kako se more angleška vlada spozabiti tako daleč in se pogajati o priznanju generala Franca, ki je s pomočjo tujih velesil uspel, da zakoniti vladi iztrga oblait nad polovico španskega ozemlja.
Govorniku delavske stranke je sledil stari Lloyd George, ki je na njemu lasten temperamenten način osebno napadel zun. ministra in njegovo »ohlapnost« v zunanji politiki, ki postaja sramota za ves angleški imperij. Eden je osebno odgovoren za propad avtoritete Zveze na-
nikom pokazali spomenik, ki je veljal nad 3 milijone lir, vse to je očaralo posameznika.
Včeraj dopoldne so 6i izletniki ogledali tudi Padovo, popoldne pa so prišli končno v Benetke, kjer so so na Lidu okopali v morju, zvečer ih>1 enajstih pa so odpotovali protj dom"
Prihovski napadalci obsojeni
Dugina 3 leta robije, Reja 5 mesecev zapora, Paravan 4 mesece. Vsi trije brez pogojno.
6 obtožencev oproščenih, ostali na 3 in pol do 5 mesecev pogojno
Celje, 31. julija.
Ker včerajšnje druge izdaje »Slovenskega doma« zaradi neugodnih prometnih zvez niso mogli dobiti vsi naši naročniki, objavljamo sodbo nad prihovskimi napadalci in njeno utemeljitev ponovno.
Kmalu že ni bilo za kakšno sodno razpravo toliko zanimanja, kakor za ono, ki je bila včeraj zaključena v Celju in ki je imela opravka z znanimi napadalci ljubljanskih akademikov pri Prihovi, kjer je padla nedolžna žrtev akademik Dolinar. Še bolj pa je vsa slovenska javnost pričakovala, kako se bo ta razprava končala in kakšna bo sodba. To sodbo je celjsko sodišče razglasilo včeraj ob pol dvanajstih dopoldne.
Policijski stražniki so pred razglasitvijo sodbe nad prihov«kimi napadalci imeli v stari celjski grofiji dovolj posla, da so zadržali velike množice ljudi, ki so se na vsak način skušali preriniti čim bližje do mesta, kjer je bila sodba razglašena. Res je bilo treba prave protekcije, če je kdo hotel dobiti vstopnico za dostop v dvorano.
Ob 11.30 so ječarji pripeljali 19 obtožencev v dvorano. Z različnimi občutki so posedli po klopeh. Nekateri so bili nekam zaskrbljeni, drugi pa so ustvarjali videz, da so prepričani o svoji nedolžnosti. Že po teh obrazih bi se dalo sklepati, kdo pričakuje hujšo kazen. Kmalu se je odprla dvorana tudi za občinstvo, ki je zasedlo zanj določene klopi, prišli pa so dvorano tudi že odvetniki, v kolikor niso bili zadržani.
Grobna tišina je zavladala, ko je sodni dvor ob 11.45 stopil v dvorano. Predsednik dr. Vidovič pa je takoj s svečanim glasom razglasil sodbo z besedami:
»Poslušajte sodbo! V imenu Nj. Vel. kralja!
Po dognani glavni razpravi je sodišče takole razsodilo:
Oproščeni
Od obtožbe, da so se 8. junija v Prihov". v dogovorjenem in sporazumnem naklepu zbrali v mno-goto ter kot udeleženci mnogote s skupnimi močmi posamezno storili nasilje drugim osebam in poškodovali potniški avtobus, last Goričana iz Tržiča, v katejem se je po državni cesti iz Maribora proti Celju vozilo poleg 2 šoferjev nad 30 ljubljanskih akademikov, katere so napadli s tem, da so oboroženi z dolgimi kuhinjskimi noži, gorjačami, palicami, samokresi in nabranim kamenjem iz zasede obcestnega gozda naskočili z metanjem kamenja in s streljanjem ta avtobus, razbili vse šipe in povzročili do 12.000 din škode, s čemer so istočasno spravili na krajih označenih v § 204 k. z, v nevarnost življenje ali zdravje več oseb (tenor sodbe jih imenoma navaja) ter jih pretepli, v katerem napadu je Dugina Viktor z nožem v hrbet Dolinarja Rudolfa telesno tako poškodoval, da mu je prebodel ključa in je poškodovanec za dobljeno poškodbo umrl in da je bil Branko Planinc na obrazu z nožem lahko poškodovan, se oproste v smislu §-a 280 k. p. naslednji obtoženci: Gorišek Milan, Beigott Ivan, Korošec Mirko, Krajnc Mirko in Neu-wirth Feliks (tako imenovana šentlenarška skupina) ter Milan Orožen zaradi pomanjkanja dokazov.
II.
V smislu S-a 276 k. p. se zavrne obtožba, da so istočasno po §-u 205/II k. z. ostali obtoženci spravili na krajih označenih v §-u 204 k. z. v nevarnost življenje in zdravje več oseb (imena navedena) in da bi bili navalili na Dolinarja Rudolfa ter povzročili z napadom njegovo smrt.
m.
Dugina Viktor je kriv, da je navalil na Rudolfa Dolinarja ter ga z nevarnim orodjem v hrbet tako poškodoval, da je za dobljeno poškodbo umrl. Vsi ostali obtoženci pa se v smislu § 280 k. p. (pomanjkanje dokazov) oproste od obtožbe, da bi bili zakrivili zločin uboja po §-u 178/11 k, z.
IV.
Reja in tovariši, razen šentlenartske skupine, so krivi, da so se 8. junija udeležili tepeža pri Prihovi in pri tem akademika Viktorja lahko telesno poškodovali. Od obtožbe zaradi tepeža pa se oproščata Reja Slavko in Silič Ivan.
Obsojeni
Reja Slavko zaradi prestopka nasilja po §-u 154/1, zločina po §-u 201 k. z. na 5 mesecev strogega zapora.
Dugina Viktor zaradi prestopka nasilja, zločina po 201 k. z. in samo on še zaradi zločina vboja na 3 leta robije, kakor tudi v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.
Zaradi prestopka nasilja 154/1, zločina po 201 in prestopka tepeža po §-u 184 k. z. vsak na 4 mesece strogega zapora, in sicer: B r a j k o v i č Slavko, Ban c Josip, Klajnšček Franc, Kodrič Franc, Mlinar Ivan, Paravan Anton, Primec Filip, Primec Mirko, Ran ar Mirko, S t a n c a r Drago in Urbančii Ludvik. Silič Ivan na 3 in pol meseca, M a r k e i Vinko pa na 5 mesecev strogega zapora.
Po §§ 310 in 314 k. p. so vsi obtoženci obsojeni v nerazdelno plačilo stroškov kazenskega po-•topanja, ki se izreko za izterljive, kakor posamezno v plačilo stroškov izvršitve kazni. Po §-u 314 k. p. se obsojajo v plačilo povprečnine, ki se določa sicer na 3000 din, pa se od te povprečnine oproščajo.
V smislu §-a 297 k. p. se vsi odškodninski zahtevki zasebnih udeležencev zavračajo na civilno-pravdno pot.
Pogoino obsojeni
Obtožencem je sodišče drugače v kazen vštelo tudi preUkovalni in zavarovalni pripor, ki je pri posameznih od 8. resp. 18. junija in 1. julija. V smislu določil §-a 65 k. p. se je nekaterim obtožencem kazen odložila za dobo 2 let,^ le pri Markežu Vinku za 3 leta, ker doslej še niso bili kaznovani.
Nepogojno so bili trije obsojeni, in sicer Reja Slavko, Dugina Viktor in Paravan Anton. Ti bodo morali določeno jim kazen prestati. Reji se v kazen vračuna preiskovalni zapor od 9. junija naprej, Dugini Viktorju od 18. junija in Paravanu Antonu od 18. junija.
Utemeljitev sodbe
Senatni predsednik je nato prežel k utemeljitvi sodbe. Poudarjal je na splošno naslednja dejstva in okolnosti:
Sodišče je imelo najprej rešiti vprašanje, kdaj in kje je bilo zasnovano iu dogovorjeno dejanje.
V	tem pogledu je prišlo sodišče do prepričanja da so obtoženci vedeli in mogli vedeti, da se namerava pripraviti tak napad in da se je v vozu o tem govorilo. Iz dejstva in okolnosti sicer izhaja, da ni dokazano, da bi od svojega odhoda iz Maribora točno vedeli, v katero smer so odšli ljubljanski akademiki. Odšli so prvotno kot izvidni-ška in zaščitna straža spremstva predsednika JNS g. Petra Zivkoviča. Neposredni napad na avtobus ljubljanskih akademikov je bil storjen še le takrat, ko so bili pred Prelogami ustavljeni od nepoznanega osebnega avtomobila z naročilom, da napadejo ta avtobus. Takoj so se 'odločili. Obtoženec Milan Orožen ni vedel za to odločitev. Milan Orožen sploh ni prišel z drugimi obtoženci v stike. Tudi če se verjame agentoma Rojniku in Gabru, se še ne da sklepati, da bi bil Orožen zasnovatelj tega napada, za katerega je lahko izvedel še le pozneje. Sodišče torej smatra, da so se obtoženci neposredno pred Prelogami zbrali v mnogoto, da napadejo avtobus. Poleg tega je po zaslišanju in izpovedbah prič glede Rej« dokazano, da je ou vodil celo akcijo, glede Dugina Viktorja in ostalih pa je dokazano, da so pri napadu sodelovali. Nekateri obtoženci so to tudi sami priznali.
Sodišče dalje smatra, da njih kazniva dejanja ne tvorijo zločina nasilja po §-u 154-11 k. z., marveč le prestopek po 154-1 k. z., ker so bili vsi dogovorjeni v tem, da se s sredstvi, ki so bila že v naprej določena, tako s kamenjem, palicami, gorjačami itd. udejstvujejo pri napadu. Ni odločilno, kateri izmed obtožencev je prišel do tega, da je zagnal kamen in da so oboroženi z gorjačami navalili v gozdu na avtobus ljubljanskih akademikov.
Izvršenih dejanj ni subsumirati pod § 205 k. z. zločin zoper varnost javnega prometa, življenja ljudi in imovine, marveč je njih dejanja smatrali za splošno ogrožanje varnosti v smislu §-a 20 L k. z.
Glede nadaljnjih dogodkov v Prihovi smatra sodišče, da se je napad na avtobus ljubljanskih akademikov izvršil v dveh fazah. Prvi fazi napada sledeča druga faza ni več v tesni zvezi, treba je dejanja, izvršena v drugi fazi, tekanje za avtobusom in spopad z ljubljanskimi akademiki, smatrati kot samostojno dejanje. V drugi fazi se je izvršil pretep in izvršeno je bilo tudi dejanje težke telesne poškodbe s smrtnim izidom. Ivan Dugina je dejanje težke telesne poškodbe izvršil sam, kar je tudi priznal. Ni dvoma, da je prav
on zabodel akademika Ivana Dolinarja. Glede vzročne zvezo smatra sodišče prvič, da je bil s težko telesno poškodbo zadet važen telesni organ in drugič, da je vsekakor podana vzročna zveza med dejanjem in smrtjo. Tudi če se uvažujo mnenje izvedencev glede statusa thimico- limpha-tica pa alkohol nikakor ni mogel povzročiti srurti, ker je bil alkohol zavžit že mnogo poprej. Dalje je Rudolf Dolinar mirno stal pred avtobusom. Mogoče je nanj učinkoval tudi nenaden napad in razburjenje, ki ga je pri njem povzročil Dugina. Obtoženi Dugina je za posledice svojega dejanja odgovoren v smislu §-a 178-11 k. z.
Druga faza se dalje očituje v tem da so se obtoženci in akademiki spoprijeli, da je nastal tepež, v katerem je bil poškodovan akademik Planinc. Glede njegove poškodbe pa ni ugotovljeno, kateri izmed obtožencev jo je izvršil. Zato so vsi ostali obtoženci, razen Keje 'in Siliča, odgovorni za to poškodbo.
Šentlenartska skupina
Krivda in prostorek sta utemeljena. Sodišče se ni moglo prepričati, da je bil Slavko Reja kolovodja, da je bil Silič zraven in da so se drugi udeležili tudi napada na Dolinarja. Glede drugih obtožencev šentlenartske skupine je prišlo sodišče po dokaznem gradivu do prepričanja, da se je sicer ta skupina srečala z Mariborčani v gozdu, se jim pridružila, da so pristopili k njim in da so se posamič oborožili s kamenjem in palicami, sodišče je tudi prepričano, da so takrat pri svojem prihodu vsekakor tvorili mnogoto, ki bi bila kazniva. Z ozirom na dokazno gradivo pa je sodišče prišlo do prepričanja, da so se pozneje odcepili in da niso več vztrajali pri svojem naklepu in da mariborska skupina ni mogla več računati na nje. Gorišek in tovariši so se odstranili in niso več dajali ostalim moralne opore. Glede dejanj, ki bi morala priti v poštev po § 54 in glede 205 in 178 za to skupino, pa je državni tožilec od tožbe odstopil, kar je bilo pametno.
Sodba nato kratko navaja razloge za posamezne obtožence. Sodba dalje navaja kratke razloga za odmero kazni pri posameznih obtožencih. Sodišče je pravilno ocenilo vse olajševalue in obremenilne okolnosti. Obtežilno je bilo pri Reji, da je bil vodja akcije. Pri Viktorju Duginu surovost napada na mirnega, pri avtobusu stoječega Dolinarja, ki mu ni hotel nič žalega storiti.
Po končani utemeljitvi je predsednik podal predpisani pravni pouk in nato vprašal: >Ali se podajo kake izjave?«
Državni tožilec: »Si pridržim.« Branilci: »Tudi mi si pridržujemo.« Predsednik: »Dobro!« Sodišče je iz raznih razlogov dovolilo Slavku Reji odlog kazni za 3 mesece. Reja je sicer kazen sprejel. Prav tako je sprejel kazen Paravan Anton.
Ker so bile izrečene pogojne sodbe, so bili že danes iz zaporov okrožnega sodišča izpuščeni vsi obsojenci, tudi Reja. V zaporih sta ostala le Dugina Viktor in Paravan Anton. Čitanje sodbe jo trajalo nad 1 uro.
Velike poneverbe v socialističnem taboru
Tajnik Zveze gradbenih delavcev kasira za svo žep . . .
V	socijalističnem taboru v Mariboru se dogajajo včasih zanimivosti, ki so prav značilne. Enkrat ta, polem zopet druga afera, potem zopet kakšna poneverba, katero pa znajo gospodje hitro kriti. Le redkokedaj pa dopustijo, da bi prtžie vse te neprijetne zadeve v javnost. To se je zgodilo sedaj, ko se je zvedelo za poneverbe, ki jih je zagrešil tajnik mariborske organizacije Sa-veza gradjevinskih radnika«. Ta tajnik je bil Vinko šerf, ki sc je odlikova po svojih organizatorskih sposobnostih. Šerf je pridobil precej gradbenih delavcev za socijalistični tabor ter jih je znal tudi držati v tem okviru. Zlasti mu je šla agitacija od rok lansko leto po uspeli stavki stav-bincev. Šerf je poleg tajniških vršil še blagajniške posle, to se pravi, da je pobiral od delavcev tedenske njihove prispevke, katere jim je potrjeval s prilepljenjem posebnih markic v njihove članske izkaznice, zbrani denar pa bi bil moral pošiljati centrali v Ljubljano. V resnici ga pa ni pošiljal, temveč si ga je obdržal zase ter ga je raje sam porabil. Delavci so plačevali v primeri s svojim skromnim zaslužkom velike prispevke. Vajenec plačuje na teden 2 din, pomožni delavec 3 din, kvalificiran delavec pa 5 din. Šerfu se je dobro godilo spričo takih dohodkov ter si^ je začel v Dobrovi pri Teznem graditi Listno hišico. Ker pa bi bili tudi gospodje v Ljubljani radi imeli denar mariborskih stavbincev, so Serfa terjali, naj zbrani znesek čiiuprej pošlje. Res je prispel iz Maribora obračun ter čekovni kupon, ki je pričal, da je dal Šerf 0327 din s poštnim čekom na pošto ter ga je poslal ljubljanski centrali. Kupon je prispel, denarja pa za zlodja ni bilo od nikoder. Gospodje v Ljubljani so se čudili, pa so še enkrat pregledali kupon. Sedaj so ugotovili, da jih je Šerf potegnil. Izrezal je iz starega denarnega čeka poštno štampiljko v obliki kroga, katerega je prilepil na kupon novega čeka, tako da je izgledalo, da je bil žigosan na pošti. Na podlagi tega odkritja so poslali iz Ljubljane v Maribor revizorje, ki so ugotovili, da je Šerf poneveril okrog 12.000 din. Šerfa so prijavili orož-
Jugoslovanska tenčica Ljotičevega Zbora
Zagreb, 31. julija, ni. Tukajšnji >Obzor« polemizira z vodjo političnega pokreta ZI>or — D. Ljotičem — zaradi nekega članka v »Otadžbini*. Med drugim pravi »Obzor« za Ljotiča, da resnično Ljotič svojega (»kreta ni nazval veliko-srbskega, pač pa jugoslovanskega. Znnanja stran pa. da ne moro nikogar prevarati, I« pa tembolj, ker je jugoslovanska tenčica pokreta Zbor preveč prozorna, kakor se j« pokazalo zadnje dni, ko so se skozi njo čisto jasno videli ne samo obrisi, temveč stvarna vsebina Ljotičevih političnih ciljev, ki so tako po svojem duhu kakor tudi po vsebini velesrbski.
Obiščite VI. mariborski teden!
Od 31. julija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
— Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost
— Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne pri« reditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodno Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas' vabi jo.|
nikom, katerim je dejanje skesano ^priznal. Med gradbenim delavstvom pa je zavladalo veliko razburjenje, ko so zvedeli, kako se njihov težko pri-služen denar uporablja. Verjetno je, da bo, zaradi tega med..njuni navdušonjo za socijalistično organizacijo znatno splahnelo.
Mariborski teden
Polovična voznina za VI. mariborski leden podaljšana. Vse obiskovalce VI. mariborskega tedna opozarjamo, da je generalna direkcija drž. žel. podaljšala veljavnost 50% popusta na državnih zeleznicah, in sicer za prihod v Maribor velja popust od 26. julija do 8. avgusta, za odhod pa od 31. julija do 13. avgusta. Na to spremembo opozarjamo vse obiskovalce Mariborskega tedna.
Modna revija mariborskih obrtnikov, ki jo vsi obiskovalci Mariborskega tedna že nestrpno pričakujejo, bo otvorjena na dan otvoritve MT, to je v soboto, dne 31. julija ob 17. uri. Dnevno bosta dve predstavi, in sicer ob 17 in 20.30 za običajno vstopnino 5 din za osebo. Ker je zanimanje za modno revijo tako veliko, bo predstava tudi to nedeljo dopoldne ob 10.30.
Koncert mariborskih malih harmonikarjev. — Kakor smo že poročali, bodo na Mariborskem tednu sodelovali ludi odlični mali mariborski harmonikarji pod vodstvom g. Vilka Šušteršiča. Njihov koncert z zelo obširnim in pestrim sporedom bo v nedeljo, dne 1. avgusta ob 16 na veseličnem prostoru Mariborskega tedna. Nastopilo bo 35 harmonikarjev v pestrih narodnih nošah. Na sporedu so poleg narodnih pesmi tudi narodni plesi.
Premiera »Sna kresne noči« v mestnem parku bo drevi ob 20. Prodaja vstopnic bo v mestnem parku eno uro pred predstavo. Dohod k predstavam je samo od kavarne Astorija po Vrazovi ulici in nikjer drugje, na kar opozorjamo vso obiskovalce gledaliških predstav. V nedeljo dopoldne bo prodaja kart za večerno reprizo od 10. do 12. ure dopoldue v mestnem parku pred spomenikom Osvobojenja. Vstopnice od 45 do 15 din za sedeže, sfojišča 6 din. Ker je tribuna visoka, bo videl predvajanje vsak gledalec. Cene bodo ostale ves čas predstav nespremenjene, zato naj si obiskovalci ogledajo predstavo že v začetku.
Danes in jutri v nedeljo igra
vojaška godba
v kavarni Metropol
od 8 do ure
Ministri odhajajo na počitnice
Belgrad, 31. julija, m. Na otvoritev Mariborskega ledna je sinoči odpotoval iz Bclgrada minister brez listnice dr. Miha Krek.
Včeraj je odpotovalo iz prestolnice več ministrov, med drugimi gradbeni minister dr. Marko Kožulj v Lipik zaradi zdravljenja, odtod pa se bo podal v Slovenijo, in sicer v Radence.
Sinoči se je odpeljal iz Belgrada v Slovenijo tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič. Na železniško postajo ga je spremljalo več ministrov, poslancev iu senatorjev JRZ,
Nova ladiedelnica na Grškem
Atene, 31. julija, m. Grška vlada je sklenila zgraditi veliko ladjedelnico za vojne ladje. Sklep o graditvi teh ladjedelnic je samo naslednja točka programa, ki ga je postavila sedanja grška vlada
lakoj, ko je nastopila. Grška vlada hoče namreč na vsak način modernizirali svojo mornarico.
Slovenska časnikarska razstava
Danes je razvajene bralce, gledalce in poslušalce že res težko presenetiti s kakšno novico, zaradi tega ker se kar naprej tu in tam kaj novega pripeti. Vsak si misli, bo že spet časnikarska raca,
C osebno še, ko še javnost ve, da takole poleti pri-aja ponavadi tudi za časnikarje doba kislih kumare. Pa vendar ni vse tako res. Vse novice gotovo ne zaslužijo enake pozornosti, saj so nekatere tako rekoč kar nekam podobne tistim, nad katerimi je ravno včeraj ljudstvo izkazalo svoje začudenje, druge pa so res naravnost edinstvene. Če katera spada v drugo vrsto, bo gotovo ta, da bodo letos slovenski časnikarji priredili svojo prvo razstave v okviru jesenskega velesejma. S to razstavo bodo novinarji na dostojen in vreden način obhajali 140-letnico, odkar je izšel na Slovenskem prvi časnik, obenem pa bodo proslavili tudi 30-Ietnico svoje časnikarske organizacije.
Kakor hitro smo spomnili, da bo ta razstava združena z jesenskim ljubljanskim velesejmom, se že bojimo, da bo kdo ravno zaradi tega imel svoje pomisleke, posebno pa tisti, ki si na velesejmu prav za prav še nikdar niso ničesar natančno ogledali ali sc podrobno zanimali za to ali ono stvar, pač pa je bil njihov obisk na velesejmu le bežen »mimohod« skozi paviljone, zvečer pa prijetna in zanje bolj temeljita zabava na veseličnem prostoru. Mi smo še vedno prepričani, da so obiskovalci ljubljanskega velesejma lahko, če se jim le ni preveč mudilo, vsako leto našli novih zanimivih stvari, ob katerih je vsak ne samo lahko napasel svojo radovednost, pač pa je imel tudi drugačno korist.
Kos slovenske zgodovine
Če že res bijemo tako silovit boj za novosti, polem je misel, ki je rodila letošnjo časnikarsko razstavo, gotovo prinesla zmago nad vsem, kar je morda postalo sčasoma enolično in nezanimivo. Na kaj naj bo Slovenec bolj ponosen, kakor na svojo zgodovino, ki jo je pisal s pridno, morda tudi z nerodno roko, vendar pa z zavestjo, da jc Slovenec in da Slovenec hoče ostati. Nemogoče pa je njegov kulturni razvoj ločiti od vsega tega, kar je Slovencem prinesel časopis, v katerem je verna podoba slovenskega človeka 140 let nazaj, ko so bile »na svitlo dane« Vodnikove «Lublanske novice«. Časnikarska razstava bo pokazala vso to razvojno dobo slovenskega časopisa od prvih početkov do danes. Njen namen je, prikazati vse gradivo, razdeljeno po glavnih panogah časnikarstva v zgodovinskem pregledu do današnjih dni, obenem pa bo razstava tudi prikazala podrobno druge stroke, na katere je časnikarstvo nujno navezano, če hoče doseči uspeh, kakršnega narekuje posebno današnji čas. Vsak, ki bo obiskal to edinstveno razstavo od 1. do 12. septembra na letošnjem velesejmu, bo imel obenem tudi edinstveno priliko, da se v kratkih, bežnih trenutkih seznani z vsem razvojem slovenskega časnikarstva pred izumom tiska do stanja, do katerega je novinarstvo povzpela najmodernejša tehnika. Vsak bo lahko s ponosom odhajal, ko bo videl, da ta naš mali slovenski narod glede tiska prav nič ni zaostal za velikimi narodi.
Zaradi ogromnega gradiva, ki se je na časnikarskem polju nakopičile v dolgi dobi 140 let, je razstava zasnovana v večjem obsegu in bo razmeščena v petih velikih paviljonih V enem izmed njih bo Katoliško tiskovno društvo še posebej priredilo svojo razstavo.
Nad 800 časopisov
V paviljonu' »J« bo nameščen kultumo-zgodo-vinski oddelek. Prikazal bo vse oblike novin pred izumom tiska in vse preiodične časopise, letake in prigodne tiskovine, vse do prvega slovenskega lista, do Vodnikovih »Lublanskih Novic«. Prikazani bodo vsi slovenski časniki in časopisi do današnje dobe, ki jih je skupno nad 800. In sicer bodo prikazani vsak v svojem miljeju in zgodovinskem ozadju. Posebej bodo predstavljene sktu pine: mladinski, dijaški in ženski tisk. Nadalje bo poseben oddelek posvečen uglednim slovenskim novinarjem, kakršni so bili Vodnik, Bleiweis, Einspieler, Jurčič in drugi, kakor tudi novinarskim organizacijam. Za široko javnost bo najbolj zanimiv prikaz današnjega stanja in dela novinarstva' kako se vrši poročevalska služba, kakšne stroje stavlja moderna tehnika na razpolago novinarski službi. V oddelku bo med drugim Ilellov brezžični tiskalni aparat, nadalje najmodernejši aparati za oddajo slik. Nazorno bo prikazan razvoj poro-čevalstva in njegovo današnje stanje, Tu bodo razstavljeni modeli iz papirnico, da bo občinstvo lahko spoznalo, kako se izdeluje časopisni papir. V zadnjem delu paviljona »J« bodo prikazale slovenske tiskarne, kako se tiskajo časniki in časopisi. Te specialne razstave bodo seveda prav tako zanimive, kakor vsi ostali oddelki paviljona »J«.
Tudi paviljon »N* še spada h kulturno zgodovinskemu oddelku. Tu bo nameščeno
uredništvo s tiskarno
ki bo tiskala »Ljubljanske Novice 1937«, Občinstvo bo spoznalo, kako list nastane, sc tiska in razpečava. »Ljubljanske Novice 1937« bodo izhajale dnevno ves čas razstave in bodo prinašale najnovejše vesti in splošno zanimivo aktualno čtivo. V tem oddelku bodo nadalje obdelani vsi resori uredništev, posebej tudi oglasni oddelek.
V paviljonu »M« bodo
novice v podobi
Tu bo prikazana zgodovina grafike in reprodukcije od najstarejših časov do danes. Lesorezi, bakrorezi, Brencljeve karikature in vse, kar je grafika dala novinarstvu na Sloevnskem do današnjih dni, bo našlo tu svoje mesto. — Drugi del je posvečen fotokemičnemu postopku in reprodukcijski tehniki. Gledalci bodo spoznali, kako nastane kliše in slika v listu. Umetniki in strokovnjaki jim bodo to nazorno prikazali. Razstavljeni bodo predhodniki sedanjih ilustriranih listov, slike požarov, nesreč in drugih senzacij, tu pa bo nameščena tudi največja ljudska slikanica na svetu: vzorno urejena skupina končnic s slovenskih panjev.
Film in radfo
V paviljonu »K« bodo ves dan tekli filmi, ki bodo prikazovali delo v uredništvih in tiskarnahi skratka: nastajanje časnika in časopisa. Poleg iz* virnega slovenskega filma bodo tekli splošno za* nimivi reportažni filmi in filmski žurnali. Tudi Ra' dio Ljubljana bo imel tu svoj prostor in svoj stU' dio, da bo oddajal poročila. V paviljonu »K« s« bodo nadalje »izdajale« ustmene novice kakor tudi pete novice z opevanjem slovenskih moritat. —1 Razstava bo imela znanstveno podlago, svojo pP--moč nudijo ugledni znanstveniki.
Kulturni koledar
Jesenko Janez
Dne 31. julija 1908 je umrl v Trstu geograf in zgodovinar Janez Jesenko. Rodil se je 7. okt. 1838 v Poljanah na Gorenjskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, univerzo na Dunaju. Bil je profesor v Gorici in Trstu. Izdal je več slovenskih učnih knjig iz področja zgodovine in geografije (Zemljepisna začetnica, Občna zgodovina, Občni zemljepis itd.). Za Slovensko Matico je napisal Prirodoznanski zemljepis, ki je bil namenjen predvsem osmošolcem. Ko! prevajalec se je uveljavil s prevodom znanega Goldsmitnovega romana Župnik Wapfieldski. Prevajal pa je tudi iz francoščine. Svoje premoženje je zapustil za ustanovitev dijaških štipendij in v lokalne slovenske dobrodelne namene.
Srbski književnik Stanojevič - umrl
I>unaj, 31. .julija, m. Na Dunaju je umrl v sanatoriju >Lo\ve: belgrajski vseučiliški profesor dr. Stanojevič. Pokojni Stanojevič je med srbskimi I znanstveniki zavzemal zelo vidno meslo zaradi svojih zgodovinskih del.
Rojen je bil 1'2. avgusta 1874 v Novem Sadu kot sin zdravnika dr. Laze Stanojeviča. Po končanih gimnazijskih študijah se je posvetil študiju zgodovine na dunajski univerzi, kjer sta blia njegova prof. tudi dr. .lireček in Vatroslav Jagič. Za Profesorja predhodnice sedanje belgrajske, univerze >Velike i kol e c je bil imenovan leta 1900. Ko se je Velika škola spremenila v univerzo, je leta 1905 postal izredni profesor, leta 1919 pa redni.
Najznamenitejša njegova dela so: Bizanc in Srbi, Borba za samostojnost katoliške cerkve v Nemanjini državi, Študije iz srbske diplomatike, Iz naše preteklosti, Zgodovina srbskega naroda, Narodna enciklopedija in Srbski narod v 19. stol.
Posmrtne ostanke pokojnega prof. Stanojeviča bodo prepeljali v Bclgrad in jih tam pokopali.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota, 31. julija: Ignacij.
Nedelja, 1. avgusta: Peter.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenbnrgova ulica 7.
Kino Matica: Tj si moja sreča!
Med Švico in Francijo
S potovanja Slovencev na svetovno razstavo
TEL.
21-24
MATICA
Katlepšl pevski film!
Benjamin Gigli pole poleg pesmi arl)e lz Toace, Manon, Norme
TI SI MOJA SREČA
Predstave danes ob 19.16 in 21.18 url
Predstave Jutri ob 17., 19. In 21. url
Tekmovalce za državno prvenstvo na harmo-aiki, ki bo 12. septembra t. 1. na ljubljanskem velesejmu, opozarjamo na posebna določila za tekmovanje na kromatični harmoniki. Medtem ko ie izbira glasbenih komadov na diatonični harmoniki svobodna, sta predpisani za tekmovalce za državno prvenstvo na kromatični harmoniki sledeči skladbi: Flotow: Marta-overtura in Dvorak: Slovanski ples št. 8. Prijavni rok do 1. septembra na urad Ljubljanskega velesejma, Ljubljana.
Večja skupina motociklistov in avtomobilistov ** Udin pride v nedeljo v Ljubljano. To so člani tamkajšnjega avtomobilskega in motociklističnega kluba, Potovanje je organizirala pisarna Apiani iz Gorice, ki namerava prirediti letos še več potovanj v Slovenijo in bodo ob tej priliki številni Slovenci (okoli 2.000) obiskali tudi našo božjo pot na Brezjah.
Prosvetni tabor v Cerknici
Prosvetni tabor bo v nedeljo, 1. avgusta v Cerknici, ki se že sedaj z vso vnemo pripravlja na ta svečani dan. Lahko brez skrbi trdimo, da je uspeli tega tabora povsem zagotovljen.
Danes samo kličemo vsem tistim, ki mislijo, da Notranjska spi, predvsem, da spi katoliška Notranjska, naj pridejo na dan tabora v Cerknico, da se na lastne oči prepričajo, da je le še >ne-koliko« kmetov, delavcev, obrtnikov, pa tudi naših izobražencev, ki so si nekoč in ki si sedaj upajo vsem ip vsakomur pokazati tudi javno, da so katoličani, da ljubijo katoliško prosveto! Še več! Cesto pravimo, da ima oni bodočnost, za komer je mladina! Tudi v tem oziru bomo imeli na dan tabora priliko prepričati se, čigava je bodočnosti
Program tabora bo:
Na predvečer, v soboto: Kresovi po okolici
Cerknice.
V	nedeljo, 1. avgusta: Manifostacijski sprevod po Cerknici. Po sprevodu bo na glavnem trgu sv. maša na prostem, ki jo bo daroval g. vseučiliški prof. dr. Fr. Lukman in imel tudi sam primeren cerkven govor. Pri - maši bo ljudsko petje.
Po sv. maši bo tabor na istem mestu. Govorili jx)do gg. minister dr. Miha Krek, Mirko Javornik in Rudolf Smersu.
Popoldne bodo ob dveh litanije. Po teh bo telovadni nastop članov, članic, obojega naraščaja ter na koncu orodna telovadba.
Po telovadnem nastopu bo prosta zabava.
Končno dajemo še nekaj podatkov:
Za prehrano jo v lastni režiji poskrbljono. Obed bo pripravljen za vsakogar, ki se bo priglasil. Cene za obed in na veseličnem prostoru bodo nizke!
Sosedne odseke vabimo, da se udeleže tabora z zastavami I Cerkničane prosimo, da ta dan okrase hišo z zastavami! Vse pa prosimo, da se bodo res pokorili navodilom posebnih rediteljev, da bo Povsod red.
Pri prireditvi sddeluje godba cerkniškega Gasilskega društva in godba Prosvetnega drutva 'z Dol. Logatca. Prav tako bodo svečanost povzdignili še združeni pevski zbori, ki bodo zapeli nekaj pesmi.
20 kw radio-poitafa v Belgradu
Bfdgrad, 31. julija, m. V ponedeljek, 2. avg. bo pričela oddajnti svoj program nova belgrajska 20 kw radio-postaja. Ob tej priliki bo imel pozdravni govor poštni minister dr. Branko Kalu-djerčič. — Ojačenje dosedanje belgrajske radio-Postaje na 20 kw je samo začasno, ker je po pogodbi, ki jo misli skleniti poštno ministrstvo z radio-družbo, predvidena v Belgradu radio-i>ostaja s 100 kw.
Luzern, 28. julija.
Že tja grede, ko smo se v Švici ustavili, za en dan v Zurichu, smo imeli lepo priliko, ugotavljati v Švici na vsakem koraku izrazito čistost, lepoto in snago švicarske pokrajine, cest, ulic, poslopij4 dvorišč, javnih uradov. Mogli smo ugotoviti tudi čudovit smisel švicarskih ljudi za red in snago. Videl sem v Zurichu sredi najlepše promenade v osrčju mesta eleganten avtomobil, ki se je hipoma potegnil iz množice drvečih avtomobilov ter obstal ob hodniku V avtomobilu sta sedela gospod in dama. Gospod je iz avtomobila izstopil, se potrudil nekaj korakov do bližnjega koša za smeti, vrgel v koš šop zmečkanih papirjev ter olupke od 6adja, se vrnil nato v avtomobil ter zopet odpeljal po cesti dalje. Kdaj ste kaj podobnega videli kjerkoli v naših krajih? Po tolikem smislu prebivalstva za čistočo pač ni čudno, če v Zurichu na cesti zlepa ne najdete nobene smeti, niti najmanjšega koščka papirja, nobenega prahu. Zanimivo je tudi, da avtomobili v Zurichu ne smejo hupati, marveč morajo prosto čakati, da pešci nemoteno prekoračijo cesto. Seveda pa so tudi pešci dovolj inteligentni, da točno in radi upoštevajo vse cestne predpise, ki niso strogi zgolj za voznike vseh vret, marveč enako tudi za pešce. Pri taki disciplini se naravnost velikanski promet lepo brez nesreč razvija na zadovoljstvo enih in drugih. Sam Ziirich ima 20.000 zasebnih osebnih avtomobilov, med temi je samo 150 taksijev. To nam je povedal sam šofer, s katerim smo se vozili. Taksiji so zato seveda zelo poceni. Za uro vožnje po mestu smo plačali 12 frankov (125 din). Posebej smo občudovali ziiriški tramvaj, ki je vzor lepote in čistosti. Čudovita snaga in red tudi na ogromnem zuriškem kolodvoru. Nikjer ni nobenih ograj, vlakov odhaja dnevno c kolodvora vsaj toliko, ko v Ljubljani ves teden; pa vendar tak čudovit red, nobene gneče, nikjer nesreč. Naš vlak so postavili na tir jedva 10 minut pred odhodom, točno po voznem redu smo se odpeljali,
Prijaznost in vljudnost je enako najsvetlejša točka švicarskega človeka. Ko sem oddajal ekspresno pismo v Zurichu na glavni pošti za Ljubljano, me je uradnik ves nasmejan ogovarjal, si snel očala z nosa, jih pokazal, češ da jih je kupil v Ljubljani, ki mu je dobro znana. Toliko, da ni
Uredba o žitnih skladiščih
Belgrad, 31. julija, m. Kmetijsko in trgovinsko ministrstvo je izdelalo uredbo o skladiščili za žito. Uredba vsebuje 16 členov. Po njenih določilih bo ustanovljena Privilegirana delniška družba za skladišča žita s sedežem v Belgradu. Skladišča bodo gradili po načrtu in razporedu, ki ga bosta določila sporazumno trgovinsko in kmetijsko ministrstvo. Naloga skladišč po tej uredbi je ta, da kot javna skladišča omogočajo pravilno spravljanje žita po skladiščih, obenem pa tudi drugih pridelkov, njihovo tipizacijo in kreditiranje na podlagi lombarda teh pridelkov. Skladišča bodo poslovala po odredbah zakona o poslovanju skladišč.
Privilegirana delniška družba za skladišča žita bo smela na račun države graditi skladišča ter v ta namen lahko emitira posojilo ter sploh sme najeti posojilo z državnim jamstvom. Njena naloga je tudi, da prevzame vskladiščetije kmetijskih pridelkov in drugega blaga in da izdaja izkazila jx> predpisih zakona o javnih skladiščih, da vrši prečiščevanje in tipizacijo kmetijskih pridelkov in da na blago, ki jc bilo prevzeto v skladišče, daje posojilo do 75% vrednosti. Družba se ne bo smela baviti s kakšno trgovino niti za svoj niti za državni račun. Po tej uredbi dividend družbe ne sme biti več kot je povprečna eskontna mera Narodne banke v dotični mletu. Družba bo oproščena V6eh davkov in taks.
Razstave VI. Mariborskega tedna
Maribor, 29, julija.
Na letošnjem VI. Mariborskem tednu bo kar
18	razstav večjega obsega, ki bodo vse brez izjeme zelo zanimive in bodo obiskovalcem nudile mnogo koristnega. Razstava tekstilne industrije bo pokazala lep razvoj te za Maribor tako važne industrijske panoge. Zanimiva bo tudi splošna industrijska razstava. Prava posebnost bo velika obrtna razstava, k' ima namen prikazati našim ljudem, da moremo glede obrtniških izdelkov uspešno tekmovati s tujino. Modna revija je v rokah konfe-renciera Boža Podkrajška, ki bo z vedrim humorjem popestril modno revijo domačih krojačev. Poljedelstvo. vinogradništvo in mlekarstvo bo pokazala posebna razstava velikega stila. Zanimiva bo tudi velika trgovska razstava pod geslom domače blago, dobro blago. Prvič na Mariborskem tednu bo jugoslovanska fitopatološka razstava, namenjena našim kmetovalcem, ki jim obisk te rarstave še posebej priporočamo. Prav tako bo privlačna ornitološka razstava s svojimi zanimivostim. Tujsko prometna razstava Putnik Maribor bo imen vsedržavni pečat, ker bo z velikimi fotografskimi posnetki prikazala lepote naše cele domovine. Isti namen ima tudi razstava Jugoslovanske izložbe za propagando turizma. Tisk, kartonažo in knjigoveš-tvo bodo na VI. Mariborskem tednu pokazala mariborska grafična podjetja, čijih sloves je znan v vsej državi. Razstavo kipov in starega kmetskega pohištva pripravlja zgodovinar in banovinski arhivar g. prof. Baš. Prav zanimiva bo tudi akvaristična razstava mariborskih in graških akvaristov. Mnogo pozornosti bo gotovo deležna tudi razstava Društva združenih gojiteljev malih živali in razstava društva »Rejec malih živali«. Naši vinogradniki in ljubitelji božje kapljice že z nestrpnostjo pričakujejo vinsko razstavo s pokušnjo izbranih štajerskih vin. Vrtnarska razstava bo spremenila Mariborski teden v cvetoči vrt. Razvoj mariborskega športa in njegove velike uspehe bo pokazala lepo urejena razstava športnih trofej, ki jo pripravljajo vsi mariborski klubi.
Mednarodna razstava tiska v Belgradu
Rclijrad, 30. julija, m. V nedeljo, dne 1. avgusta bo tu odprta mednarodna razstava tiska in književnosti. Razstavo prirej« belgrajska Narodna čitalnica. V dneh od 3. do 4. oktobra t. 1. bo v Belgradu tudi, razstava jugoslovanskega in bolgarskega periodičnega časopisja.
Naročajte in širite Slovenski dom!
govoril slovensko z menoj. Ta prijaznost mi je tembolj padla v oči, ker sem preje enako oddajal pismo na glavni pošti v Insbrucku, pa sem bil kregan, ker sem pismo prinesel že zapečateno. Moral sem uradniku dopovedati, da je v pismu zgolj časopisno poročilo, pa sem ga le težko pregovoril,_ da mi ni bilo treba kuverte še enkrat odpirati. V Švici pa nihče ni vprašal, kaj jc v pismu.
Švica se svoje svobode polno zaveda. Ko na6 je pred muzejem v Zurichu z lepimi besedami pozdravil ravnatelj muzeja, je posebno podčrtal, da Švicarji sicer cenijo svobodo vseh in vsakogar; to njih pojmovanje svobode pa ne gre tako daleč, da bi kdorkoli smel početi, kar bi hotel. Vsaka svoboda temelji obenem na časti, disciplini; treba se je časih podrediti tudi drugim, če oni bolj znajo in imajo prav. Dalje je ravnatelj naglasil, da v Švici žive na majhnem prostoru štirje narodi, vsak izmed teh ima posebej še vreto narečij; nihče nikomur ne krati njegovih jezikovnih pravic. Največja pravica vsakega Švicarja pa je — je poudaril g. ravnatelj — in temelje vse prave resnične svobode v Švici je, da vsak državljan lahko svobodne ne samo pove, kar hoče, marveč lahko pove celo tisto, kar v resnici misli. Za to ga nihče v nobenem primeru ne preganja, nihče ga ne vpraša, zakaj to govori, komu govori. To je enostavno njegova pravica. Vsak državljan v Švici prosto začne zbirati podpise za kak predlog, ki ga potem parlament mora obravnavati.
Temu zanimivemu razlaganju g. ravnatelja so naši popotniki pozorno sledili ter mu vneto pritrjevali. Zahvalil se mu je za pozdravne besede g. župnik Hafner.
Toda naša pot je šla v Francijo, ki je tudi republika in je svojo željo po svobodi v revolucijah podčrtala v geslu »Egafite, fraternite, libertč«. Toda kakšna razlika med obema državama, med obema ljudstvoma!? Povem odkrito, da po večini odhajamo razočarani iz Pariza. Nas Francija ni zadovoljila. Naši pojmi glede solidnosti, snage, vljudnosti in prijaznosti se s pojmi teh ljudi ne krijejo
—	da ne rečem več. Tudi če bi vsega tega ne bili drugače videli v Švici, bi francoskih pojmov v teh rečeh ne mogli odobravati. Ko pa vidimo ogromno razliko med Švico in Francijo, moremo to tem manj. — Fr. Strah.
Ilirija v Splitu
Danes zvečer nastopijo naši Ilirijani v Splitu proti Jadranu v tekmovanju za Jadranski pokal. Današnje srečanje Ilirije in Jadrana bo precej odločilno vplivalo na končno stanje točk. Na čelu tablice je še vedno Triestina, ki ima po šestih dvobojih 320 točk; ostali trije klubi so v štirih dvobojih dosegli vsak naslednje število točk: Ilirija 225 točk, Jadran 220 točk, Viktorija 212 točk. Stanje poslednjih treh klubov je torej skoraj izenačeno. Ilirija sicer vodi z rahlim naskokom petih točk, vendar bo morala nocoj v Splitu in v ponedeljek na Sušaku prestati težko preizkušnjo. Upamo, da nas bo rezultat nocojšnjega dvoboja 'razveselil in da bo Ilirija število svojih točk jx>-večala, saj nastopi v Splitu in na Sušaku kompletna.
V	waterpolu jc stanje naslednje:
Jadran	4	4 — —	17:7	8	(0)
Ilirija	4	2—2	15:11	4	(4)
Triestina	6	2 —	4	9:22	4	(8)
Viktorija	4	1—3	13:14	2	(0)
Pred desetimi leti...
Kako so pred desetimi leti Francozi osvojili Davisov pokal.
Letos roma po desetih letih zopet Davisov po-v Ameriko. Amerika 6i ga je topot priborila dvanajstič, in je torej najveckratni zmagovalec v tekmovanju za to znano srebrno darilo. Za njimi slede Angleži, ki beležijo devet zmag, nato Avstralci in Francozi s šestimi zmagami. Samo te štiri države so v 37 letih črtane v pokal kot zmagovalci.
Z letošnjo zmago Amerikancev pa je nastopil v tekmovanju za Davisov pokal j>ieokret. Težko bo namreč priboriti to dragoceno darilo zopet nazaj Evropi. Pred desetimi leti, meseca septembra leta 1927. leta, se je to posrečilo štirim francoskim »mušketirjem«. Rezultat prvega dne je bil neodoloeen. Lacoste je premagal johnstona z 6:3, 6:2 in 6:2, Tilden pa Cocheta s 6:4, 4:6, 6:3, 6:3. Izgledi Francozov 60 se drugi še zmanjšali, ko je ameriška dvojica Tilden in liunter prema-
fala francosko dvojico Borofra in Brugnon z 3:6, :3, 6:3, 4:6 in 6:0. Amerika je vodila z 2:1 in je potrebovala 6amo še eno piko. Tilden je bil prepričan, da bo premagal Laccstea.
Stave so bile 3:1, za Ameirko, ko 6ta nastopila Lacoste in Tilden. Francoz Lacoste se je boril od prvega udarca s tako gotovostjo, da je presenečal in je odbija! vse napade Amerikanca Tildena. V štirih setih je premagal Lacoste Tildena z 6:3, 4:6, 6:3, in 6:2. Stanje je bilo izenačeno 2:2. Zanimanje je doseglo svoj višek!
Vse je bilo odvisno od zadnje borbe med Francozom Cochetom in Johnstonom. V krasni borbi je zmagal Francoz nad Amerikancem z 6:4, 4:6, 6:2 6:4. S temi dvemi zmagami so si štirje francoski »mušketirji« priborili po dolgem času teniško trofejo —- Davisov pokal. Doba štirih francoskih mušketirjev je bila najsijajnejša doba teniškega športa na Francoskem. »Mušketirji« so tedaj zasloveli po vsem svetu, v Evropi pa so vzbudili velikansko zanimanje za teniški šjrart, ki je vsako leto znova pridobil veliko novih pristašev. Z odhodom Davisovega pokala v Ameriko bo pa brez dvoma popustilo zanimanje za to tekmovanje. Davisov pokal je jwstal zopet zadeva Amerike, od koder je prišel.
Včeraj so imeli nameščenci gostinskih obrti v Zagrebu svojo skupščino, na kateri so zadnjikrat zahtevali od svojih delodajalcev, da podpišejo kolektivno pogodbo. Čc se gostilničarji, hotelirji in kavarnarji ne bodo vdali, bodo natakarji in drugo osebje stopili v stavko.
Brezalkoholne pijače so pri nas zgubile vse svoje odjemalce. Tako nekako govori statistika, ki so jo izdelali v Zagrebu. Tamkaj so pred šestimi leti prodali še okrog dva in pol milijona steklenic brezalkoholnih pijač, lani pa samo okrog 20.000. Pravijo, da je mnogo kriva tudi slaba kvaliteta teh pijač.
Ker je imel preveč bolh, je Gjoka Fardžika iz Pakijev pri Ljubuškem zažgal svojo hišo. Neke noči je dovolil, da so revni popotniki prenočili v njegovi hiši. Od takrat je kar mrgolelo bolk. Poskušal je vsa sredstva, pa golazni le ni ugonobil. Jezen je nametal slame v hišo m vse skupaj zažgal. Pa pravi, da mu za tako bajto ni nič žal.
Od tu in tam
Predrzen razbojniški napad jc bil izvršen v petek ponoči v predmestju Zagreba na Zavrtnici.
Sredi noči so stanovalci neke hiše nenadoma zaslišali ropotanje, ko so vlomilci skušali vlomiti v gostilno, ki se nahaja v tej hiši. Soproga mesarja je zbudila svojega moža in sinova, ki so se oborožili s sekirami in šli iz hiše. Mesar Luketič je skočil naravnost proti trem vlomilcem, od katerih 6ta jo dva takoj popihala s kolesi, tretji se mu je pa postavil v bran. Luketičeva sinova sta hotela vlomilca prijeti od zadaj, ko je vlomilec potegnil samokres in ustrelil v fanta. Enega je ranil v prsa, drugega v roko. Ko je pa naperil samokres tudi proti mesarju, 6e je ta naglo vrgel na zemljo in je strel zgrešil. Potem je vlomilec pobegnil in za njim še nimajo sledu.
Proti klirinškemu načinu plačevanja vstaja polagoma odpor v vseh gospodarskih krogih pri nas, kakor tudi v drugih državah. Romunija, Grčija in Turčija odločno nasprotujejo pogodbam, ki bi dovoljevale tujim državam plačevanje v kliringu. Zdi se, da bo polagoma ukinjen kliring v vseh evropskih državah, saj so ga ukinili sedaj že v trgovinski pogodbi med Francijo in Nemčijo. Čuje se pa, da bo naša država poskušala sedaj urediti plačevanje brez kliringa tudi z Nemčijo. Prihodnji mesec se bo v Dubrovniku sestala jugoslovansko-nemška komisija ter bo naša delegacija tak predlog postavila na dnevni red.
Divjega lovca je obstrelil lovski čuvaj Vinko Hajdinjak v okolici Čakovca. Hajdinjak je sredi gozda zagledal lovskega tata s puško. Pozval ga je, naj odloži orožje, toda tat je naperil proti čuvaju puško. Pa je bil Hajdinjak urnejši in je ustrelil prej kakor tat. Zadel je tatu v usta in grlo. Vendar je imel ranjeni še vedno dosti moči, da je pobegnil in se 6kril. Pozneje ga niso mogli najti, če ga ne bi slučajno videl neki kmet doma v postelji. Tat ni hotel poklicati k sebi zdravnika, da se ne bi izdal.
Podružnica »Merkurja« v Sisku je sklenila, da
bo postavila svoj počitniški dom kje v bližini Krškega ali pa Rajhenburga na smuškem terenu, kjer se bodo člani lahko zdravili in odpočili. Najeli bodo posojilo, vsak član bo pa plačeval na mesec po dva dinarja v ta namen.
Od 24. do 31. avgusta bo na parniku »Dubrovnik« kongres vseh svetovnih časopisnih poročevalskih agencij. Kongres bo kar na ladji, ki bodo z njo potovali po našem Jadranu. Na ladjo so postavili tudi posebno radijsko oddajno postajo, s katere bodo sproti oddajali poročila v svet. Začel se bo kongres na Sušaku 24. avgusta, končal pa v Dubrovniku 31. avgusta. Spotoma pa se bodo udeleženci kongresa ustavili v mnogih dalmatinskih mestih.
9 milijonov dinarjev je odobrilo gradbeno ministrstvo splitski banski upravi za javna dela. Ves ^®nar .s®	°	porabi!	za	izsuševanje	kraških	jezer
ali polj in sicer Imotskega polja, Sinjskega, Vrgor-skega ter Mostarskega. Kajpak je 9 milijonov dinarjev še mhogo premalo, da bi se načrt v celoti izpeljal, vendar pa bodo že začeta dela nadaljevali.
Tudi v Šibeniku se morajo boriti za svojo bolnišnico. Pa ne za povečanje, temveč bolj za njen obstoj. Bolnišnici dolgujejo občine ogromno de-1 narja. Banovina je naredila v bolnišnici dolga za poldrugi milijon, ostalo občine pa za 8 milijonov. Ni čuda, če je bolnišnica v škripcih, ko so pa upniki tako nepotrpežljivi,
Švedski princ Evgen potuje te dni po Bosni.
V četrtek je bil v Banjaluki, nakar je odpotoval v Zagreb. Princ Evgen je brat sedanjega švedskega kralja. S seboj ima večje spremstvo ter potuje z avtomobili. Poročajo, da je bil princ povsod očaran nad naravnimi lepotami Bosne. V Zagrebu bo ostal nekaj dni.
Splitski Hajduk (to je nogometni klub) bo šel gostovat v Rim in se tam pomeril z nogometnim klubom SK Ramo. Roma predlaga gostovanje za konec avgusta. Hajduk bo za to priliko organiziral poseben vlak navijačev in prijateljev kluba.
Po pogrebu patriarha Varnavc so se vsi pravoslavni duhovniki, kar se jih je udeležilo pogreba, zbrali v patrijaršijski palači. Podpredsednik sinoda, zagrebški metropolit Dositez, jih je nagovoril in jim razkladal naloge, ki jih še čakajo. Obenem je na-glašal, kako nenadomestljiva je izguba, ki jo je srbska pravoslavna cerkev utrpela s smrtjo patriarha Vamave.
Tramvaj in tovorni avtomobil sta trčila v Zagrebu na Slovenski ulici. Oba sta vozila sporedno, ko je avtomobilist zagledal pred seboj majhen voziček. Poskušal se je umakniti na desno, takrat
mu je pa zadnji del avtomobila zaneslo na tramvajski tir. Iramvaj se tudi ni mogel več ustaviti ter je tako prišlo do udara. Tramvaj je nekaj me> trov tiral avtomobil pred seboj in bi ne bilo nobene večje nesreče, če ne bi šofer izgubil oblasti nad svojim avtomobilom in zavozil na pločnik, fam je podrl 16 letnega mizarskega pomočnika Ivana Ugarkoviča in ga težko poškodoval,
Vodne omnibuse namerava vpeljati od Zagreba do Belgrada neka italijanska družba. Take ladjice se potope v vodo le kakih 40 centimetrov ter so tako kot nalašč sposobne tudi za plitke vode,
V začetku bi odprli zvezo med Belgradom in Zagrebom. Ladjice bi vozile s hitrostjo 50 km na uro. Italijanska družba je že vložila primerno vlogo na prometno ministrstvo.
Tri utopljence je v treh dneh naplavila Sava pri Zagrebu. Za nobenega še niso ugotovili, kdo je, vendar pa mislijo, da so trupla tistih treh, ki jih v Zagrebu zadnje dni pogrešajo. V primeri z lansko sezono je letos mnogo manj smrtnih primerov v Savi. Kopalna sezona je letos slaba, preveč je dežja in premalo sonca,
V	hišo se je zaletel avtomobil, ker se jc hotel izogniti otroku. Skozi Banjaluko je vozil z veliko brzino knjigovodja Franjo Barkovič. V ozki ulici, skozi katero je drvel, se je pred avtomobilom nenadno pojavil otrok. Barkovič je naglo zaokreni! in se z vso silo zaletel v hišo revnega delavca Hu-siča. Podrla sta se dva zidova, tako da se je avtomobil znašel kar sredi sobe. Pod ruševinami zidu se je težko poškodovala delavčeva žena in njeno 5 mesečno dete. Na hiši je škode okrog 6000 din.
Pri čiščenju studenca jo opeka padla na glavo kmeta Save Bnžovira i/. vasi Cabrijana in ga ubila. Sava je ves dan delal globoko v jami. Ko so ga delavci hoteli poklicati h kosilu, se ni več oglasil. Pogledali so in ga našli nezavestnega z razbito glavo, prislonjenega ob steno, iz katere se je bila utrgala opeka in mu treščila na glavo. Delavci so Savo potegnili iz jame in odpeljali v bolnišnico, pa je bila rana tako huda, da je moral nesrečnik umreti,
V
LJUBEZEN, KI UBIJA
Preteklo je četrt ure, potem pol ure, po-lem ura.
Čez poldrugo uro, odkar sem odšel iz tiste usodne sobe, je zazvonil zvonec pri vratih.
Sluga mi je prinesel kratko pismo od matere, ki ga je načečkala njena roka s svinčnikom v skrajnem razburjenju in ki mi je naznanjalo, da se je oče v navalu žalosti sam umoril. Uboga žena me je rotila, naj pritečem takoj k njej.
Torej ona vsaj ne bo nikdar vedela resnice.
XIX.
Izpoved, ki sem jo hotel napisati, je napisana. Upal sem, da si bom tako lajšal srce, a zdaj, ko sem v duhu prešel vse podrobnosti le žaloigre, vidim, da je v meni še bolj oživel spomin na vse prizore, v katerih sem igral vlogo sam. Od prvega, ko sem zagledal na mrtvaškem odru svojega očeta, mrzlega in negib-lega in ob njegovem vznožju jokajočo mater, pa do zadnjega, ko sem prestopil prag sobe, r kateri je prav tako jokala nesrečna žena na kolenih in na odru je ležalo prav tako mrtvo
truplo in se je ona dvignila kakor takrat in iz grla so se ji trgali prav taki obupni kriki:
»Moj Andre! ... Moj sin!«
In jaz sem ji moral odgovarjati na vprašanja, Moral sem ji pripovedovati izmišljen pogovor, ki sva ga baje imela z očimom- Moral sem ji dejati, da sem ga pustil sicer malo otožnega, a da ni nič na njem niti najmanj kazalo na tako strašen sklep.
Moral sem ukreniti vse potrebno, da ne bi javnost izvedela za ta izmišljeni samomor. Moral sem iti po mrliškega komisarja, po zdravnika, moral sem voditi pogrebne svečanosti in pogreb.
In vedno, vedno sem ga videl, kako stoji pred menoj z bodalom v prsih in piše besede, ki so me rešile, me gleda in premika ustnice.
Ah, izgini, izgini, strašna prikazen!
Da, saj sem storil to, saj sem te umoril in prav tako je bilo. Saj sam dobro veš, da je bilo prav. Zakaj si še vedno tukaj?
Jaz hočem živeti, jaz hočem pozabiti. Če bi mi bila le za kratek trenutek dana milost, da bi mi ne bilo treba misliti nate. Samo en sam dan, da bi logel dihati, hoditi, gledati nebo, ne da bi mi tvoja prikazen blodila po glavi, ki jo motijo strahovi, da je že vsa zbegana od njih.
0, Bog, usmili se me! Saj nisem hotel te usode zase. Zakaj me kaznuješ z njo? Usmiljenje, o Bog!
Miserere mei, Domine!
Zakaj nisem takrat raztrgal papirja, zakaj se nisem šel prijavit sam? Če bi bil storil to in bi potem stal pred porotniki ter priznal svoje dejanje, bi me ne blo več sram. Nosil bi glavo pokoncu.
Kakšna slast, če bi zdaj mogel kričati, da sem jaz umoril očima, da je on lagal in da sem jaz tudi lagal.
In vendar — zakaj naj bi trpel, da sem sprejel to nase le, da bi bil storil dobro delo. Zakaj naj bi trpel, ker nisem raztrgal papirja, ki me je rešil? Ali sem storil to iz bojazljivosti? Česa me je bilo torej strah?
Samo tega, da bi mučil mater. Prav ničesar drugega.
Zakaj me zdaj preganja ta neznosna tesnoba? Kaj je to?
To je ona, moja mati, ki mi s svojim obupom oživlja mrtveca še bolj resnično in bolj živo, kakor da bi stal sam pred menoj.
Vsa ta leta, odkar ni več fcjega, živi zaprta v stanovanju, kjer sta živela skupaj trinajst let, Ni se dotaknila niti kosa pohištva;
Te spomine nanj, ki jih sovražim, časti in spoštuje z isto pobožnostjo, kakor je nekdaj delala rajna teta za očetom.
V	bledih potezah njenega obraza vidim njega, ki mu je moja roka vzela življenje, v gubah nad njenimi vekami, v belih kosmih, ki se že mešajo v njene lase.
Čutim, kako mi jo ta človek jemlje še zdaj, iz dna groba. Sleherno uro mi jo jemlje in nic ne morem storiti zoper to njegovo ljubezen.
Večkrat sem ji hotel povedati vse, prav vse, od sramotnega zločina, ki ga je zagrešil očim, pa do kazni, ki sem jo izvršil nad njim jaz.
A potem bi sovražila mene, ker bi ji iz« trgal njega.
Zdaj pa se bo tako starala in venela in jaz jo bom gledal vse dolge, dolge, žalostne dni; kako joka.
Čemu sem storil to, kar sem storil, če ga pa nisem ubil tudi v njenem srcu?
Moje življenje je tako žalostno, dnevi so vedno bolj temni in nikamor ne morem zbežati iz te strašne ječe. O, da bi bilo kmalu vsega konecl
Morda najdem kdaj pri Bogu mir in usmiljenje.
KONEC.
»Slovenski dom« izhaja rsak delavnik ob 18 Mesečna naročnina 13 Din. ca inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjev« nlica «/111 Telefon 899« ta 8996. Uprava« kopitarjev« k
(Telefon 2999» Za Jugoalovanako tiskarno v Ljubljani« &. Ce& Izdajatelj: lian Bakoveo. Urednik; Joaa Košiče k.
Zakaj se Japoncem severno
Kitajci so bili doslej vedno 6labi vojaki. En Japonec je lahko užugal deset Kitajcev v boju.
Pa ne zato, ker bi 6e bali za 6voje življenje, ker bi jim življenje bilo dražje, kot blagor domovine. Ne! Kitajec prav tako prezira smrt kot Jajoonec, kar dokazujejo številni obsojenci na smrt, ki gredo na morišče prepevajoč nesramne pe6mi in šaleč se med 6eboj in z ljudmi, ki jih srečajo na poti. Krivda je v njihovi tisočletni vzgoji, ko so jim neprestano trobili, da je vojaški stan najpodlejši stan, da je vojaštvo navadna roparska tolpa, ki nima drugega namena kot pobijati in pleniti. Zaupali so vedno tudi v neizmerno prostranost svojega ozemlja, češ, kdo nas mora napasti, ne da bi pri tem 6am poginil ali utonil v morju naših pokrajin in ljudstev; ni ga tako mogočnega naroda, da bi nas v resnici mogel podjarmiti, nas spraviti pod svojo peto in zagospodovati nad nami.
Ko pa so Japonci tako uspešno zasedli Mandžurijo, iz nje napravili pravcato japonsko državo in se začeli razgledovati tudi po ostalih kitajskih provincah, so Kitajci spoznali, da je narod, ki bi jih mogel v resnici in popolnoma spraviti pod peto. že čisto blizu, ne samo, da sploh je, ampak, da se s potrpežljivo zagrizenostjo pripravlja na veliko delo podjarmljenja, in tedaj so izgubili 6vojo nekdanjo brezbrižnost. Poklicali so tuje, nemške in francoske generale, da presnujejo njihovo vojsko, začeli so svojemu vojaštvu vtepati v glavo, da niso zato v uniformi, da bi kar le pobijali in plenili, ampak, da žrtvujejo 6voje življenje za vzvišeno idejo ohraniti domovino m pregnati osovražene, vsiljive Japonce. Dosegli so res lepe uspehe, danes je vojaška disciplina in duh sicer že polovico boljši, vendar bi trajalo še nekaj let, preden bi mogli izruvati različne predsodke zoper vojsko, ki so se kopičili sto in stoletja v kitajskem narodu in ga postaviti na isto višino kot Japonci.
Pri Japoncih pa je vojaška služba najzviše-nejše, kar jih sploh je. Novodošlim rekrutom neprestano naštevajo številna, res čudovita junaštva njihovih prednikov. Pokloniti se morajo ostati; kom nekega junaka iz rusko-jaj>onske vojske, ki je prenašal skrivna poročila in povelja na bojišču, pa so ga izsledili in zasledovali kozaki. Že samo ujetništvo bi se mu zdelo največja sramota, če bi pa pri njem dobili še važne brzojavke, bi ga preklinjala vsa Japonska. Zato si je razparal trebuh in listine stlačil še z zadnjimi močmi med
Klub orjakov
ali klub nenavadno močnih ljudi je ustanovil v Londonu — v mestu klubov — neki bivši prvak moči, ker bi rad dokazal ljudem, da se zelo motijo, če mislijo, da so ljudje težkih in ogromnih mišic brezupni nerodneži, nesposobni za lahko atletiko. Klubovi člani imajo torej namen vežbati se v lahko atletiki in pozivati na dvoboje, oziroma tekmovanja lahkoatletske prvake. Tako je neki član že izrazit željo, da bi 6e pomeril 6 komerkoli v veslanju, rokoborbi, plavanju, skoku, teku, kolesarjenju in dviganju ročk.
Slika z londonskega živalskega vrta. Pet mesecev starega medveda polivajo vsako jutro z vodo, kar mu oči vidno zelo ugaja.
tako mudi zasesti Kitajsko
svoje drobovje. Kozaki so našli samo Še razmesarjeno truplo ter niso čisto nič slutili, kakšnega junaka so imeli pred 6abo. 'Kmalu nato so prišli Japonci, zagledali truplo in uganili žaloigro. Izvlekli so izmed drobovja listine, jih še vse okrvavljene in umazane spravili v vojni muzej, kjer jih danes kažejo rekrutom in jih joozivljejo na joodobrta junaštva. Pokojnika pa so povišali v narednika, ga jx>viševali v določenih presledkih na vedno višje stopnje tako, da je danes že general,
da6i kot mrtvec nima nič od tega. Tolika je njihova vera v neumrljivost duše. da celo duši pokojnika izkazujejo generalske časti!
Sedaj pa, ko vidijo, kako 60 se Kitajci začeli tudi sami resno zanimati za vojaštvo, da tudi 6ami 6treme za jajoonskimi ideali vojaka, so 6poznali, da je zadnji čas izkoristiti manjšo vrednost kitajskega vojaštva, da jim ne zraste čez glavo. Prehiteti jih hočejo tudi radi tega, ker je sedanji svetovni položaj za JajKMicc najugodnejši. Rusija se prav za prav čuti slabo, dasi skuša na vse načine skriti resnico. Boji se Jajionske, Nemčije in Italije. Ostala Evropa je preveč zaverovana v španske zmede, Amerika trpi na svoii socialni krizi... Sedaj je najugodnejši čas; udarimo, da ne bo pjrejjozno!
Na Letonskem so »praznik dclac proslavili tudi s plesom v narodnih nošah
Tajfun - najhujše vreme
Zadnje čase nam vreme nejnrestaiio povzroča ogromne škode. Zato bomo gotovo nekoliko laže razumeli, kako bridko morajo vremenske neprilike občutiti drugi narodi, Amerikanci, Jajvonci, Kitajci, kjer 60 neprestane velikanske povodnji, strašni peščeni viharji, ki so že tisoče in tisoče hektarov rodovitne zemlje spremenili v puščave. Prav sedaj pa se v Pacifiku, zlasti na Filipinskih otokih, južni Kitajski in Zadnji Indiji začenja sezona najstrahovitejšega podnebnega pojava, tajfunov, ki traja vse do začetka oktobra.
Se celo stari, preskušeni mornarji poblede od strahu, če 6redi odprtega morja sprejmejo poročilo, da je v bližini tajfun.
Prvi znaki
Nebo pokrivajo težki sivi oblaki; nobena tudi najrahlejša 6apica ne giblje listja po drevesih, neznosna dušeča vročina tlači zemljo in njene prebivalce; ptičke popolnoma utihnejo. Nato pa začnejo prihajati radijska poročila v kateri smeri drevi neukrotljivi uničevalec, s kakšno hitrostjo in kdaj ga ljudje lahko pričakujejo. Najnovejša poslopja so zgrajena izredno močno, da se morejo uspešno ustavljati navalu; okna so opremljena s posebnimi železnimi zastori. Takoj ko dospe poročilo o tajfunu, spuste srečneži, ki 60 v dobro zavarovanih hišah, svoje železne zastore, joolieija izprazni vse ceste in spravi ljudi na varno, kot bi šlo za strahovit letalski napad. Nato pa se začuje v daljavi pretresljivo tulenje piša, da ti jx>-ledeni kri po žilah in že je sovražnik nad mestom.
Razdefanie
V	nekaj minutah je obličje zemlje izpreme-njeno. Lepi, palmovi drevoredi, ki so vodili iz mesta, so izginili; veter je izruval težka drevesa, jih pomedel kot suho listje in slamnate bilke neznano kam, voda pa je zalila in zabrisala vsako sled, kjer so prej stala drevesa. Da, tako strahovito dežuje ob tajfunu, da je neka reka pri Cal-cutti v petih minutah narastla za 12 metrov. Gorje nesrečnim, nezavarovanim vasicam! Zadene jih ista usoda kot drevorede; popolnoma izginejo, veter pomede ubožne lesene ali spletene kočice, da ne ostane čisto nobenega znaka več, da je pred pol ure v tem in tem kraju še živelo sto, tisoč ali več ljudi.
Kadar vihar odkrije 6amo nekaj hiš, pobije kake šipe, izruje le nekaj dreves, si ljudje silno oddahnejo in iz srca zahvalijo nebo za tako milo in »krotko« vreme. Toda to je bolj redko .V 25 letih so imeli na površini med Hong-Kongom, Cal-
cutto in Filipini 600 tajfunov; šeststokrat je skušala narava pomesti vso človeško navlako v morje, se otresti svojih zajedalcev in jiin za vedno izbiti iz glave namero naseliti se f>o ondotnih krajih.
V	Siamu je divjal neki tajfun z brzino 400 km na uro, popolnoma zabrisal vsako sled človeških naselbin in pokončal 12.000 ljudi, v Cal-cutti pa 80.000.
Lahko 6i je torej misliti, kako se počuti mornar na odprtem morju, ko zve, da se bliža tajfun; 6aj nima popolnoma nobenega zavetja. Vihar naredi z ladjo, kar se mu zljubi. Ali se ladja 6pusti v divji tek. da je vsaj glavna sila vetra ne zajame, ali ukrene vse potrebno, da se čim gotoveje obdrži na površju; kdor srečno uide takim viharjem na morju, 6i pač lahko samo častita, da ga sreča še ni pojK>lnoma zapustila.
Najnovejši f,kmečki upor
Francoske oblasti so zaprle nekega potujočega »čarovnika«, češ da je žalil uradne osebnosti. Povod je zelo čuden, ker so imeli na razpolago resnejše povode, namreč njegovo zdravljenje raznih človeških in živalskih bolezni, torej nezakonito opravljanje zdravniške službe, ali kakor ljudje pripovedujejo, odvračanje zvezd iz njihovih začrtanih potov, ali vremenske motnje, itd. Pravijo namreč, da je znal pričarati dež in odgnati točo, uspavati ljudi in jih spraviti v silno smešne položaje. To ga je tudi spravilo v ječo. »Žalitev uradnih osebnosti« je bila namreč v tem, da je s svojo uspavalno (hipnotično) silo osmešil vaške orožnike tako, da so nosili svoja kolesa na glavah sredi vasi med splošnim smehom prebivalstva, ne da bi sami kaj za to vedeli.
Mladi »čarovnik«, lep in postaven dečko, oče sedmero otrok, se je s svojimi dobrodelnimi in čudovitimi zdravljenji in s številnimi nedolžnimi šalami, ki 6i jih je privoščil na račpn preprostega ljudstva, v kakih desetih vaseh tako priljubil, da vsi ljudje soglasno zahtevajo njegovo sprostitev iz zapora ter se javno upirajo postopku svojih oblastnikov.
Naročajte in širite Slovenski dom!
Težave knjižničarjev ali človeška pozabljivost
Vsak, ki je že kdaj izposojeval ali samo posodil kako knjigo, ima gotovo slabe skušnje od po-sojevanja. Čim bolj sam paziš na svoje knjige, tem bolj gotovo jih bo izposojevatelj koj zaznamoval, pomazal, raztrgal, morda celo zgubil ali te kako drugače oškodoval, seveda vse le čisto po nesreči, brez njegove vednosti. Radi te splošno razširjene ljudske nepazljivosti s knjigami imajo javne knjižnice največje težave, pa ne samo pri nas; eejo v tako nedosegljivo visoko stoječi Angliji ni nic bolje.	..
Neka večja knjižnica v Londonu je objavila spis, med listi izposojenih knjig najdenih predmetov, ki spominja na pravcato zbirko urada izgubljene prtljage. Tako je cela množica ljubavnih pisem, bankovcev po več funtov šterlingov, igralne karte, še nerabljene gledališke ali druge vstopnice, očala, pavola za nogavice, čeki, denarne nakaznice
itd.
Slabokrvnost je ena na jpogostejših raznih bolezni v krvi. Kot vzrok slabokrvnosti pride enkratna večja izguba krvi ali pa dalje trajajoča bolezen v poštev. Človeška kri sestoji v glavnem iz rdečih in belih krvnih telesc. Pri slabokrvnih prevladujejo bela krvna telesca, rdečih pa primanjkuje. Za ugotovitev slabokrvnosti je potrebna preiskava krvi. Bledi ljudje navadno niso zato bledi, ker so slabokrvni, ampak radi tega, ker njih koža ni dosti prosojna. Pač pa so blede ustnice skoro vedno viden znak slabokrvnosti. Zdravljenje slabokrvnih se vrši na različne načine. Pr1 veliki izgubi krvi se priporoča prenos krvi od zdravega človeka, kar pa je seveda le v bolnici mogoče. Drugim primanjkuje zopet železa in solne kisline v krvi in tem je potrebna navedene snovi vsebujoča hrana. Zdravniki priporočajo slabokrvnim zlasti jetra za hrano.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 31. julija: 12 Plošča za ploščo, pisana zmea. godba vesela in pesmice vmes — 12.45 Vreme, poročila 13 Čas, spored, poročila -— 13.15 Plošča za ploščo, pi* sana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Vremo 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Mizarska obrt v Št. Vidu — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Dubrovčani in ideja osvobojen ja (Savjet Burina, prof.) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) —» 20.30 Tempo! Tempo! V 90 minutah okrog sveta. Muzikalno počitniško potovanje za radijske poslušalce. Ib-letniška pisarna: Jožek in Ježek. Cicoron: Peregriu Pajk. Dosedaj prijavljeni: čl. rad. igr. družine, Člani radijsk. orkestra in drugi — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert Radijskega orkestra.
Drugi programi
Sobota, Sl. julija: Belgrad: 20.00 Bohemski večer
—	Zagreb: 20.00 Vokalni koncert, 20.30 Klavir, 21.00 Zabavni koncert — Dunaj: 19.25 Igra, 21.05 Solnograški slavnostni koncert, 22.25 Zabavni koncert — Budimpešta: 18.15 Vojaška godba, 20.30 Igra. 23.25 Lisztov koncert — Trst-Milan: 21.00 Opera .Mefistofeles« — fltm-Bari: 21.30 Orkestralni koncert — Praga: 19.35 Pester večer, 22.35 Kavarniška godba — Varšava: 19.00 Vojaška godba, 20.00 Za Poljake v tujini, 21.05 Plesna glasba.
Graditev enega izmed slavolokov v Kairu na čast novo kronanemu kralju Farouku.