j Fosiuuens šter« KK • ■ „TABOB* izhaja vsak dan, ranen ; nedelje in praanikov, ob 18. trn a ■ ua.nmom naslednjega dne ter stanc J mesečno po posti li 'BO*—, za ino- ■ zemstvo K 50*—, dostavljen na dom J K 81-«, na izkaznice ^ 30*—, Inserati po dogovoru* ^aroča s« pri upravi .TABORA*, MAKJBOK, Jurcioera ulica Stwr, 4. 'POž^PNUSTA PAVŠALERANA criTD ■ i >v* f • ' I s u: Mfcnfcm’ • Posamezna file«* K 2*— >| š S « UREDNIŠTVO Mubtji V Vari* I ' • bon, JniSiSara nU št. 4, L nad- » J| atropja. Toloion iotennb. at. 27S. £ m UPRAVA sa nahaja ▼ Jurčičevi * a aliei št. 4, pritličju, deano. Telo. £ • foa »t. 24. SHS šaStnoi^kon^nv * : čan itw. U.m. > Z r • Na naročila brei donarja m m ? ■ orfia. — Kotoniri s» n* tracajo. ; Uto: III. Maribor, četrtek 30. marca 1922. Številka: 73. Cenjenim naročnikom! Z ozirom na ogromno zvišanje papirnih cen v zadnjih tednih (čez 40%) 'er 7‘ ozirom na zvišanje plač 4s®bju na podlagi nove tarife fitno primorani, dasi nam je to neljubo, ^višati naročnino »Taboru« s 1. aprilom 1922 sledeče: *a Pošiljanje po pošti na mesec 10 Din. ®tt dostavljanje po raznašalki ... 11 Din- na mesec ta 'ročnike na izkaznice na mecec ?a tošiliaaje v inozemstvo na mesec . 10 Din, 18 Din. Cefte posainezniul številkam ostanejo dozdajne: Za navadne po 50 para, za sobotne po 1 Din- Uprava „Tabora“. Heafna politika. Maribor, 29. marca. Krik in hrup, ki jo spremljal usta- ' tvorno delo, se najdaljuje tudi sedaj, 0 se ustavne določbo uvajajo s po- zakoni v življenje. Vladna ~°aUcija dela, opozicija pa, ropoče in ira" se na v^ac^n:i strani pojavi še ^jo umesten in trezen predlog, ga /®°zici,ia zavrne s široko gesto kakš- klerikalnega vsevedneža iz Št. ‘ ^'kp se pri nas parlamentarno de- razvija med aktivnostjo vladne ko- * joije in popolno pasivnostjo opozicije i? vedno straši klic po reviziji ustave, jo po glasu najpogostejša dovoza separatistov, po notranji vsebina ^ Najbolj prazen pojem, ki zveni v- r*-1 stranki drugače, za celoto, za drža- ne pomeni nič več kakor pot v j^Prevratni kaos in v vso .takratno po- .g^cno negotovost. Kako razcepljena J®- frozdružljiva fc ta opozicija, s katero se sedanji režim sporazumel po raznih nadvmuMi ali preveč ideal- j . Publicistov, »e jo pokazalo zadnjo jft.ko je podpredsednik »Hrvatskoga toka« podal v »Radikalu« neko poli-ticj ^*a° izjavo, kaitero jo moral predsed- ^ preklicati in pristaviti, da pod- ... ^ odsedniik drugače misli kot govor.i(!) VaT bi bila navsezadnje še prav za-in'11''1’ ^ ^ lle ®^° 7ja' bodočnost naroda držaje in če bi bili kje daleč za tre-1 Biorji, ne pa na enem izmed najbolj ^pPoniranih ozemelj Evrope. .Tudi ■ ®iulva,lna opozicija ni mnogo resnejša Slr^vno se udeležuje painlamentarnih , sedanj. Kje hočejo dobiti klerikalci uoy°lj zaveznikov za Zanella v Zagrebu. Njegov poziv Jugoslaviji, Angliji in Franciji. 2M Zagreb, 29. marca. Zanella je in ki je popolnoma nevzdržna. ,Yeč kot dospel danes semkaj. polovica članov reške konstituanite ;;e ZM Beograd, 28- marca. Pred- utekla čez mejo. Na ta način so se iz-eedmik reške vlade Zanella jo poslal ognili zasedanju, ki je bilo sklicano s Pašiču, Lloydu Georgeu in Poincareju silo in protizakonito. Ostali člani, ki sledečo’ brzojavko: Smatram za svojo niso mogli uteči, so se bili morali udati dolžnost’ obvestiti Vašo ekscelenco, da je italijanski poročnik, d’ Annunziev zaupnik Cabruna uvedel na, Reki s pomočjo italijanskega poslanika Castelli-ja in ob prisotnosti italijanskih četdik-taturo, kateri prebivalstvo nasprotuje sili in prisostvovati sejam, da bi se iz .volila nezakonita vlada. Protestiram najenergičneje proti tej (kršitvi državljanskih pravic reških' meščanov in prosim Vašo ekscelenco za intervencijo, da se odstrani to nezaslišano nasilje. Zastopnika muslimanov pri Pašiču. ZM Beograd, 28. marca. Danes vlada nima za sabo več celokupnega ob' 5- uri popoldne sta obiskala musli- muslimanskega bloka. Vsled te razce- manska člana kabineta Vilo vic in Ome-zovie ministrskega predsednika Paši-ča. Ob tej priliki sta ga seznanila s položajem, ki je nastal v muslimanskem klubu po izjavi skupine dr. Spahe v narodni skupščini. Oba sta mnenja, da pitve je klub zelo oslabšan in smatrata, da nimata več pravico ostati še nadalje na svojih dosedanjih zaupnih mestili. Zaradi tega sta podala včeraj svojo demisijo. Ljubljanskega sestanka delegatov Male antante ne bo? n «1 avtonomističen ^»tavni program SIS, o tem si niso . l nikdar prav na jasnem; zadosto-tast 80 tudi dinugi negirali tavo in napadali .sedanji unitaristič-^^ežjni. Vse to nam kaže, da ne bo ra-čunati s skorajšnjim ozdrav-°Pozioijo in z njeniim sodelo-v važni pa/rLimentanmi zako-Ta nerealnost opozicijonailnili Ikal ^ stru-i TtloT,a nujno dovesti h ^ Dajtasnejši Iconcentraciji vseh po-^ stoje na stališču realne -- !*© in polagajo večjo važnost na jj^l^no-gospodarsko in kulturno živ-kakor pa na preperele državno-kta^11® akte, ki jih' separatisti nepre-g^j^^J^kopavajo iz davno pozabljenih J^rlatmentarnih’ državah jo real-^ealr^ k3, vedno zmagovala naid ne-tin J1?* ^abstinenčno. PoliM'ka. ci© borba SCflj!v^rtbi zmaguje le oniki ne drži rok ‘wnpak se spopade s svojim fckn V prejšnji avstro - ogr- it« ^ UT7* • ZM B e o g r a d, 29. marca- Člani naše delegacije za genovsko konferenco Pašič, dr. Ninčič in dr. Krstelj odpotujejo dne 5. aprila v Genovo, do čim se dr. Kumanudi poda na pot šele po glasovanju o budžethih dvanajsuaali. iz- gleda, da se nameravani sestanek delegatov Male antante ne bo vršil v Ljubljani, marveč v Genovi, dasiravno se še vedno dela na to, da bi se sestanek vršil v Ljubljani Kriza v bolgarski vladi. DKU Sofija, 29- marca. Te dni je izbruhnila v kabinetu Stambulijskega kriza. Kriza so je sicer mironn potoni zopet polegla, vendar pa konsiatirajo listi, da pomeni začetek konca vlado Stambulijskega in bolgarskega zemijo-radniškega savoza. — Kakor porot a »Pravda«, se vrši boj v glavnem, med pristaši finančnega ministra Tur Jakova in ministrskega predsednika Stam bulijsikega- Na Turlaikoivd strani sO'4,u* di ministri Amarčevsky, Janoi- in Ra-dalov. Izjava češkoslov. min. predsedn. dr. Beneša. DKU Praga, 38. ma.rca. V današnji seji Načelnikov parlamentarnih klubov je izvajal ministrski predsednik dr. Beneš, da bo 6. ali 7- aprila odpotoval v Genovo. Vlada je mnenja, da bi se med odsotnostjo ministrskega predsednika no vršile plenarne seje. Na zahtevo poslancev Šmerala in Kafka, naj bi se pred njegovim odhodom v Genovo vršila zunanjepolitična debata., je izjavil ministrski predsednik, da se bo do konca aprila vrnil z genovske konference. Zunanjepolitična debata pa po njegovem mnenju ni umestna, ker je trenutna mednarodna situacija še ne- Demisija vojnega ministra Vašiča. ZM Beograd, 29. marca. V parlamentarnih krogih se je včeraj živahno razpravljalo o demisiji vojnega ministra, Vašica- V gotovih parlamentarnih krogih vlada mnenje, da jo njegova demisija v zvezi z odstopom polkovnika Olcanoviča, voditelja »bele roke«. Maščevalni čin ruskih monarhistov. DKU Dunaj, 29. marca. Iz Berlina se poroča: v Berlinu se nahajajoči vodja ruskih kadetov Miljnkov je nameraval govoriti *na nekom shodu. V trenutku, ko je stopil na govorniški oder, je vdrlo v idvorano več s samokresi oboroženih' mož, ki so oddali proti odnu več strelov. Miljmkbv ni bil ranjen Pač pa je zadobil vodja kadetov Nabu-kov več smrtnih ran in je kmalu na to umiril. !V dvorani je nastala velika panika, ker so napadalci streljali tudi med poslušalce. Po atentatu so imeli storilci več govorov, v kateriH so pov-darjalL da so hoteli nad Miljukbvim maščevati v Rusiji porušen monarhi-,a^^i so imeli bas Cehi največ iz- zean. Storilca so bili takoj nata areti-a ° rani. in pahljani r zapora. gotova, tendence posameznih držav niso dovolj jasne. Debata naj bi se vršila po genovsiki konferenci. Na vprašanja poslanca Kafke, ali bo pogodba, sklenjena med Češkoslovaško in Avstrijo v Lani, predložena parlamentu in na protest poslanca Lodgmanna, da bi ee pogodba ratificirala brez parlamenta, je izjavil dr- Beneš, da je pogodba po mnenju vlaide in večine ustavnega odseka politična pogodba in jo ratificira predsedstvo, ne pa parlament. DKU Prag a, 28. marca. Poslanska zbornica in senat sta se danes sestala k spomladanskemu zasedanju- Belgijski kraljevi par v Rimu- DKU Rim, 28. marca. Belgijski kraljevi par s prestolonaslednikom je danes popoldne dospel v Rim. Na kolodvoru so jih pričakali italijanski kralj in kraljica s prestolonaslednikom, ministri in predstavniki oblasti. Popoldne sta obiskala belgijski kralj in Ikirailjica papeža in vatikanskega državnega tajnika Gasparija. Pozneje je sprejel belgijski: krij na belgijskem poslaništvu obisk kardinala ,Gasparija in kairdinala Vanutellija. Japonska zniža, vojaško službeno dobo. DKU Pariz, 28. marca. (Brezžično). Glasom neke vesti iz Tokija je japon*-ska zbornica sklenila z veliko večino, da se stroški za armado znižajo za 60 milijonov jenov in vojaška službena doba skrajša od dveh let na 16 mesecev. Predsednik Millerand odpotuje v Afriko. DKU Pariz, 28. marca. »Petit Pa-risien« poroča: V Četrtek zvečer odpotuje predsednik francoske repnblilie Millerand /v ftaveoino^Afriko- •f. padcu Hohenwartoveg», kabineta se je 3x>lastil državnega vodstva nemški centralistični liberalizem. -Koncem leta 1873. se je sestal državni zbor, a od 353 poslancev je prišlo samo 254. Čehi so takrait napovedali abstinenco in s tem neizmerno oslabili opozicijo. Ta. abstinenca jo trajala do 16. marca 1879- "Vj tem času je vlada z vsemi silami pritiskala na Slovane in uvedla najostrejši macijonalno-politioni boj za nemške interese. Češke poslance so vodili nerealni politiki; staročehi in federalisti. Ti so bili politični romantiki in so hoteli s svojimi zastarelimi državnoprav-nimi akti izsiliti federativno ureditev države. Zlasti jih' je bodril vzgled Madžarov, ki so z abstinenco dosegli1 izpolnitev sto j ega programa, dasirav-no je Dunaj ugodil Madžarom bolj iz lastne koristoljubnosti,kot pa iz strahu pred njihovo politično stavko. Takrat, ko so Čehi hoteli z glavo skozi zid, j« vstala mod njimi mlada struja, tzv, mladočehi. Ti so klicali k irealni politiki- Pokazalo se je, da so ti imeli prav. Vedno ima prav oni, 'ki dela in se skuša na razne načine prebiti skozi ovire, ne pa oni, ki. stoji na razpotju in tož; mimogredooim svojo krivico. Marsikaj se danes ponavlja. Kaiser smo razvideli iz brvatskega memoranduma., se tudi hrvatski separatisti opirajo predvsem na hrvatsko državno pravo in kličejo na pomoč vse svojf patrone tisoč let nazaj. Ta plemenska romantika je kniva, da med Hrvati io Srbi še dolgo ne bo sporaauma. Nere* elna politika, kakor jo vodijo Hrvati se mora nujno razbiti ob zidu realnosti. Škoda je krasne narodne energije* ki se izgubi v borbi z mlini na veter. Ta energija bi so_ dala uporabiti za flStvIS.ritev neštetih' vrednot. Iti se hodfl sedaj morale ali odložiti aili pa ust vi riti z neizmerno težjimi žrtvami. Tudi v zunanji politiki opažam« zmago realne smeri- Konferenca v Genovi je plod realnega mišljenja, ki računa z .gotovimi dejstvi in ne morali« žira nad lobanjami kakor Hamlet. — Nifcdo ne taji, da ni težko sesti za ist* mizo z bol j ševiki. Gotovo pa je, da efl brez Rusije ne da obnoviti Evrope in da so boljševiki danes edina ruska vi a* da, ki ima avtoriteto in realno oporo. Nad preperelimi pergamenti, porušenimi prestoli in preživelimi ekscelencami zmaguje danes zdrava, realna, demokratična misel, ki druži vse, kateri se hočejo udejstvovati pozitivno in rešiti narode pred rastočim razkrajanjem mjihovih nacijonalnih in gospodarskih vrednot. Samo zdrav političen realizem s kulturnim idealizmom ima' življenjsko moč in bodočnost! Dvojna mera — katoliške cerkve pri nas in — na Koroškem. Ni še dolgo od tega, ko so se razburjali nekateri narodni krogi radi tega ker je bilo bogoslužje v stolni cerkvi mnogo bolj nemško, kakor bi bilo to po narodnosti obiskovalcev potrebno. Klerikalci, ki so to zagovarjali, postavili so se na stališče, da je "itak v frančiškanski cerkvi, ki je znana kot \vindi-sche Kirohn, dovolj slovenske božj« službe. V novejšem času pa tudi cerkveni (Erogi pri frančiškanih nočeja imeti sarnoslovenske cerkve ter nudija celo v nedeljah popoldan nemške post« ne prildiige- Samo na sebi je popolnoma cerkvena zadeva, kako se upošteva t eerilevi ta ali ona narodnost. Mi Nemcem teh nemških postnih pridig tudi n« zavidamo — četudi se nam zdi, da jih ne poslušajo in da gre samo za to. da je v. primernem času njihova mošnja bolj odprta. Nas kbnečrao tudi ne vzne« miria. ,o<4 ^^'-jensko-alužlkiiode. ki aš piso tako nobeT, 3a H iz noblese rajo poslu Žale neonske pridige, radi tega godrnjajo; saj tudi latinskih obredov ne razumejo. Zato tudi ne maramo napraviti iz takih slučajev politiikum, čeravno vemo, da niti eden odstotek naše nemške kolonije ne poseča teh pridig. Če jih pa slovenske slušateljice ne razumejo, menda zguba na tej duševni hrani ne ho baš tako velika, da bi slovenski narod kot tak radi tega škodo trpel. Bolj interesantno pa je vprašanje, ee se zavzema katoliška cerkev za ena. ke pravice vernikov tudi tam, kjer so Slovenci v manjšini. V tem oziru pa najdemo popolnoma drugo podobo. Mi vemo na primer, da je še sedaj v Celovcu najmanj toliko navadnega slovenskega ljudstva, ki poseča cerkve in slabo razume nemško, kakor v Mariboru nemškega, ki slabo razume slovensko- Ste li tudi tam na razpolago slovenskim vernikom dve cerkvi®?! Ne boš, .Talca! Še ena ne. ker eo odpravljene tudi redne-slovenske pridige v cerkvi Velikovškega'predmestja in pri Sv. Duhu. V okolici Gospe Svete so še sedaj slovenske vasi s starejšimi verniki, lci slabo razumejo nemško. V Gosposvetsko cerkev prihajajo pogostem a procesije popolnoma slovenskih vernikov in če vprašate, ako je tam vsa j pri tak ih*prilik ah slovenska spoved in prepoved — Jok!, toga nema! Pa, kaj! * Poj ribe v popolnoma slovenske vasi in kraje, pojdite v slovensko podjunsko dolino in našli bodete vse polno duhovnikov, ki komaj za sile znajo slovenski. Našli bodete zgolj nemško pridige ne samo v Labudu, Velikovcu in Pliberku, ampak tudi v ■Grebinju itd. Mnogo slovenskih duhovnikov jo moralo pobegniti po plebiscitu na komando »Hoimatsdiensta« celo ,iz- svojih rodnih krojev in ker drugih Slovencev tudi ne pustijo na. Koroško, seveda ni dosti slovenskih' dušnih pastirjev. Nemški duhovnik pa, ne- smatra potrebnim, da bi se priučil slovenščine ali da bi če' tudi kaj zna,, učil ve-ronauka in spovedoval v slovenskem jeziku, če ga tudi nikdo izmed vernikov no razume!! Toda na Koroškem je cerkev v službi najbolj zagrizenega nemškega fašizma, kakor je v Trstu v službi italijanskega fašizma. Tam pomaga cerkev jpri raznarodovanju in pri germaniza-i'ciji po duhovnikih, ki to delajo nalašč in po škofu, ki to ve dom a trpi in se temu ne upre, ker mu jo očividno nemško fašisrovski pokret le simpatičen- Njegovo frazo, da žal ne more nič pomagati, Se že več slovenskih duhovnikov razkrinkalo kot hinavščino. Naj trpijo jfdevenski verniki, naj trpi konečno vejva — če le interesi nemških škofov in 'duhovnikov in s tem interasi cerkve ne trpijo. To je, česar ne smemo pozabiti, če se jasi duhovniki preveč šopirijo kot nesebični borci za pravice slovenskega (naroda- Priborite raje najprej slovenskemu narodu na Koroškem, v Trstu, v Ist-ri itd. v cerkvi iste pravice, kakor ■jih uživajo Nemci pri nas, priborite jim najprej tam boljšo stališče, da ne bodo brezpravno pare, ki niso več Jladivoj Rehar: Trogir, r. spominov na lanski novinarski kongres v Splitu.) • (Dalja.) Nasproti koralnih klopi stoji mra-arernata prižnica, katero nosi osmero etobrov, podobnih onim v šibeniški stol-niči, samo s to razliko, da. njihovi listi na kapitel jih niso uglašeni po Skali, kakor oni. Nekoč so bili kapitel ji teh stebrov pozlačeni. Prižnica sama je podobna oni v splitski stolnici. Poleg prižnice se nahaja grobnica Mladena III-Bribirskcga, ki je umrl 1.1348. ter imel na ženo Jeleno, hčer srbskega carja Dušana Silnega. Rom ek delo p n, je kapela sv. Ivana, katero so bili počeli graditi 1. 1468. Na oltarju leži mramor-nata rakav z nad pokrovom izklesanim ležečim kipom sv. Iv,lna Orsi-nija, v kateri počivajo ostanki toga svetnika- To delo je velike, umetniške vrednosti tor ga brez strft.ta primerjam lahko nagrobnima spomenikoma papeža Inocenca VIII., ki so nahajata ,v cerkvi sv. Potna v Rimu in bmzdvo-ifflio' je, da je Nikolaj iz Marenče, ki so je izdelal, vzel z& model omenjeni vredne, da se jim prepoveduje, m da ee jih spoveduje v slovenskem jeziku. Zagovarjajte najprej tam nnjprimitiv-nejšo versko pravice Vaših vernikov in potem se zaletavajte v politiko, ki je zgolj od tega sveta. Če je katoliška cerkev zaščitniea slabih in zagovornica pravičnih, pomagajte slovenskim vernikom najprej tam, kjer ima katoliška cerkev vso moč, to je v cerkvi in če treba tudi proti lastnim sobratom duhovnikom in škofom. Potem še le se brigajte za posvetno politiko in se zaganjajte v našo državo. , Politične vesti. * Naša delegacija za Genovo. Kakor javljajo, odpotuje naša delegacija dne 5- aprila v Genovo. Delegacijo bo vodil Pašič, pristopijo tudi ministri Ninčič, Kumanudi in Krstelj. Finančno - ekonomski ekspert bo minister Velizar Jankovič. Delegaciji bo dodeljena komisija 7 članov in sicer gg. Todorovič, dr. Radosavljevič, dr. Miletič, Stojadi-novič, *lr. Hacin, dr. Stražnicki in Dorzoceo- * Muslimanski ministri odstopili. Muslimanska polit-ika, ki ni bila nikdar enotna in načelna, je po daljši krizi ekmhirala docela. Muslimanska skupina se je razdelila v dve skupini: eno vodi Karnmohmedovič, drugo pa dr-Spah o. Kar ameb modo vi čeva skupina jo za vladno politiko, Spahova pa ee približuje Hrvatskemu bloku. Vsledte situacije v stranki s+a muslimanska ministra Omerovič in Vilovič včeraj popoldne naznanila, min. predsedniku Pašiču svojo demisijo. * Italijanska nasilja v Julijski Benečiji. Postopanje »svobodoljubnih« I-ta lija no v se ne razlikuje od postopanja starih avstrijskah birokratov, da, v zadnjem času ga celo prekaša. Tako so Italijani anulirali skoraj vse pravice, ki so si jih naši rojaki priborili slovenskemu jeziku v naših primorskih krajih. Kričeče nasilje je nnjnovejša na-red.ba. ki stopi v veljavo začetkom maja in ki določa, da si morajo stranke same oskrbeti italijanski prevod svojih vlog na sodišča. Italijan čenje naših rojakov je tedaj v živahnem teku. To bo še bolj strnilo njihove vrste in jih pod-, žgalo k odločnemu boju, ki jo vodil tudi njihove prednike in v katerem ne klonejo, dokler ne ho zmagala pravica. * Reška konstituanta se ne vrne. Z ozirom im vesti, da je v Teški koneti- tuanti na Kraljeviči zmagala intrasi-gent.na struja, iki je za italijansko politiko, izjavlja vodstvo reške jugoslov. stranke, da eo to zgolj poi>ožno želje Italijanov. Konstituanta je sklenila soglasno, da se ne vrne na Reko, dokler ne bo bi očiščena fašistov, legijonarjev in italijanskih vojakov- * Lenin umira? Nekatere vesti poročajo, da se nahaja Lenin na smrtni postelji. Vest, da. je že umrl. se ne potrjuje. Ker so bili vsi ljudski komisarji poklicani v Moskvo,, izgloda, da jo njegovo stanje opasno. Lenin jo bolan na želodčnem raku. rakvi, kateri je izdelal v stilu quattro-centa A. Pollaiuolo, kakor tudi Mino da Fiesble nagrobni spomenik grofa Hugona vem Amjorsburg (Florenca, Bodia) ter Jaoapo delta Quercia rakov Ilarie del Ca-rretto (Lucca, Dom) katero jo gotovo poznal. Na pobočjih zidov kapele se nahajajo kipi apostolo-v. po vseh stenah in po stropu pa nebroj krasnih reliefov. Kapelo in njene kipe sta poleg omenjenega Ni colo da F Iren-ze izdelala še dira druga znamenita kiparja, Andrije Alesija Bračanin ter Aleksander Vittorio. škoda za to harmonično umetniško skupino je le, da jo kvarita dva angela iz najnovejše dobe, ki nikakor ne spadata v to okolico ter bi bilo bolje, da bi se ju namestilo kje drugje. S tem mojim mnenjem se je strinjal tudi škof sam tor izjavil, d a ju misli v kratkem premestiti vsaj pri tej priliki pravil nov tlak prod našo najlepšo so10 v Mpriboru, kamor pohajajo naša n«.1* mlajša pa tudi starejša dekleta- Zadn.1 loto so nastalo pred to šolo kar cele J«' me, kjor se zbirajo pri slabem vreme11** velikanske mlake, kar tudi za drug pasanto posebno ponoči ni prijetno/ k zabrede vsak, kdor teh mlak ne . od prej, brez pomoči v to poplavo. malčki so si posebno pozimi in potc^1; ko so je sneg že tajal, hudo zm°01 svojp čeveljčke, kar jim gotovo ni 011 v korist. Gospod župan bi moral in16;, kot bivši učitelj tako kakor njpBp soproga za take stvari poseben čut 1 posebno pažnja Toda kakor na tr^u’ kakor pri stanovanjskem uradu, ^ pri razvoju mesta sploh, se razni 3 tudi v tem oziru niso zboljšale, UblV't le poslabšalo. Oglejte si venda1* : n era lužo pred meščansko šolo, če \ a® 1 f ni več treba, da hodite mimo nji11 .L popravite čim preje, ka.r bi e° 01 moralo zgoditi,že v jeseni! m 0 uradniški obc-dnici trosijo kateri bivši člani- ki so ob zadnjo® P višanju abonementa izstopili, neres®^ no vesti, da se bo s 1. aprilom prenehala in drugo- Odbor urad®* obednice vsled tega ugotavlja, da ni“ ne misli na ukinjenje obednice, ker k prešli mesec pcfpolnoma sanirala sv0iL finance, tako da je plačala celo vel,0 dolg starega odbora iz G ambri n<>^ dvorane v iznosu 1S OOO kron (mc\”pk Kirbišu). Obednica nudi državni®, Fjj koi* tudi zasebnim uradnikom v 1®P prostorih kazine olied in večerjo, v00 . s kruhom za skupno nizko ceno 3'2 dnevno. Iz navedenega je razvidno, ,ie nepremišljeno govorjenje dotn® bivših članov popolnoma neute®0^ no, saj je ravno zadnji teden . vstopilo več novih članov, ki so s bra obednice popolnoma zadovoljni. m Kaj pravi Sveta vojska? Pr®^1 smo iz krogov abstinentov: Gudn« nas jo dojmilo poročilo o ogromni ®^ žini vina, ki ga papijojo letno_čc. Frančiškani in za katero no bi niti izplačali pristojbin. Čudno so' na®..,, .zdelo že pred dvomi leti, ko je ob PT* jj ki orlovskega tabora v Mariboru _ tudi nekakšen kongres SiTeto spominja na bana Berislaviča Med mestno hišo in sodiščem staji c ^ kev sv. Janeza Krstnika, zgrajen11 13. stoletju v romanskem slogu- Ob 0 ' li so nahaja cerkev sv. Dominika, z# n jena v letih 1300—1372., največ poro Trojačana sv. Avguština Ca®o % ja, zagrebškega škofa. Cerkveni jo izdelal po naročilu Bltkule-oC®J0j sv. Avguština Casottija, kipar Ni^ .„$(> iz Benetk. Nagrobni spomenik jj tSaboto, trogirskega patricija, ki sc nahaja v tej cerkvi, je zopet dele - -kolajn iz Florence. Spomenik in ll2^.p svedočita o tragični smrti tega P* ^ oija. Znamenita jo na stranske® 0 ju pala »Obrezovanje Jezusovo«, . Palmo mlajšega- Dalje sta še ccr'jJ sv. Petra in sv. Mihaela ter druf®- ^|f hranijo vsaka svojo posebnost, 1° ^ da na,m kratko odmerjeni čas 111 puščal, da bi si oglodali vse. ■Kakor je v tem čudežnem o®5 vso zgedovinsko in vso znamenita’ markoli so človek ozre, tako jo vinska in znamenita tudi most-®1 ^ ki je bila prvotno zgrajena za cvita umetnosti, koncem 13. in kom 14. stoletja. Takrat eo -'ta110 ci prvi v njej bribireld knezi ter P06 ^ ,««wiko-h rvoiiokih kralj oe". Za Čas* . Maribor, So. marca 1MS.V VŠ&čžarsc' da nj "bilo tam menda niti ©nega, Fban-iskana. Mi čč. gg. Frančiškanom go- nfT^iDni0 n.6vo®čljivi vžitka i>ri bo-Kainh zlate vinske kapilje, če ga pa*žo KOTOzumirajci primerne količine, naj Udi plačujejo za to davščine kakor 7® w*us?i konzument. »Sveta vojaka« *> Pa marala začeti e svojim dolom enc™ na3Prej pa’i čč. gg.FkančiSkainih. v ^koslovaSko-.1ngoslovenskJ večer Mariboru. Na tem mestu smo že plovno opozori^ t]ft namerava Ceško-°v«£KO-jugoislovonsika liga prirediti v »ribon* propagandni večer 6 preda-anjem. Nameravani večer je določen . . dne 4. aprila. Podrobnosti še J«r6čital svojo črtico is iv®rP.?n'^8lv(?Sfa življenja, ki slika pre-jfat prizore iz te veliko katastrofe, to se je razvila debata, v katero je mio. več udeležencev. Izvolil se je ^ pripravljalni odbor (gg. , ; ^ : ’ • • Kotnik, Zajc in Vlašio), na četrtek dne 6, aprila v v„"1/ > . iirjo anketo zastopnikov v u iJP^tičiiih strank in vseh društev ž.,«ariboru. Na tej anketi se bo izvolil ^kcijski odbor, ki določi načrt za ^g^Poteisno akcijo v Mariboru in na 'Ut'v ^'a®e*oma se 3® sklenilo, pova-Žko letovanju tudi someščane nem-, nil? naro^n°®ti Na predlog g. dr. Kot-fornm Si6 namerava nabrati vsej 150.000 kateri znesek zadostuje, da se 100 ®'ko‘ Goriške, Matice« prav toplo priporočati. Ker so, knjige tudi silno poceni, tri knjige ve* ija jo samo 60 kron, smo prepričam, da bodo storila naša društva svojo dolžnost, do naroda ter do svojih članov in naročila knjige »Goriške Matioe«. — Knjige se naroča, v Ljubljani, Prod škofijo 21. Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Mariboru opozarja svoje članstvo, da poravna svaje obveznosti do društvene blagajne ok» 15. aprila 1922. V-s.- >’ ■ — šinstva sokolskega ■ • . ; imajo pravico do a-vsesokolski zlet v L. spojene udobnosti (znižanje vožnje, znižana vstopnina pri prireditvah itd.) samo člani in članice, ki so do 31. marca, 1922 zjadostili svojim obveznostim. Članstvo se ob enem opozarja, da si pravočasno preskrbi savezne izkaznice in Enake- Uradne ure eo v društveni sobi v Narodnem domu v četrtkih ob 18—19 >= in nedeljah od 95-s—11 ure. o lerečlni občni zbor Sokola v Marf« boru ^ se vrši v četrtek dne 30. marca* t. 1- ob 19. uri zvečer v prvi sobi restavracije Narodnega doma z že ob j avl je* nim sporedom. — Ako bi bil prvi občn|: zbor ob določeni uri nesklepčen, se vrš| isti eno uro^pozneje, ki pa je sklepčen' ob vsakem številu navzočih. Odbor. , o Vsesokolski zlet, — narodne noše.! V dneh 12.—15. avgusta t. 1. se vrši w Ljubljani I. jugoslovenski vsesokolskil zlat. Iz vseh krajev našo širše domovi-! ne se zbero naši vrli Sokoli in Sokolice, pridružila so jim bodo tudi sok. dru^i štva iz vseh drugi slovanskih dežel ter*j telovadci iz ostalega inozemstva. Ker1 se vrši ta zlet v metropoli Slovenije, jo’ naša dolžnost, da sprejmemo svoje preljube nam goste kar najdoMojnejo* Jtar: najprisrčneje. Pozdravilo jih bode t.ndi naše ženstvo v narodnih nošah in po-1 zdravili jih bedo v narodnih nošah tudi* oni moški, ki so tega zleta ne udeleže vi kroju. Narodnih noš mora biti ogromno število, da te slika tem pestrejša. Narodne noše bedo postavljene krog kraljevskega paviljona na Kongres* rL0m trgu in na telovadišču, tvorile bodo živ pester šqpek, ki n®o poveličujoče uainikuje na vso prireditev. Zato vabimo vse ženske in moške, da se posamezno in v skupinah, peš in na vozovih udeleže tega veleinpozamitnega in velepomembnega vseKOkolskega zleta t čim večjem številu. Da bo pa udeleži' tev tem lažja, bodo vsi udeležonoi v narodnih nošah dobili dovoljenje do znižane voznine po železnicah, Ici b« polovična ali še man ja. Obračamo ee torej do pevskih in drugih društev vse Slovenije, zlasti do Slovencev v p6d-jarmljenih krajih, da vabijo svoje čla« no k udeležbi ter prosimo, da nam čini preje javijo število udeležencev v narodnih nošah in sicer: 1. koliko žensk j koliko moških eo udeleži posamično in koliko v skupinah, 2. da eporoče vrsto narodnili.no« (n. pr. gorejnska, koroška, tržaška, in roška okolica, gor iška itd.) Prijavi se pa tudi lahko v&ak posameznik. To prijave je poslati na na« slov: »Zletna pLsamna jugoslov. vseso-kolskega zleta v Ljubljani, Narodni dom. — Odsek za narodne noše.« Zanimivosti. Vlom preko zidovja. — Čevljar in nje« gova listnica. Podjetnost velikanskih modernih' italijanskih vlomilcev osvetljuje najbolj vlom izvršen v noči od potka n* soboto v prostore tvrdko Finzi & Comp. v ulici Giuseppe Vidali v Trstu, ki je eden naj večjih vlomov zadnjega časa Vlomilci so, oboroženi z vsem potrebnim orodjem, vdrli najprej v skladišče olja tvrdke Valmarin & Comp. v ulici Maiolica št. 16. Tu so so spravili nad zid, ki loči to skladišče od skladišča, sena tvixike Ivan Sega ter ga predrli, tako da ao so mogli preriti skozi odpri iitto v omenjano sosednje skladišče. Ko so prišli v to skladišče, jih je oblajal ■rrifl-ifrpn psiček, Id je Strni V ODUC ŠTI 3au družba z o. z. se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna. trne ,■ im* obnpani 'se *bi#Sjo stritBkrji v «vo ^Aitfcik in izdaittrii : Ko«ZorcU »Tabor«*—-Tisk*: Mariborska tiskarna 3. d. itar«ga so Ibili s svojin*' rofpoifcanijeni prebudili ter prestrašili. Vlomilci ipa se niso dali motiti, vdarili so psička po glmri z želemim drogom, tako da se je onmvesiAl ter so odjprtml L dalje. Šli so do *ichi, ki loči to drugo »kladivce od tretjega, to ;je skladišč« FkiKi & Co., tvrdke r raznim blagom ter prevrtali tudi ta. »id- Vse to «o napravili, ne da bi. jih kdo slišaj ali zasledil. Skozi novo ' odprtino go tako prišli-v skladišče tvrdke Finai & Coinp. ter do železne blagajne, nad katero ao se spravili z najrazličnejšim vlomilnim orodjem. Toda Magajna je bila močna in delo težiko, polomili so mnogo orodja, ne da bi dosegli kak uspeh. Končno pa so le našli ranljivo mesto, del oklepa se je vdal in napravila se je odprtina, »kozi katero so lahko vtaknili roko ter prišli do denarja — 32.000 lir, katerega so »pravili lepo v žep ter se skozi predrto zidovje vrnili zopet nazaj na prosto. — Policija je uvedla takoj najstrožjo preiskavo iu kakor poročajo -tržaški listi, se tudi že posrečilo prijeti nekatere souaVMcv-ence, dočim so drugi z denarjem v-r$d še vedno na varnem. \ •- Drug zanimiv »lučaj tatvine »e jo dogorljl v TrsKu v* soboto zjutraj- Na vrata čevljarja.Jvana Braulina v ulici Oarlo Stuparicli it. 12 je nekdo potrkal. Čevljar je stopil k vratom, jiii odprl in v delavuiicp ,io stopil neznanec, ga lepo poadravil, mu voščil dobro ju-itro ter povedal, da. :bi si rad naročil par čevljev. Čevljair je bil seveda rad o voljen ter hotel potiskati mero, ker pa je ni .takoj našel, jo prosil tujca naj malo 3X)čaka, da najd<* moro. * čemer jo bil ■tujec seveda .zadovoljen. Čevljar je iskai po delavnici »mero, tujec- je pa med tem, ko je bil čevljar obrnjen vstran »topil k Jijegovi muknji, ki je, visela na steni, potegnil iz nje listnico s 84 lirami ter jo lepo vtaknil v »voj žep. Ko je opravil to delo, ne je" obrnil k čevljarju, ki je šc vedno^kal mero te c snu 1 dobrohotno rekel: —iMed tem ča-fcoiu ko vi najdete mero. stopim še v sosednjo trgovino, da si kupim par nogavic, potem se pa zopet vrnem. Cov- Ijar 'je bil seveda, zadovoljen ter jezeč so iskal dalje izgubljeno mero, katero je končno vendairile našel. Ker je imel v suknji .tudi beležnico, v-katero je zapisovani naročila, je stopil k suknji ter jo hrotel potegniti iz žepa., pri tem je pa im veliko 'začudenje opa*sil, da mu je izginila (lenermica- Osumil jet»l+oj svojega ramega gosta, »bežal na ulico ter ga res opazil še leo je ravno zavil za ogtil dim ge ulice. Poklical je stražarja in oba sta jo potem mahnila za dolgo-prstnežem ter ga srečno aretirala. Čevljar je tako prišel zopet do svojega denarja ju do svojo listnice, dolgoprsta e ž pa do brezplačnega stanovanja in hrane. In tako sfci. bila — oba zadovoljna. : POLNP. V nedeljo -. aprila se ima odigrati prvenstvena tekma Svoboda: Korotan. JSaeetok ob 15. uri na Mariborskem: igrišču. Sodnik gosp. podpor-Hrast. Dežurno službo PO v Ljudskem kot" okrajne 3^17^ vrtuvrsig. tfemec ne, tako n. pr. ima vsak član -it Uradjanski v Španiji- SK (jra- j vzemši vajence in praktikante — v vila Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, glasom katerih je razširilo svoj delokrog na celo Slovenijo iu opozarja vsa trgovska in industrijska podjetja Maribora in okolice, nadalje denarne zavode in zavarovalnice, da zamorejo prijaviti istemu vse svojo nameščence, učence in praktikante obeh spolov in to brez razlike zdravstvenega stanja in starosti. Na podlagi teh novih pravil so zajedno s člani zavarovani zoper bolezen tudi njih družinski člani, ki. žive z zavarovanci^ v istem gospodinjstvu in so brez zaslužka. Odkar je vlada ukinila delovanje 'svoječafene gromijalne bolniške blagajne v Mariboru, se je delalo na to, da si zopet priborimo stanovsko bolniško blagajno in so je našim organizacijam konečno vendarle posrečilo doseči vsaj to, da je vlada pristala,na razširjenje tega- uglednega in solidnega zavoda na celo .Slovenijo. Bolniško zavarovanje pri imenovanem zavodu predvideva za člane mnogo boljše u- djanski (Zagreb) jo izgubil proti PK Barcelona prvi dan z 3:5, drugi dan z 0 : 3. : Dunaj: DFK (Praga) je izgubil ■tekmo z »Rapidom« z 1:2, z Anmteuri pa z 0:2. »Slovan«' je poraail »Ama-teure« z 5:3- : Gradec: Sturm (Garaž): Wacker (Wien) 2:2 -(1:1). Sturm na višku! »lučaju, da mora v bolnieo, pravico do II. razreda, nadalje ni vezan le na gotovo od blagajno določene zdravnike in ni makake omejitve glede časa, do katerega so izplačuje bolniška podpora itd. Članarine je plačati mesečno samo Din. 24.-—, od katere plača delodajalec %, delojemalec pa dve tret in i, za učence in praktikante pa Din. 3.— kateri prispevek mora plačati delodajalec •sam- Glede pristopa k imenovanemu društvu se opozarja, da se zamoro izstopiti pri okrajni bolniški blagajni glasom njo pravil samo koncem vsakega. ka.l«*ndarskega. polletja,, sedaj toraj s 30. junijem t. 1. in mora izstop iz iste naznaniti okrajni bolniški blagajni vsak nameščenec sam (toraj Me gospodar) najkasneje 1 mesec poprej, t. j. do konca maja s pripombo, da pristopi k trgovskemu bolniškemu iu podporae-mu društvu v Ljubljani. Poprej na novo vstopivšfr nastavijonci pa seveda ___________________________________ w________ lahko takoj pristopijo k-društv« z na- | odšel v Zagreb, naslednika pa JttO-1 Gospodarstvo. g Sejmsko poročilo. Na svinjski te-jem dno 24* marca 3922 se je pripeljalo: 93. svinj in' 1. koza. Cene so bilo sledeče: Mladi prašiči (i do 8 tednov stari komad (i00 do 800 K; mladi prašiči 3 do 4 mesečo stari komad 1000 do 1100 K; 5 do (! mesecev stari komad 1200 do 1400 K; S do 10 mesecev stari komad 1600 do 2000 K- g Trgovsko in podporno društvo za Slovenijo v Ljubljani. Trgovski grem i j _ _ _ ^ v Mariboru jo prejel preurejena pra- > vadno dopisnico na trg- bolniško in 1 zdaj niso mogli dobiti po"dp. društvo v Ljubljani, ali pa po* tom trgovskega gremija. Kadar bode število članov zadovoljivo, se ustanovi .takoj za. mariborsko okrožje podružnic ca društvi s sedežem v Mariboru. — Natančnejša pojasnila glede pravil ter ugodnosti 'in dolžnosti zavarovancev, dajo začasno radevolje tajništvo Tr* govskega gremija v Mariboru. —•jTr'' govski gremij, Maribor, predsednik: Vilko We ixl. g Dobava morske soli. Uprava dr' žavnih monopolov v Beogradu razpisu« je na dan 22. aprila t. 1. ob 11- uri ^ poludne v pisarni uprawnika državnik monopolov v Beogradu ofertaJ.no lici* tacijo glede dobave 18.000 ton morsk0 soli- Predmetni oglas je v pisarni tr-govske in obrtniške zbornice v Ljubiji' ni interesentom na vpogled. g Prodaja starega železa. Dn® 24 aprila ob 30. uri predpoildan vršila # bo v Dravski kasarni v Mariboru lici' lucijska prodaja starega železa. g Zadružna zveza v Trstu, Po ^ siji našega Primorja so slovemiski hirvatski denarni zavofdi in zadrugo odtrgani od dotedanjih' eemtral, zadru*’ nih zvez v Colju in Ljubljani. UstattO* vili so si zato 1. 1923. novo centra’«* Zadružno zvezo v Trstu, ki je imela tm. svoj drugi redni občni. zbor. Zve«1 je imela do konca 1. 1921. promet* 9,465.490 lir in 10.808 lir čistega dobička. Članic je bilo koncem! lanskega leta 3.27 z okoli 50.000 člani. To pomeni> “a je naš narod v Julijski krajini .goSP0* dansko dobro organiziran. g Na trgovski visoki šoli na Dnnajfl« študira glasom statistike, kii jo je objavil v »N. Fr. Preese« dr, Gruniteal. “*** 3600 slušatelji tudi 457 Jugoslovan^ iz vseh delov, naše države. Dr. Grnntae’1 jih slika ikot pridne in. *ret^tmo dija^5* Dunajska visoka šola vštefc v&e sg^_ stre, abso Ivi rane na zagrebški ski visoki šoli. Na šoli obstoj^ ?• nekdaj srboharvatski poučni tečaji, pa so od jeseni 3923. ustavljeni, ker J vodja tečajev, bivši' duhovnik 6ISFIEHRICH SVETI. Avanturistični romau.\ Spisnl: Karli P i g i o r. Prerel: R. R. ' ' ■ . ^ (Dalje.)’-, •«, (43) Končno pride? na rešilno mislel: Treba jo osvoboditi sužnje v podzemskem' mestu! treba jih je .spustiti nad mesto in nad svetišče. ,V zmešnjavi, ki ho »ostala bo tem lažje ubežati. Toda, kdo naj jih osvobodi? To bi m or-H storiti sa-.1)0 ta, ki je sam živel tam doli, kajti psi bi raztrgali vsakega, kogar ne poznajo. On sam hi to sfouil najlažje)... Toda psi so bili pri njegovem begu nadraženi nanj ter hi ga sedaj takoj zopet spoznali ter opozoriti, s tem nanj tudi stražnike. Za trenutek ne more najti izhoda. Tedaj se ozre na črnca, katerega je bil pred nekaj tedni rešil smrti. Njega niso zasledovali, kor so po čudnem naključju opazili njegov beg komaj čez nekaj dni. Gotovo se ne bo hranil staviti v nevarnost svoje življenje za-svojega rešitelja. . »He! Bambula!« zakliče S(anley. Črnec priteče k njemu poslušno, kakor pes. »Hočeš rešiti tvoje tovariše?« vpraša Startley. s So li’ hočeš maščevati nad onimi, ki po te mučili do onemoglosti?« Črncev obraz se skremži od maščevalnosti. Nemo prikinta. Ni ga potreba še posebej vzpodbujati. 45. V ** Visoko gori na skalnatem' pobočju Pura stoji inženir Stanley ter gleda z žarečimi očmi v daljino, v nebo, iz katerega ima priti po dveh letih trpljenja 5n bridkosti končno vendar le tako zaželjena rešitev. Končno se naveliča čakanja ter odide zopet nazaj v, dolino. Solnee se že bliža proli zatonu. Črnec je bil že zdavnaj odšel na svoj posel. Stanley sedi še vedno pri mizi z aparatom ter čaka n;.' i namenja neha. Bambula je mora’ ,r davno dospeti do svetišča, iko sploh še živi, misli Stanley ter mora že hiti v onem rovu, po katerem je bil on sam nekoč prišel no svetlo. V nekaj urah mora biti že vse osvobojeno. — — »Pridemo!« je še vedno edini porok, da se liža rešitev . Ako prihajajo 'C zrakoplovu, kakor upa, potem mo-■cajo imeti gotovo s seboj tudi brezžično postajo. Čemu torej molčijo? ... Takrat se začuje v aparatu zopet prasketanje. »Križarimo... nad Kongoni...« se glasi sporočilo. Sedaj je čas! Stanley plane kvišku. Še osem ali devet ur in dospeti morajo! * ' Naglo se odpravi navzgor proti svetišču. — — Nenavadrfo življenje valovi v podzemskefli mestu, v mestu pogubljenih, v mestu sužnjev. Tu, tam padajo brezglasno stražarji zahrbtno po-«3iti na tla; gruča sužnjev se vedrfo bolj večajo. Tiho z nepopisnim: besom v duši pripravljeni na vse udiraj uporniki vedno erloblje ju globlje v goro. Taa* rtotrl žive tudi še bratje, t oni. Prestrašeni in jimi psi v zadnjih rovih, pričakujoč napada osvobojencev. Pred njimi Se pojavijo prvi od sovraštva 'spačeni obrazi. Psi se zaženejo vanje, grizoč in mečoč na tla vse, kar popadejo. Toda zaman. Sužnjev je vedno več. Nešteto rok 'se dvigne, orodja zazvene po zraku in eden za drugim padajo vsi pod strašnimi neizprosnimi udarci razbes-nencov. Trume nesrečnikov 'sc usujejo preko njih, navale na čuvarje same ter jih pomečkajo pod nogami. Kakor blisk se je raznesla novica o ustaji po vsem podzemskem mestu, do zadnje, najbolj skrite luknje. Z vseh strani prihajajo novo trume upornikov. Mnogi { izmed njih se niso šo nikoli videli kljub temu, da so živeli leta in det let ja tako blizu, eden zraven drngega. Ko obsijejo prvi jutranji žarki svetiščni hrib, se nudi zanimiv pogled na starodavito mesto. Visoko gori na velikanski, ravni strehi svetišča stoji bel mož. Poleg njega na tleh leži zvita vrv, po kateri je bil priplezal gori. V rokah drži veliko belo ruto, s katero maha po zraku. Visoko gori na nebu v 'sinji modrini plava majhna snežnobeln ptica. Na drugi strani se vale iz temnih hodnikov zlate «*ori‘ neštete množice izžetih in propadlih postav. Že so jih opazili prvi prebivalci spodaj v Simbabiju. Vse dr- vi iz hiš. Ulice se polnijo. Prestrašeni kriki odmevajo od hiše, od 'svetišča do svetišča. »Sužnji so pobegnili!« v,Reši se, kdor se more!« , Prve trume razdivjanih upornikov so že dosegle prve mestne hiše. Kakor divje zveri se zaženejo v prebivališča svojih tlačiteljev, pokončavajoč vse, kar najdejo. Zaman’ se jim postavi v bran kneževska garda. Pomaodrajo jo. . V sredi med največjo gručo se nahnja velika postava konzula Blankensteina. poleg njega pa šibkotni doktor Kien-Lung. Poleg njiju teče Bambula, črnec, katerega je bil Stanley poslal, da ošvobodi sužnje. »Tam! Gospod!« sope črnec, kažoč s prstom na Mala oznanila. Dabra zdrava dojllka sprejme dete na hrano. Dravska ulica St, 8. 4-86 Genilni Jermeni b. Ia usnja ra tovarne, mline, žage in i?®: ljedelska stroje v vsaki Širini v zalogi pri Iv. Kravos, Maribor, Alekiandrova cest* it. 13. 457 5-3 Fr*da se po ceni pisalni stroj. VpraJali v pisarni vinske kleti Gjuro tfarifctr, Mlinska ulica f. 484 ‘'tl Vfl« t. Pt^l» M*MMiMci telefon. Nsj ■ Ulov 'pare uprava. streho svetišča, na kateri stoji še .vedno Stanley> haje z rnto proti zrakoplovu. »Belokožee!« krikne Blankenstein' ter zatuli er na uho. ' »Kje je bela žena z zlatimi lasmi? Veš li kje^^ Širok črncev obraz se zadovoljno zareži. , W »Tam1... svetišče... velika boginja!« odgovori- . St.anley ga je bil predno ga je odposlal v P°, ^ sko mesto naučil to besede, da jih pove konznlo mlademu Kitajcu, ako ju najrle, toda komaj sedaj® konzulovo vprašanje se domisli inženirjevega naroči »Živi!« krikne Blankenstein' Kien-Lungn. zbere še v teku krog sebe deset, dvajset sužnjev, ? terinvi je bil delal skupaj tam doli pod zemljo. »Naprej, k svetišču!« 46' . . .. S Pred vrati 'svetišča 'stoje duhovni, da ubraniD® ^ svojimi telesi ta najsvetejši prostor. Za njimi stoJ1^ vsem svojem ornatu veliki duhoven. Samo preko hovih' mrtvih teles bo šla pot zdivjanih upornikov- * »Astarta, razkropi jih! Brani svoje svetišče, ^ svoje služabnike!« (Dalje prihodjjj'®^/ Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. ozirom* delovodja za tovarno teetepin (izdelo»*^f makarona i. t. d.) , 485 se išče za takojšen vstop, Isti mora biti popolnoma samostojen pri izdeloval^!j in suienju testenin, kakor tudi zanesljivo izvežbao P vs«h v to stroko spadajočih strojih. Ponudbe s S‘:li in prepisi spričeval je vp osi ati na . ,.Union4*, paromlinsko dioničarsko društvo, Osip