Z Gore poleg Ptuja, dne 1. jaaija 1886. (SloveBŠčiaa pa okr. zaatop.) Občiaa Gora poleg Ptuja ia vae eosednje občiae pogrešajo že več let zdravnika. Bolezai ae mirajejo, ampak vedao nadlegujejo človeški rod. Zadnja leta zgodilo se je večkrat, da se ja pojedina bolezen epidemičao prikazala, b. pr. dayica pri deci, legar itd. Ker Bi bilo zdravaika pri rokah, morila je vselej hudo. Občina Gora in druge prosile ao tedaj pri okrajaem zastopu Ptujakem, da jim skaša s tem privabiti zdravnika, da mu obljubi letno podporo v denarjih iz okrajae kaae. Ko ae je atvar obravaavala v okrajnem zastopu Ptajskem, potegaili ao se vai Sloveaci za občiao Goro in druge ter so BJih prošajo podpirali vseatraaako. Gospodje Ptajčaai, ki Boaijo tretje leto zvoaec v okrajaem zastopa, se Biso mogli več braniti ter ao se aledajič vdali prošaji. Razpiaali ao alažbo zdravBika na Gori in obljabili na leto 500 gld. plače iz okrajae blagajnice. Toda, glejte, kako ao spet atvar zavili, ker potrebujejo čisto sloveBske občiae zdravnika! Naravao in ediao pametBO bi bilo, ko bi ae bilo reklo, da alužbo tisti dobi, ki more a spričevali dokazati, da zaa do dobrega alovenski. To se gospodom Ptajčanom ai zdelo potrebao in v natečaju pravijo, da je želeti, da zaa oai zdravaik, ki bi hotel priti na Goro, sloveBaki. Vprašamo pa reano : Kako morejo goepodje to opravičiti ? Ali jim fli zBaBO, da alovenske občiBe potrebajejo in prosijo zdravnika? Ali mislijo, da ae bo ljadatvo zarad novega zdravnika, kar naeakrat nemški us-ilo, da bodo postali vsi Nemci, samo da ae bodo v bolezai mogli z zdravaikom sporazameti ? Ali bode Ptujaka nemška gospoda plačevala zdravnika iz svojega žepa? Zakaj pa je potem plačo obljubila iz okrajae ia ae iz mestae blagajaice? V Ptujakem okraja prebiva aad 50 jezer Slovencev ia niti ne eno dobro jezero Nemcev, ogromno večino vae dače plačujejo kmetje. Za okrajne potrebe tedaj plaeuje tudi največ kmet, in mislimo, da bo odveč, če se za njegov denar plaruje samo tak zdravnik, ki razumi tudi njegov slovenski jezik. Ako si bodo enkrat Ptujska nemška gospoda za svoj denar najeli zdravnika, bodo gotovo terjali, da zna nemšcino, če tudi le ono spakedrano, kakor jo mlati ta gospoda, ker terja, da mora biti vaaki muzikant, vaaki vrtnar, hišnik, dimnikar itd., ki hoče dobiti v mestu službo, Nemec po rodu. Mi terjamo, da okrajni zastop Ptnjski od tistega zdravnika, ki boče priti k nam, terja, da izkaže znanje slovenskega jezika, da se bomo mogli ž njim sporazumeti, in da postavi to v konkurs. Mi pa tudi terjamo, da se razglašnje konkurs po slov. časnikih ia ne samo v nemških, ker nikjer ni zapisano, da bi moral vsaki človek brati Graško ,,Tagespost". Povemo pa tudi že danes lebko fakcijozni Ptujaki gospodi, da se motijo, ako mislijo, da bodo pri nas tla za zdravnika, ki bi delal za nemško cesarstvo in pruakega kralja. Take gospode ne potrebujemo, raji se puatimo od starih bab vračiti! Gospode Slovence v Ptujskem okrajnem zastopu pa prosimo, da nas še zanaprej podpirajo, da zabranijo krivico, katero nam hoče nemška goapoda za lepi slovenski penez z nemškim zdravnikom veiniti. Iz zgornje Dravinjske doline. (Nepotrebni stroški.) Ni ga veeega trpina na svetu nego je alovenski kmet. Bog mu je zarea lepo zemljo, krasno podnebje in marsikaj ugodnega dal, pa tudi mnogo hudega. n. pr. mraz in prevelika vročina, uime in buda auša mn prihajajo leto za letom iz nebeških višin. Kedar 8e vse oživljajoča vigred prikaže ter oratar svoje težko delo priene, se mu že tndi strah pridruži, da mu ga kakošnja nezgoda v malih trenotkih vse uniiji, a v tem strabu živi revež do pozne jeseni. Kdor našega kmeta pozna, kdor vidi, kako slabo in borno se hrani in kakošnja jed mu pogoatoma na mizo pride, temvi ae mora v arce smiliti. Zares je tudi hudobija velika in Bog nam daje svojo šibo poskusiti. A vendar, če ljudi v dolgove, v nesrečo zabredijo, tega si niso navadno krivi aami. Takošnje reveži braniti ali jim nepotrebnih atroškov ne narejati in jih ne še globeje v propad pabniti, je vsakemu dolžnost. Kdor v rubež zabrede, temu slabo prede. Pri okrajni sodniji v K. pa nekateri uradniki v enomer cenit in rubit hodijo, kar prav za prav sodnijskim slugam pristoja. Slednjim bi kmet le malo plačati moral. uradnikom pa gre in to po nedolžnem in po krivem in še v največji stiaki ogromno svoto odrajtati. Je-li to potrebno in pravo? Je kmet zares obsojen, da ga vae molze in dere? Dva sodnijska sluga šla sta iz K., ter se pritožila, da se jima ves zaslužek v tej zadevi krati ter shajati ne moreta. V obče je pa tam za vsako malenkost že komisija in se kmetu nepotrebno mnogo atroakov napravlja. Uradniki so gotovo primeroma dobro plačani. Kdor inua izmed njih obilno družino rediti, temu se godi seveda še šibkeje. Kdor se pa ženi, si naj to dobro premisli in ni potrebno, da vaakega uradnika sin v višje aole sili. Z Radla. (Britka izguba. Iz šulvereina.) Nemila smrt vzela nam je občeapoštovanega izvrstnega konservativca, velikega prijatelja duhovščine in blagega oskrbnika svojih, Franca Legata, p. d. Bučnika. Še le 52 let star, zapuatil je še mlado vdovo in osem neoakrbljenib otrok, od kojih dva študirata. Eden je v 6. šoli v Graškem semenišču, drugi v petem razredu v Mariboru. Za rajnega žaljuje cela okolica. Bog mu daj večni mir in pokoj! — Dne 23. maja bila je za nemški šulverein v Marenbergu nesrečna seja. Za predsednika ao izvolili plemenitaša Hlubek-a, za podpredsednika g. Perka, Brudermana za kasirja in Lercbenthala za zapisnikarja. Proti sklepu seje je predlagal predsednik, naj se dr. Weitlofu zaupnica pošlje, a protestiral je antisemit Šober in izmed 12 (od 62) nazoeih udov so vai izstopili razun blagajnika in zapisnikarja. Plemenitaš Hlubek je rekel nekemu narodnjaku: ,,To je bila zmaga za Vas". Zdaj se pa Harenberžani bojijo, da bode nemški šulverein za nakup šole poaojenih 1000 gold. nazaj terjal. Bilo bi itak boljše izplačati in se ločiti od nemško-prusaškega društva. Iz spodnjeSavinjske doline. (Občinske z a d e v e.) Iz našega kraja dobite pač malokedaj kateri dopis. Častiti čitatelji Vaši labko mialijo,^ da smo že vsi koraknili v nemčurski koš. Cuda bi tako ne bilo, ker nas obdajajo od vse strani čuvaji germanstva, ter nepreneboma treskajo z vso močjo na skalo naše narodnosti. Pa hvala Bogu, nam se takč vidi, da ai bodo na tej skali le sami svojo glavo razbili. V občini Velika Pirešica so si jo že tako potolkli, da so ae njih alabi možgani pokazali in da so povsodi okrog, celo pri porotni sodniji v Celji pomoči iskali; pa vse zastonj, glava jih boli tako, da jim še znana ^šintnerca" ne more pomagati, akoravno zna dobro ljndi vračiti, prazniti namreč njib denarne mošnje. 0 ubogi nemčuhi! Toliko let so v tej občini zvonec nosili, toliko let pri občinskih sejah dobro pili in jedli, se ve, da na občinske stroške, toliko let je bila njih beseda prva in je vsa obveljala, zdaj pa je vse na enkrat preč. To je preveč; to ne sme biti, tako so modrovali. In kaj 8i izmilijo ; o srečna Gališka župnija: nŠulvereinsko šolo" bila bi imela, pa vražji Slovenci so jo tako zavrgli kot gnjusno-muho, ki v jestvino sili. Kdo neki bi se ne jezil, ako ima še le iskrico ljubezen do svoje — Nemčije! Ni toraj čada, da so se jeze polai Bemeahi z vso mot-jo zaleteli v oae može, ki ao braaili in še branijo avojo Ijubo ma.jko Slavo, ter ao vaeti kristijani in Sioveaci. Najbuje udrihali pa ao po vrlem župann Martin Podpečaa-u, kateri je nepremagljiv narodnjak, vrl kristijaa, od vseh poštenib Ijudi ljabljen in ameje modro, pa varčno gospodariti. Tako so tiščali vanj, da ao ga celo pred porotuo aodnijo Celjsko pritiščali, čes, da zapravlja občiuako premožeaje; (morebiti s tetn, ker je plačal v dveh letih čez 2500 gold občiaskega dolga, katerega so poprej.šnji goapodi naredili). Pa, o joj ! čeaar 80 tako želeli, to se ai izpolnilo. Veatai porotaiki aiso uič krivega aašli nad poštenjakom ia so ga aekrivega apozaali ia alavaa sodaija ga je vaake kazai oprostila. Ali bi ae počil tu človeku. ki ima le koa aciucurake jeze žolč od jeze? Kaj zdaj storiti; s čeai žapaaa njegov posel ogruniti V Toda Kar France ne ve, to Jože pove! ,,Dajmo žapaaa pod koš", ao modrovali, un ae sme do občiflskega denarja, aaj ima hadega strica, kateri bo občiasko mošnjo aoail; ako žapaa dva krajcarja potrebaie za aviačaik, aaj gre do tega atriua proait, da ma ga knpi. Tako so vai modrovali, o to ao bistre glavice, oae hočejo ob(iao škode varovati, katera se kaj lahko zgodi, ako bi župati do deaarja prostost imel. Le škoda, da te inodre glavice poprej tega niso izpozaale, dokler so ae oae obeino v svojib rokab imele, gotovo bi ne bili obedovali pa pili aa občiaake atroške. Toda vrli odbor, ki je tretjiaa iz aarodajakov, tema ai pritrdil, in je izrekel, da oa avojemu žapaan popolao zaapa. Vrli žapaa Maitia Podpečaa, |>a tudi narodai odboraiki kot: Jarij Lednik, Martia Lednik, ValeBtia Toaan, Voh, Kopatajaar, Mornik in dragi so res veliko prestali od straai nemčaliov, pa orftali ao trdai kot skale; čaat in alava iim, živeli! Cez aekoliko mesecev bodo zopet aove obiiaske volitve; takrat bodite ediai, blagi možje ia dajte avoje glase le takim možem, ki so se v tej hadi vojski za va.ši blagor potegovali, pokažite složao, da se zavedate, da nečete vaših sovražaikov za goapodarje občiaskega blagoataaja; ampak izvolite može trdae Slovence, kristijane ia poatenjake, saj ste videli zdaj, kdo da so vaši prijatelji! J. K. Saviajaki.