RO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE ¡^ro~YEÀK XV1L iTu^ ffflÄ TSSStfUŠfti l r«4a*ki ta sprariUài p*» •Uril HIT iL U»ihli iv, i Offloa of< HIT k UwMili im. Ckkafo, III, petek, 9. maja (May 9), 1924. SETCh1160 stev.—number 110. A ■eaa-al H«|«|« iw' trajne ječe. Governer je po-** Idelek milice, katera ima Eden obsojencev m f **ei u »inrt iti s tem, da ai je J^trizril iiU na roki. toda p <«sao ao mu «slavili krt. «•'"isti »»do rinli po dva k> dva I Vrpt> [ *y. ~ v p«* ti*. ""«¿o t« umreti trije eUo EV® 'Irktril»«, sto!m. Bden g/f* Them*, Je 71 ki Mellon nisli "zt-frkniti" kongres Washington, D. O. — Finančni tajnik Mellon se pripravlja svr niti odgovornost za nerednoeti in neuspehe v prohibičnem uradu nn kongres, kakor je prišlo to v jsv nost zadnjo sredo. . . Tajnik je sestavil porodilo, ' katerem hoče pokazati svetu, ds so senatorji in poslanoi, ne p« u radniki na finančnem departmen tu, tisti,.ki ao odgovorni sa vse pomanjkljivosti in ne rednost i Upravljanju davčne postave In prohibicije. V poročilu bo neki povedano, da oo. bilo osebe» ki so se isl -popolnoma ^espoiohn fSt (ke moči v davčnem in prohibičnem uradu, naatavljene na ieljo senatorjev in poslanoev kljub u-govoru od strahi finančnega de-partmenta. , , 2 zgodba o cikaš- Kampanja za ssvjets|ii kem denarju v ,tal ni v 0r^i,i "zeleni hiši". mtekoU P Kraffmilier ig U Oranga j« Izpovedal prod Brook-harto vim odaakom aalo saail reèi, kiso se vrtile v '101001 m na oasU K". HAUT DAU0HX1TY ODBB DIL PKBIBKATO PBOTI WHZ1LBBJU. Washington, D. 0. — Pred Brookhsrtovim odsekom je izpo-vedsl P. Kraffmiller is U Grau-ga, da je dobil Howard Manning-ton sa poaredovanje glede ige-njanrkib zadev in davka iz Chi-ničmanj kakor |3£,667 is "male zelene hisr na eeeti K". Kraffmiller je bil hitel prijatelj Howard Manningtona, ki je bil pri Harryju Daughertyju v visokih öisUh in Čssteh. Po tej izpovedbi, ki je ena nsj-vainejüh in nejneposrednejiih, ksr jih jc «c slilsl Brookhartov n.lKck, lahko ugotove preiskoval» el "ohajsko svojat", kl je sledila lian lingo v i administraciji tj« do- liaMBi Osnova, aa katero nabirajo pod-pise, določa predsUvniltvo po stanovih * ' . _ Portland, Oreg. ^ (Federated Vrtiss.) — W. 8. U 'Ren, ki je snau (kot oče oregonskega sistema direktne zakonodaje (inieistirsnja zakonskih osnov in »prejemanja salonov a aplolnim glasovanjem <, Je sdaj na delu sa novo iniciativno predlogo za izpremitev volilnega sakopa v državi Oregon. Predloga določs, da se poslanci v oregon sko leglslaturo volijo po stsnovih in strokah in ne več po geograf sklh okroljih kskor jc danes > Angleško-rus- ka konferenco. ' , Iff, ■■■ ) . ^ , ; >• . Laboritaka vladala ni aa* priznala ruske odškodnine London, 8 msjs. — MocDonald je bil viersj v zbornici interpell-rsn (lede poteka angleiko-ruske konference v Londonu, nsksr je nakratko odgovoril, da zdaj ie ne more ničesar povedati. Dejal pa je, da vsi odseki konference na* predujejo t delom, razen odseks za terjatve privatnih upnikov. Z druge strani se poročs, ds angletka vlada le ni priznala principa ruskih protiterjatev. 8 tem vprašanjem ae bo bavil kabinet vsak čas, in če se delavsko vlada odloČi sa nsčelno priznanje, da je Rnsija opravičena zahtevsti odškodnino od zavesnikov radi intervencije v prid Kolčaku in drugim carističnim generslom za taaa civilne vojne s sovjeti, tedaj bo vsekskor zahtevala, da sovjetska delegacija znils eodanjo vsoto odškodnine. Po nekem poročilo zahtevajo sovjeti 20 milijard dolarjev. Sovjetska Ruaija ima precejšen račun odškodnine tudi sa Francijo in Amerike, ki ata isto-čaano poaUli svoje čete v Rusijo in pomagali prstirevolnciooarjem z oroljem, strelivom in iivili. Moskva, S. maja. — Črdineev in Kalinin, direktorja' drlavnega tekstilnega trusU, največjega sovjetskega tekstilnega sindiksto, ste bila včeraj obsojena na emrt. ko jima je sodišče dokazalo, ds sta izkoriščala državno organisa-ei jo v ave je zasebne interese in •nóvala aorotatffce miri« proti drftsvnemu kapital ismu v korist privatnemu podjetju, t v Waabington. Toda né samo te»iBedsj ima odsek tudi trdno podlago za kazensko j>oetopanje proti Msnnlngtonii. Preiskovalci so |c en korak, od daljeni od bivšega prâvoaodnoffa tajnfka samega. Danes kakor vse drugega! se konvoje grabeéaost s Jessom Hm i t bom, čigar mrtve nstnfeo ne morejo niti tajiti, niti ne potrditi povesil Oastona B Meansa, ki je ispo+edal, da sta si Mesna in Dsugherty delila dobič ke teh sskulisnih barantanj. Pred KraffmfUerjem je bU sa le slišan William J. Bums, ki je načelnik prciskovstoegs ursd^i na pravosodnem departmentui ta jc izpovedal take reči, da utegne za stran njih izgubiti svojo službo pri novi sdministraeiji pravosodnega departmenta. Kakor je pri znal, mu je/novi pravosodni tajnik nsročil, nsj spodi iz službe vso agense, ki imsjo plačo po en dolar na leto. Med temi sta tudi Fred W. 1'pham in K. B. McLesn. Nadalje je izpovedal, da je na ukaz odstavljenega prarosodnegs tajnika poslsl vladne agente za sledovat senatorja Wheclerja iz Montane. Poslal je tudi svoje t* gente sa Gastonom Meansom, ko je. ta (el na delo sa Brookhartov odaek. Heke! pa je, da ničessr n< ve o tatvini pogrešanih Meanso-vih zspiskov. (Daljo na 3. atrani.) lu ne daje diktature nobenemu l&Mdu, pač pa določa, da Indu vjljevi po vaeh Združenih drž« K^" '^■■VMIMMIH Volilni sistem, ki ga priporoča pNdloga, je najbližji aovjetskemu sistemu v Rusiji s rssliko seveda, P ra atrijski delavci volijo svoje po llsnee, farmarji svoje, trgove svoje, bankirji avoje, duhovnik ttoQje, hišue goapodinje svoji- Itd Razume se, da bodo imeli fsrmsrj in delavci veČino v zbornici, fie bo fcpitjet ta volilni red, ker teh je največ v državi. Po sedanjem redu je nsjveč advokatov v vsak zborniei, dzsi odvetniki kot atsn ne predat a vi ja jo niti eden odeto tek tsega prebivalstv^^HHH Stranke, ki podpirajo U*Renov volilni re Ijo «Issovali komuniatično, je bilo i sprtih v Porurju. Rudarji so nato rssglssili generslnl štrsjk in drugi delsvoi so zaatsvksli is sirupa Spletke oe Balkanu proti RoelJI. Jugoslavija, Rsaraalja te Orčija snujejo alijaneo v slučaju voj. na aa BesaraMjo. Dunaj, maja. — Balkan je so))et poln intrig. Is Belgrada poročajo, ds jo Rumunijs pobralo vse svoje vojsŠks posadko s bol gsrske in ogrske meje ter jih poslale v Besa rabijo, boječ se ruskega vpada, Kummtaki listi kri-če, da jo 300,000 mol rdele armade ns bessrebskl meji. Drugs vest se glssl, ds se mlada grške republika le obeša Rumu- _ t Berlin« M rada vedela, kaj Sten ssveznikl, če Daweeov V" načrt na bo izvedljiv, i Berlin, 8. maja. — Iz polurad-nih krogov se poroča, da Nemčija polije noto ententnim vladsm, na kstero bo zshtevsls odgovor, predno se snide novi psrlament dno 20. maja. Nota baje vsebuje sledeča tri vprašanja: 1. Kako in kdšj preneha okupacija . Porurja in Porenjs, kadar Nemčija ratificira Dawesov repa-raeljski načrt — 2. V slučaju, da se ta sli ona točka Dswesovega načrta pokaše neizvedljiva, ali če ee gotovi pogoji pokažejo nepraktični, ko atopijo v veljavo, al| na« stopi entente a sankcijami proti Nemčiji in kakšne bodo ssnkcijef — 3. Kakšne načrte ima entente za slučaj, da predlagano posojilo v vsoti 800 miljooov z Is tih msrk propadet Kakor se poroča ao nemški industrijski diktirali te noto.' Industrijalci upajo s temi vprsšanji Washington, D. 0. - Največjo Pri'm "veznike, da poleže avoje poeamično peticijo za rtroško-de- J^1*1* »ii0 ^MJa de- finira svoje stališče v odgovoru 78,419 podpisov m ool peticiji lavski amendment k ustavi je pre jel ohajskl poslaaec Hoeter, ki y avtor dotičnega amendmenta. Ta je l»ŠI uveden meseca deeembrš, a prod kratkim ga je sprejele po-slsnska zborniea.' r Pcticljo je podpisslo 78,419 . la nov podporne organizaeije Ameri ean Insurance Union. Ookum^m tehta Štiri funte in je vecan v si- nj'. . . , ; Zasto|iane države eo: Arizona, Arkanaae, California, Colorado, ronnedirnt, Florida, Illinois, l>. «liana, lotra, KSaaaa, Kentueky. Masaacbusetts, Miebigan, Mino«* sota, Missouri, Nebrsaks, New York, Ohio, Oklahoma Pemos/lva nis, Tezas, Weat Virginis in Wis consin. FORD WW MAMA PBXÔATI - V pismu do senatorja íleo W. Norrias, ki je oešelnik poljedelskega odseka, y Henry Kord odklonil priti oseb no na zasl «ao je pred odsek v zvezi e svojim ponudkom za pfOvset je vladoik naprav Meeele MeaU na noto. Novi nemški parlament je — kakor keže popolni iaid voli' tev — večinoma v principu nasproten Daweeovemu načrtu in ga morda zavrle ,ako ne dobi. Nem čija političnih in ekouomekih ga ranelj. godbe. UrČija je pripravljena napasti Bolgarijo, ako Bolgarija napade Kumunijo v slučaju rumun-sko-ruskega konflikte. Poročilo is Bslgradu se tudi glssl, ds bo Jugosisvija pod pritiskom Krsneije primarsns stopiti V rumunsko grško sUjsoeo, le* prav belgrsdska* vlsda ponovno isjavljs, ds ne bo podplrals Ru-munije v besarsbskem vprašanju, 0 Sovjeteki zapustil Rouille. Konflikt jo nastal, ko ao las*!»1*! »S vrat iS sklep» tajue |>o niki rudnikov katere podpira centralna vlada hotoli usiliti rudarjem oaemurno delo jkkI zemljo In deveturnik na povrijui da zdaj so Ittdsrji delali sedem ur v rovih in osrm ur na pOvr&jrt rudnikov, Oologne, Nemčija, 8. maja -Delegacije komunističnih rudarjev ao zspretlle, ds bodo rudsrji saaegli rudnike v Porurju in jih sami obratovali, č« ss lastniki hitro ne podajo. > »>* foveljniki frsneoskih in bslglj sklh čet V Porurju so se ferekli la strogo nevtralnost. Berlin, 8. msjs. ~ Minister ekonomije izjavlja, da bo stsvka v westfslakih rudnikih ustavila po šiljsnjo premoga zaveznikom. Minlztmtvo dela skrbno motri po-ložsj ,tods zsenkrat ne bo posredovalo. Vladni krogi pravijo, da je Štrsjk posledica komunistična smsge pri volitvah zadnjo nedeljo. Komunisti po vaej Nemčiji so poatsli prežeti s svežim bojnim duhom. V delavskih orgsnisscijalt v Porurju je nsstsl velik pre-obrstt komunisti so iztrgali vodstvo is rok socialistov in krščanskih aorialeev. Mocialisti in krščanski soeialcl so proti gene-rslncmu širsjku, dssi zahtevajo sedemurnik ss rudsrje, (»ds de-lavake maae so šle preko njih. ;; Rudsrji v Gornji Alesiji so takoj stopili v simpatično stavko, dočim so lastniki rovov ua Ha-ksonskem izprli vse rudarje, ki tUtfejo sprejeti osemurniks. Krsstiaski aa as VmiMa so da vlon v misijo KOWWO OBMB1ALVB STAVKI ▼ AMQWWrtWlJl Délavai bodo osdaljovaB boj v Bnenos Airss, I, maja. — Zveza strokovnih unij je danes sklenila, da se vrne na delo 280,000 delav. cev, ki so stavkali tri dni v zaak protesta proti sakonu starostne pokojnine. Nekatere semoetojne unije nadel j a je jo štrajk, toda generalna starka ee sms trs sa kos-čano. Zveza je zakljoAils, ds bode delavfi nadaljevali boj proti sakonu v kongresu ki ns »'dišltfc. Ijondoa, S. Ue<» jev. ( Wage in okolica: VHi neaulno. Lahki sever nese ped n; vetrevi «oloee tside ob k *7, za-ide ob 7 56, MteJm Tkin je bilo oddene n. da je Kamaay MeeíViosid »e pošte is Ferdeve piearne v Deer pisal pum», Horneen j«i j glede reparacij. Vaebiaa pisma al Ford pravi v tistem pieaaja. da dem»e»a pa ae, da Jr Mea še vse podatke la vss ikmšlA edprto povedat PMaeare rekah. Xn sato da »I i« M • rezeltetn sestanka, treba o4 ajtgeve strsiti robea.k W ge je imel zodnjo soboto v lUelgtjeL POLIT OKOLI SVITA. Portugnlca ste ae cadola v Indiji. AOahabad, Indija, 8, msjs. — Portugslaks tekmeca v poletu okoli avets sts včeraj trčila v zrsku in se nsglo spustila ua tla s močno poškodovanimi l iali v Papirju, proviuea Jut h pur. Kolikor je poaneti iz poročila, nista ranjena. Psrta, 8. maje. — Kraneosbj letalec Do»sy, bi je na poletu il Psrlza v Tokijo ,je javil dene« iz Kslkute, ds bo njsgov rroplar kmalu popravljen. Jutri osdslju je polet v Burno, Hsids, Al tka, Alaaka, 8. msjs — Hneg in megla sta dsnss zopet preprečila, nadaljevanju polete treh ameriških avljatlbov, ki tu Čakajo ugodnega vremena za drugi zrečni skok če* Pselftk. Iz-1 guhljeui major Mertin še nl| najden Berlin, 8. maja. — Sovjetski po* slsnlk Krestlnski je včersj po. poldno odpotoval v Moskvo. M. Htomanijskov, vrhovni nalalnlk ruske trgovske misije v Nemčiji, je odšrl dene» za Krestinskim. Z odhodom obeli sovjetskih diplomatov je uemško ruaka krize po-stsls shut as. Krsstlnski je ob avojom odhodu odprto Isjsvll, ds se na vrne toliko čass, dokler Nemčije ne izpolni pogojev ssdošČenja radi policijskega vloma v prostore sov-jstsk« trgovska misijs v Berlinu dne 8. msjs. Ako Nemčija ne stori tege, ost sne poelsništvo v Berlinu v rokah oskrbnika poslov ali pa morda pride aktualni dipto. matični prelom. Znamenja ksžejo, ds nemška vlsda mogoč« k spit ul i rs, ker prelom s Unijo sovjetskih republik bi snsČil velik udsree sa nemške koneeeije v Rusiji. Vlsdt bi blls nsjbrž že izpopolnile zahtev* Moekve, toda volitve eo jo zedr* Žale, Zmsgs nseiouslistov, ki sovrsŽljo Rusijo kskor entente, je oplaCile Marsa in Htreeemeims, ds sts se *ače|a obotavlj«t|, MI1BO JI t At MIMO. •1 ¿i, ' : ':. .... ÊL* Ai u¡tL*ú 01. — llenry Uor-band, k i je pometaš, se je sglaeil pri evanatonskl policiji ter tamkaj povedel naslednji šetveronož-nI eksijom t j "Mezga lahko povadeš k vodi, sli ne moreč ge ps prisiliti, ds bi jedel krompir," Naslov zadev nege mezga je 1*27 Derrow ave, odsadaj. 1,'emiljeee. mu samaritsau flearyju Horbs*-du se je sdelo, «ta je žival sestradana skoro do smrti, pa ji je ponudil nekoj krompirjev v uteho, le mese« je storil kar oavedeo nerede mesgi. Brenil je In pokazal eameritaneu podkve po svoji stari in trmoglavi navadi, Pellaaj Arthur Jobnet"» ja zadeva pretekel ter izvedel pri mes-goveus Isstaiku. ki krošujari s Äpaneka vlada je posiah nova j poljskimi pridelki, da prepeljeva letala te teč je število vvlsštfa vlmeseg krompir še veš let, Marok> gs pravimo tudi mula. a jeU M sit rid, 8. msjs - Marošaa akt rebelj so ujeli tri španske m te 800 arabskih oblak «»dkupniae. PROSYETA PEOSVETA GLASILO SLOVENSKE M, Lastna su>vkW ■ ■.■■mTM"^1*^ ^ dogovor«. ^KoTT^T^V^ Tl^|tIIZIZZZZ N.r^shu: X«d..7j7n« ¿riavojisvsn lika«*) $1.00 m JaS». fSJt SS Em l«u b> $1.» m tri mnm; Cbkugo M M ns »Ho, »1.21 m H WU, IS - trt mass««, to «s taasamatvelt.p». IMt ■» m, har h— Hlfc » llil—» TIS "P d n « v r t a»» ii* PMtf M vm. Imt hu stik s M«i "P R O S V E T A" "THE EN LIGHTEN M Elf T" mi I k» ILuala timšimmmi M mmmiit OwMd Wjr i k« IliTutt NaiICMI lUrraU Hilltil ••••'it liiMlilriill SSE^ggs Advartjslag rst+s on agraemut. tUsHad fllotes (ex««gt C*tes«e) aad Canada M pstfoorf Dil«« v *fcl«p«j* s* ft. (M* j« 3i'14) pmUm vti«|t •al 4» VMM i« 0 1MB fciw pillK» MfHlhM. I TM M MtoW 1U«. Ptiorilt )• pfMV* VARČNOST. Varčnost je lepa čednost. Tako so nas učili od mladih nog v delavski in kmečki hiši. Tako uče duhovni v raznih cerkvah, katerih rdeča lica in obsežni trebuhi, govore, da niso pri jedi in pijači zelo varčni, kaj šele zmerni. Umrli se stariSi kmečkih in delavskih sinov in hčera, ki so vse svoje žive dni varčevali in učili svoje otroke varčevati, a bili so revni kot svetopisemski Job pod stop* nicami. Nekateri so celo tako varčevali» da so njih otroci umrli, preden so dosegli mladeniiko in dekliško dobo. Drugi so tako varčevali, da so umrli preden so bili stari trideset ali štirideset let, dasiravno bi bili lahko »veli še najmanj dvajset ali več let, ako bi ne bili primorani varčevati. Kaj pa je varčevanje? Ne izdaj nobenega centa po nepotrebnem, stanuj v najbolj slabem stanovanju, imej slabo pohištvo, pritrgaj si pri obleki in jedi, ne hodi v gledališče in k zabavam itd. Veliko miljonov kmetov in delavcev živi v takem varčevanju, ker morajo živeti v njem. Ali nikdar sitim bogatinom in njih podpornikom tako varčevanje te ne zadostuje. Od časa do časa ponove svoj klic: "Varčujtel* Zakaj pa? Kdo pa ima koristi od tega varčevanja, ako ga nimajo delavci in kmetje, ki res varčujejo? Brnet majhnih korporacij, ki prodajajo živila, so v letu 1928 napravile sto miljonov doUrjor čistega profila. Ako je nekdo pograbil tak profit, tedaj je bil nekdo drugi primoran d pritrgati pri ustih in varčevati Trust je pričel postavljati produkte na trg. Delavska gospodinja je hitela z veseljem na trg, da založi zopet svojo živilsko shrambo z živili čez zimo. Ko je vprašala po cenah, se je prepričala, da bodo morali z možem in otroci vred zopet varčevati v prihodnjem letu in dati alovo vsemu, kar sladi življenje. Živilski trust je povišal cene, tisti, na katere je imel trust vpliv, so pa povišanje cen zagovarjali a pravljico, da so farmarji zahtevali visoke cene in zaradi tega ostane draginja. V pobožnih družinah so bili prepričani, da bodo morali bolj na glas v bodoče moliti: "Daj nam vsakdanji kruh", ker ga bo mogoče v prihodnjem letu več na mizi. Pekovski trust je napravil v letu 1928 lep dobiček. Vsakih sto dolarjev, ki jih je trust vtaknil v svojo blagajno, je prineslo sto šestdeset dolarjev dobička. Kmet je vtaknil precej denarja v poljedelske stroje, orodje, semena itd. Pa ta denar mu ni prinesel dobička. Bila je izguba. Tudi marsikateri delavec je obrabljeno orodje zamenjal z novim, da bo ložje delal za avojega delodajalca. Denar, ki ga je naložil v orodju, mu ni prinesel profita. Za delavca in kmeta se ne izplača nalagati denar v orodju, kajti tak denar navadno pomeni zanje izgubo. Ampak če kapitalist najame delavca, da dela zanj in kupuje produkte od farmarjev po cenah, ki mu jih diktira, tedaj vsak cent, ki ga je vložil v svoje podjetje, nosi velik dobiček. Tako je kapitalistično gospodarstvo. Kmet in delavec lahko varčujeta, da si ne privoščita niti toliko jedi, kolikor jo neobhodno sahtevata njuni telesi, pa ne bo profita. Kapitalistični podjetnik lahko zapravlja denar, pošilja svoje hčere v letovišča, dolarji, ki jih je naložil v svojem biznisu, bodo prinesli profit In tak sistem, v katerem se dvema stanovoma, to je delavskemu in kmečkemu, brez katerih ne more obstati človeška družba, najbolj slabo godi, enemu stanu, ki mu pravijo podjetniški in ki živi v izobilju« brez katerega bi človeška družba. . . _ 4| a M , prav lahko obetala, ker producenU, to je delavci in kmetje S3J5rSMS SISThJS lahko sami postanejo podjetniki, imenujemo kapitalis- var- ^itnti radi kotostrofe «in. r-pod^kl I„ u go»pod»rskl J*. J. krt- ^TPl^Ju"^. vlčen za kmeta in delavca. Zdaj mogoče razumete, zakaj lak<*«» *> «a dne is. m.rr« in ga nočejo kapitalisti nadomestiti z boljšim gospodarskim f»koi"h l,nr *> <* sistemom in zak^j duhovni in drugi podporniki zarovar- ^.»'V1*"' kakor jajo kapitalistični gospodarji .U^nT ^^ ZTAl F. I * Pri pogrebu no prisostvovala tri »o tako spektakularae, kot one o- Oarona, Kani. — Malokdaj pi tem «Jopi», pa i* tinti ne pride v javnost. Kaj je vzrok, da amo pe ¿larice vedno odzadaj in zapostavljene! Napisati pa hočem vseeno zopet nekaj kratkega. Peelarji žc gledajo v zrak, kajti regrat jim poganja v cvet, dočim ai pečlaric« ua biramo na vrtu aladko aolato, po leg katere ai privoščimo koa 'pork ehopaa'. Tako nam poteka življenje, deloma v kuhinji, deloma ua vrtu. Pa ne da bi kak filiateraki pe-člar mislil, da amo že atare. Na to nikakor ne pristanemo. Leta teko, to je raa in že v Kriatuaova amo zašle, Kako naj ae pa uatavljamo letom, če aa ne moremo. Hicer pa vaakih oaem dni prineae drugih MkMStai'/: Na oemego aprila je pri naa lo-inaetila toč«. Vac breskve jo psl škodovala, da ae pečlarioo ne bo mo imele v jeseni a čem ukvarjati in ae ne bo treba nobeni bati, da bi ae obrezala a ateklenieami. Kar ni prizadjala doati škode na sod-nem drevju pa jo toča še poškodovala strehe, da jih moramo zdaj pokrivati a novimi ploščami. To je pač nerodno, kajti pečlarica aa ma ne more na streho in «ploh ni za tako delo; zato je treba včasih pečlarja, da afikaa atreho. Zaradi dela ne bom nič piaala. ker qič ne delajo v Kanaaau In ko premogaraki podjetniki zaprli majne. — Pozdravljam vae pečla-rje in pečlarice in ae podpišem polnim imenom, da dopia ne bo šel v koš, kot ae je primerilo zad njlč. — Salona Flanko. društva, da še nI bilo tokfgS po greba v našem mcetu. Lepa kvala gre mra. Koop, ki je pela pri apre-vodu, tako arbakemu društvu, ki ae je tndi udeležilo in korakalo v aprevodu. Lepo ae zahvaljujem ao-rodnikom, znancem in prijateljem kakor vaem, ki ao priaoatvovali pogrebu, katerih jo bila to doli-noat in kateri ao šli zraven prostovoljno. . Pokojnik je bil doma iz vaai Kal. Anbros na Kranjakem. Tu aa pušča ženo in aedem otrok ter tri brate, Bodi mu lahka ameriška gruda! — Tajnik društva št. 197. 0 pota. — Kar aem zadnjič pi-aal, je bilo največ od okolice Grass Valleyja, Cat Za aodaj pa malo iz preprijaznih dolin Napa Bomowa, tja do Lake eo. Kaj vae ae vidi med temi vulkaničnimi hribi! Vroči zdravilni vrelci, ki ponekod avoječaeno mešajo vodo viaoko i zrak, vročo, do bi oa človek dq ko ati akuhol v nji. Ako hočemo piti to vodo, jo moramo hladiti ali pa primešati s mrzlo. Drugod spet iz vira poleg vročo kakor led tnrda voda. Znamenitoct je v tem kraju moli gozdič okamenelega drevja. Iz doline od Bt. Helene do Jan to Hoae ae ^Vozimo eež atrme gore v aenci predzgodovinakego drevja "red wood" mimo vinskih goric po dolini, kjer ao je rodilo več znanih piaateljev, in ni čudo, da je avetovno znani Jock London v svojih poveatih toliko opiaovul te doline ali dolino Lun. Priljublje ai piaatelj Je umrl pred par leti. Njegov rojatni kraj je v tem kro ju, o čemur bom tudi kaj več pi aal kaaneje. Velikonočeval aem v opisanih dolinah in bil pri več naših kmeto valcih. Poaebno me jc zanimalo > Santa Roai, kjer je v mestu naš rojak Frank Čufer za krojača. Kakih šeat milj od Hanta Bose ima epo kmetijo ali vinako gorico Folatonu, kjer ai je postavil svojo tiišo, veliko dvorano in garažo. Tam bo tudi imel za naprej krojaško delavnico. ■Dne 4. julija bo ta goriški rojak praznoval avojo 40 letnico, kar je pričel a avojlm delom. Kot mlad fant v Gorici in kaaneje v Ljubljani, New Vorku, 8t. Paulu, Minn., je opravljal svoj posel, sedaj pa j« a avojo aoprogo, tremi ainovi in hčerko v Hanta Roai. Povedal mi je, da bo imel na dan avoje 40 letnico veliko veaelieo. Nad dvorano bo na viookem drogu razvil ameriško zaatavo. K praznovanju avojo 40 letnice kot krojač bo povabil avoje rojake Iz Son Franciaea, Oaklanda. Rich-monda, Crockcto, St. Helene Ur drugod. Rojak čufer je rodoljub iz eolnčne goriške okolice, katero danea tepta vailjivi tujec. Toliko iz doline Lun, kaaneje pa kaj več iz Hoeromcnta. Cal., kjer šivi rojak Nemonich, a katerim ae prej niava videlo, odkar ae je še nil v Leodvillu, Colo., in je od tokrat preteklo še dvajset let. Tam ima avoje atanovanje tir mi j« a «\ojim avtomobilom razkazal zlato polje, ki ae razteza naokoli 23 milj. Torej prihodnjič kaj voč od torn. — Matija Pogorelo. Chicago, m, — Opiaati hočem mal dogodek, ki aa jc pripetil ne-dolgo tega. Rabil bom tujo imena. Na ceati nedaleč od Narodne dvorane na Racine ave. arečam prijatelja in prijateljico, ki me pozdravita in ae prične med nami pogovor; "Halo, Vilček!" me pozdravita. "Halo Ančko in Miško t", ji- ma odzdravim. "Kam ata pa namenjena?" — "Hm, kaj ne veš večf Kaj ai član slovenskega Sokola "Chicago". Moral bi vedeti vae, kar aklene društvo." Ančka je v tem trenutku dregnilo v Miš-kovo nogo ter mu tiho rekla: "Kaj ne vidiš, da je Vilček malo natrkanf" — "Tiho! Kaj ne veš, da ta h.,. lahko ališi še tvoje aree biti, če jo 25 korakov oddaljen od tebe? Jaz bi ti V tem trenutku je Vilček zopet vprašal, kam ao namenjeni, in od govor je bil, da gredo na javno telovadbo alovenakega Sokola. Vil ček ae je tako čudno naamehnil, da sta Ančka in Miško mialila, do je ali pijan ali neumen. "Kaj ae pa tako ameješ?" ga vpraša Anč ka. — "Oh, aaj danea ni nobene veaeliee." — "Kaj? Mi pa pri demo tako daleč, da ae udeležimo te prireditve, ki ao nam vodno ta ko ljube." Vilček ju je a čudom pogledal in odgovoril: "Kdo je neumen? Tiati, ki je pijan, ali tiati, ki no ve, da je maj peti meaoe v letu, ne četrti? Soj ae telovadbo vrši v eo boto zvečer ob ozmih na 17. meje v Narodni dvorani in ne mesec dni prej." Ančka začne blebetati: "Ti, Miško pa ai me priganjal celi te deta, da ae pripravim na to dan za veaelieo." — Miško po ae je ho tel opravičevati: "O, Ančko, bodi mirna, aaj dobro veš, da moram tebe vedno pripravljati celi teden, da aem siguren in pridemo tja, ks mor amo namenjeni. Zamnde to rej Se ni." A to ni potolažilo Anč ke, jezila ae je nad Miškom, do kler ni priakočil Vilček, rekoč "Ni ae treba jeziti, Ančko, gremo rojši v kavarno, da ne boata za stonj prihajala na to atron meeta. Pozabavamo ač malo in potem na pravimo načrt, do ao rea udeleži mo javne telovadbe alovenakega Sokola "Chicago", ki eo vrši 17. maja v Narodni dvorani in ne mc aec dni prej." Odšli ao vai trije v kavarno in ae zabavali do poznega večera ter odšli domov z veseljem dO prire dltve. — Član alovenikoga Sokola. Oroaby, Minn — 8 tušnim ar eem naznanjam norodnikom. «nan-cem in prijateljem, da je podle- Narodne koavaneije. Bližajo ae burni dnevi takozva-nih narodnih konveneij ameriških političnih atrank, katerih pogla* vitna avrha je imenovanje kandidatov za predaednika Združenih držav. V vaakl volitvi v Združenih državah imamo dve važni atopnjit prva je imenovanje ali nominacija atrankinih kandidatov, druga je aplošna volitev izmed poatav-Ijenih kandidatov. Način kako ao imenujejo kandidatje, je načeloma povsod enako v vaeh državah in za vae javne alušbe, od občin-akegz svetovalca do predoodniko Združenih držav. 8eveda nikaka nominacija in volitev ni tako važna in ne vzbuja več zanimanja in atraatl kot imenovanje kandidata za prcdaedništvo Združenih držav in izvolitev predaednika. Izbira predaednlškega kandidata ae vrši potom "narodnih konvencij" (national conventions). Dnevi narodnih konveneij obeh velikih atrank no navadno dnevi velikega raaburjcnja in podajeju, kot nobena draga prilika, roašll-no aliko ameriškega političnega življenja in političnih običajev. Narodna konveneija "repobli konske stranke" ao letos salde v Cleveland n dne 10. junija, dočim narodna konveneija demokratlš-ne atranke" za*ne dne 24. jitnlja v New Yorkn. Manjše politične atranke. ki hočejo postaviti ovoje predsedniška kandidate. Imajo tudi avoje koaveneije, ki seveda ni- beh večjih otronk. «v r • - Konatitucija Združenih držav določa, da ljudatvo ne voli Airck t no predaednika in podprcdaedm ka Združenih držav, marveč indi rektno potom volilnih mož (clec-tore), izvoljenih v up loin i h volitvah. Vaaka država izvoli toliko volilnih mož, kolikor zastopnikov ima v kongresu, t. j. dva volilno moža, odgovarjajoča dvema aena torjema iz vaake države, in toliko več volilnih mož, kolikor poslancev ima dotična država v poslan aki zbornici (House of Repreaenta ti vez). V narodnih konvencijah pa ima vooko državo dvakrat toliko delegatov, kolikor ima volilnih mor A. j. po dva delegata za vsak kon grezijonalni volilni okraj in po itj ri za vao državo (ti zadnji ae zo vejo delegatea—at—large). Le demokratično atranke pa ae teano drži tega pravila, dočim republi kanaka atranka jc aedoj priaodilu delegate poedinim državam po ne koliko apremenjenem načrtu; i glavnem pa je lata atvar. Tudi teritoriji in diatrikt Columbia ao za atopani po nekolikih delegatih, daai ti nimajo nikake volilne pre vice v predsedniških volitvah. Vaak delegat ima svojega namest nika (alternate), iatočaano izvo> Ijencga, ki glaaujc le v slučaju od aotnoeti dotičnega delegata. Na tak način ima narodna konvencija imponujoče število delega tov. To aevedo velja le za narodne konvencije obeh glavnih atrank. Sestava konvencij manj »h atrank ni urejena po takih tradteijanal nih pravilih in število njihovih delegatov je različno po okolšči nah, niti ni v njih vaaka državu vedno zastopana, kakor je to pri obeh večjah konvencijah. Na pri mer, v zadnjem preeidcnČnem letu (1920) je konveneija aooijaliatičnc atranke, ki ae jo aeatalo v New Yorku, žimelo okolo 130 delega tov, konvencijo S. L. P. v Cleve-londu je imelo 50 delegotov iz 20 držav in konveneija Farmer-Labor Party v Chicagu je tudi imela o mejeno število delegatov. Letošnjo demokratična narodna Konvencija bo imela 1,094 delegatov in narodna konvencija republikanaku atranke 1,109. Kdo izbira te delegate? Bodisi volilci v onih državah, kjer zakon predpiauje primarne volitve, tri i atrankine državne konvoncije ali pa odbor strankine organizacijo v dotični državi. Petnojatorico dr-žov predpisu jo, primarne volitve za izvolitev vaeh delegatov k na rodnim konvencijam* dve državi (New York in IUinoia) imata pri marnc volitve le za izvolitev di-atriktnih delegatov, dočim atron kino državno konveneija imenuje takozvane delegatea-at-large; v 20 državah imenuje državna konvencija atranke vse delegate, v eni državi (North Carolina) imenuje državoo konvencija delegate za vao državo, dočim se diatriktni delegat je imenujejo v okrojnih konvencijah; v 3 državah določa strankin odbor (atate committec) delegate in v eni državi (Louiaia-no) so način imenovanja prepušča atrankinemu odboru, ki navadno aklicujc v to evrho državno kon-veneijo. Vsaka "državna delegacija" V mo svojega načelnika. Strankini delegatje is iate drŽave navadno potujejo skupaj h konvenciji, i-majo tam svoj glavni oton in zasedajo v konvenciji proator določan so njihovo državno delegacijo ; tekom konvencije se državni delegacija večkrat shaja v svoje posebne seje. Te seje vzbujajo do-atikrat največje zanimanje, ako je atališče dotiČne delegacije dvomljivo. Vsaka državna delegacija oddaje svoj glas na konvenciji potom svojega načelnika (chairman), ki naznanja, kako eo delegatje glaaovali; oko po kdo izmed delegatov zahtevo poimen sko glasovanje, oddaje vsak dele got svoj glas posebej. « Toliko glede ecetave kon venci je. V drugem članku hočemo na kratko opiaati. kako ae vrti pra vilnik in praksa vaebuje nekaj čt-eto ameriških posebnosti in običajev. Časopisi rabijo tedaj v avo jih poročilih nekoliko posebnih israsov In fras aa označevanje tega ali onega dogodka, ki ao tuje roden doati krat uganka. Dostikrat v konvencijah oe vršijo nojbur nejši prizori In mnogokrat utegne priti do sensaeijonalno krite P»i hologično pa M lahko rekli, da ae ravno v teh narodnih konvencijah Jan no pojavljajo nekatere značil-ne ameriške potege s temperament, hrupnost In redoljnbaost — red v kljub vsema razburjenja in ropotu. VM o tem pa prihodnjič — f . L. I • pktkk« 9. maja, ii,^. Meteoriti. Kdor dragim jamo koplje (Resnična drama v treh akti* Prvi akt. -dene l*b>. obwM na 10 let zapora radi ptr be* proti vojni, privedeu v Atleta Debs izgine v zVezni kazanj, pročeljem iz belega marmorja Drugi akt. -- (Dve h,i poine< je.) Vrato atlantske ječe M ^ pro in Deba stopi na prosto ( Warren T. McCray, foverner'k diane, kjer je Deba dom«, neaj na oder no «hodu Ameriikc in pravi: "grče mi hoče počiti ž,, loati in gnevo radi velikega poni, žonjo, ki go je doživela moj! država a tem, da ima uajvenj ameriški izdajalec Debs b\U- L proiivodov kolonije, kot po- Lätv« jerba*ov, tiakovin, vezanih TL itd- Kazst a v» je bila v šol-rm poslopju. Slavnoat «e je za iiU * proti »t avo v gledališču in jtkinii p!«*'» Pri kittrih jc lU kolunijaka godba. Kooperativna kolonija New —jlfiiQ jc* hila organizirana t maja ml V desetih letih jo tako po-loiila svt'jf premoženje, da ima ,iies 7000 akrov »veta in obratu-I 35 tovarn ter delavnic, dela v-t, vitovii parno lago, pekarijo, jckariiico, jwrilnico, tiskarno In nj»fove»n¡eo. Vac dela in proiz-injr no vrli na zadružni poji. Kolonija neprestano rant o razširja svoje meje. V prej-j,ui letu jo kupila nodal jnih ftimr «krov počiščene zemlje in Jirrla opremljeno farmo za rii, ki obseg» 440 akrov. Industrijsko «lopje iz opeke, vredno $25,000 bilo ravnokar dovršeno. Kolo-I sij« ima tudi visoko »olt> z« delgv lir, ki je /.daj «e edina tO vrato \ Ameriki. Dijaki ne plačujejo nI-kakrauc šolnine,'pač pa opravljajo kakiiiio delo štiri ure dnevno »koloniji. itrajk udaril federacijo t Texaau. Port Arthur, Tex. — Na letni konvenciji Težaško delavske fcdc-racije ,ki je bila zaključcua te dni » Port Arthurju ,jc tajnik-blagaj sik Robert McKinley poročal, da je federacija izgubila 18,000 Čl*. Bw v zadnjem letu radi stavke fcleznlíarskih mehanikov. Iz-nemii nekaj krajevnih uuij jc organizacija mehanikov v Texasu [ iniéena. Delavski park napreduje. I Seattle. - People's Park, ko-operativna last aeattleakih atro-. kovnih unij, jq poatal poletni pro. •tor za vae zabave in politične ee-|tfUnke tukajšnjih delavcev. Ni je *j«nk» 1'nkafer, ko m j« • ^nila v družbo ostalih morilk v L DVOJI NASPROTUJOČIH II MNENJ O FILIPINSKI NBOD VMNOSTI Washington, D. O. T Otoiki odaek poslanske zbornice j« slišal ta teden dvoje različnih mnenj o osvoboditvi in neodvisnoati filipinskega otočja. Ga. Helena Ilill Weed je zago varjala takojšnjo osvoboditev ter obsodila ameriiki trgovski impe rijalizem in militaristični pritiak na Filipinih. Podpredaednik ameriške trgov-ske zbornice na Filipinih John W. Ha use rman pa je povsem drugačnega mnenja. Po njegovih mialih bi pomenila bmaknitev ameriško nadoblasti s Filipinov začetek konca anglosaksonskega vpliva na daljnem iztoku. "Ameriška soverenoat na Filipinih je najboljše poroštvo za mir, postalo in red na daljnem iztoku,'1 je dejal. Pičlarjm sanji. OOOUDOK OBLJUBIL M OOB-MZOKU DIPLOKATldNO SLUŽBO Kri»tijaaij# prekršit r Oslo. ' K"«t,ja»iijt, 8. maja. — KrUti «lavno mío Norveške, ^prihodnje leto praznovala tri ^ l-"«iro s prerormlmi iMrua. O.I J J««»uarja li>25. bo n« jemlje ul« 'Mo nam^rt«, Krietijanije — Sor* in Vikingi iso t ar*d nn"Do\ali ta kraj ' leta 1460. jr bila Nor- 4kk* )»od deoakimi kralji in U-{ kr»« ^ M roe, ko so ae vrfllll in ČitfcH razsodbo, ki se je glaaila takole i "V imenu njegovega veličanstva po volji naroda in po milosti vae-Kamočnega, kraljevo pravosodno sodišče Izreka sledečo obsodbo i Zavoljo razšaljenja njegovega ve* ličanstva ae ima ta Človek, obao-jen po paragrafu broj toliko in toliko, pol ure priklanjati naši glavni vladi. Da ae bo dovolj globoko j kjer sem obležal v nezavesti. Ce priklanjal pa bomo skrbeli mi U truma ljudi me je obkoljevala, kraljevo pravoaodno sodišče. Po ko »em se zbudil. Nekdo Izmed prestali kazni pa ae Ima zločinec njih me Ja vprašal, odkod priha izgnati Iz naše alavne drŽave." jsm, ds ne morem biti a Marsa do Ali so na delo, da «0 pol ure ma. "Prišel sem Is Amerike," klanjam slavne dršave slavni vla- mih jim tolmačil. "O, že vemo," majalo telo pod belinami. Po pre ataui kazni sta me moša poatave In reda odpeljala na poatajo in moral aem na prvi vlak. ki me Jc odpeljal ia kranjske dežele. sklenil sem, da ne bom nikjer nič več vprašal aa pijačo, kar aem aiuatral vzrok moja nesreče. Odšel aem naravnoat proti ladji, da me odpelje iz Kvropc, ki je poet o pala a mano tako neuljudno. akri-val aem ae med odhodom kake tri pre v kabini, potem pa se muzsl proti kantini. Natakar mu je pogledoval nekaj časa tam stoječega, potem ja pa mignil a prstom, naj atopiui bližje. Natočil mi je vrč pJve. Ml-alite al, da aem ga izpraanil do dna, Še drugega in tretjega, da aem jih na zadnje že pozabil šteti. Kar na klopi aem aaspat, zadovoljen od vžitih sladkosti. Tako je Šlo cell teden, dokler nismo do-apeli v New York, tam pa je bilo kakor bi odrezal, a tudi dovolj, ker noge ms niao hotele kar nič nositi, ko sem se izkrcal. Taval sem pred veliko postajo in ae oziral po mramornatih ste-brlh visoke palače. "Stop", sem začul za seboj in še sem sc peljal na polioijakem vosu, naravnoat pred načelnika policije. "Kaj pa je ta naredil", je polioijakl doato Janatvenik zastavil vprašanje. "Ne bom nič pripovedoval," je odgo voril policaj. "Samo ukažite mu, naj hodi, pa boate videli, da Še svojih nog ne zna rabiti." Kes sem se zaletel v prvo mizo, kakorhitro sem naredil par kora kov, da se je prevrnil črnilnik In ae je raalUo umazano črnilo po u radnih papirjih. Načelnik polici je je dobival barvo pečenega ra ka, tako mu je silila Jasa pod ko šo. "Dosti verni To je kroničen pijaneol" Potem pa Jo ša isrekel celo abirko zbadljivk in paovk, "Povem ti," Je rekel, "da v Ame riki ne puatimo nobenemu Člove-ku, da bi ae streznil sa munšaj nom!" Takrat mi je pa padla v glavo hudomušna misel t "Hlišite, go spod," aem dejal, "jai aem ae na pil pravega franooakega piva pa na munšaj na. Tiato pa tudi vem, aakaj ne pustita nobenemu, da bi a« atresnil sa munšajnom. Zato ker ate priaanealjiv! In nočeta, da bi komu prevač udaril v noa amrad po olju." RkoČll je pokpnel, ko aem Še nekaj namignil radi volitev, in sa kričal, da sem pravi bolševik in rdečksr ter me morajo spraviti, kamor slišim. Niti pet minut, da ne amem ostati v Ameriki. Naro Ali je Patu In Majku, naj me po-šljeta kamor hočeta. Peljala ata me med Črno zidovjs, da nisem mogel od začetka razločiti, kje m m. Aole čez nekaj čaaa, aem pričel razločevati obrise velikanske ga kanona v kotu. V njega šrelo sem zlezel, onadva pa ata u toe noj še zatlačila vrečo in zaprla. Nentfloma me je nekaj zapeklo od zadaj Iff s neznansko kitrieo sem odletel naravnost v srak. Ko sem se savedel, kako in kaj, aem še vedno letel v zrak. Groza m{ ja obhajala, ko aem se domislil, da «o me morda kar živega poslali v nebesa In še natrkanega povrhu. 2e s«m obujal svojo veat In ae priporočal av. Antonu, da bi mi bili oproščeni grehi, ker niaem nikdar nič daroval aa frančiškanakl klošter, nc za mašo ali zvonova in nisem nikoli kupil škapullrja. Pa nisem letel v nebesa, tako ml je povedal patron, katerega glaa aem zaslišal med poletom, da me nočejo v nebesa, temveč, da bom priletel na Maraa. Bližal aem ae nek«mu avetu In a naglico treščil na selen! travnik, Slovenska Nirodna Um» t. •»»«• Podporni JtdltU If. • drlart tliu*u. tUVNI STAN. NIÎ4I »a LAWNDALE A V t., CHICAGO. ILLINOIS. * - Uvrša va In i odbor t -«m«- UPPHAVNI OOStK i PreMalfc Vlmt Celaker, Aodre» VUrtek, ». F, O. 9, H« SI. Manaes, .1 Ui.ik Milite» Terk isjaik boUUksae POROTNI ODSEK i veri«Uk SO? W. Her ■C MX' L - leeieeseevtH», F».. Ma G*rà«k. SI., ftartaglMé, JU.. Mi Vtdee. m g.rUk 414 W/Ha? Merila ""st ggpSMSii ■OLNIIKI ODSKKt OSREDNJI OKROSJBt »U« Neeek. »fMmik, tSST-SS Se. Ubadale A V* VZHODNO OftltOUI, AUl~»U. Bas ZaS, Maaa, «aa, Pa. ^ ^ __________Jok« Oralalj. tasti Pepo*' Aaa.. Clseelaad. O. IAPADNO OKAOtJBi A.i.. lalsr'tas toa K«aa., ea iafasapad. ISS, n«M, Min... s« «evtrvesMS. Mike tagel* S4SS S. Wia«ke»lor tl.,Tlarrar. Ulak Nadzorni odbori Feaafc SaHe, »radsedalfc, SSSS W. SS«li Si., Ckleaga, lil., Pvaak «•»rak. SS1T Pfasser A v«., Clevebad, O. WillU« Slllsv, SSSS Si. Clalr Si-CI*T.i4a4, Okla. Združitveni odbori Predsedniki Praak Alel, IIM Ia. Crawf«rS A»a., Ckleata, IU. Ja4ka Oven, SSIS W. »Šib Su CkUa«a. IU. Jaa. Skak, S404 Otiaa Cl.. CUvelead» Okla. VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. P. i. Kera, SSSS Si. Clalr Ae« ClevelaaS, O «e * •Sbaralhl, ki S*ls|« v flstaaei areSa, VSA PISM^L M »e aaaalaja ae paale al. arcSsadalke ae aaslaeai Pr*S««SaMlea S. N. P. J., SSST-SS Sa. U«raSaie Ave7CMea«a, III. VSK IADKVS BOLNI IKK PODPORE SE NASLOVIi Balaliks tej* aUlva S. N. P. J„ SSST-SS Sa. Uwadale Av*., CMe««a, IU. ^ DENARNE POSIUATVK IN STVARI, ki se llšejo jI. leerleeelaega aSUre In Jadaate eabše se aa«Tav«i Tajalllea S. iT P. J., SSIT-SS Sa. Le««. Sala A ve* Ckleata, Ul. VSE BAOIVB V IVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI ae petUJeJe aa i ilagajalllva S. N.. P. J„ HST-SS Sa. Uvradele Ave., Cklsa«a, IU. Vsa arllaSke alode aeslaveaja v gl. levvšavalaem adkaea ae aaj aaiU|aJa r raak ZalMm, preaieSalka eadearee*« adkara, čigar asslav Je agoraj, Vrt^rlelvl^aa fi paral»! aMi •• aaj »ellljeje ae aaalovi Jak« Uader- ttUigSa idale Ava., Cal*e«a, III. Val k» sveel . ae palllja a* eetlavi 'desvela", ssirss di. Pograbila ata mc orožnika in odpeljala akosi atranska vrata v prostorno ograjo. Tam ee« zopet zagledal eelo čredo debelik bikov, ki so «e fm toliko razlikovali od španskega, da so imeli na sebi črne suknje, le kakik doaet Izmed njih pa plave, ki eo alali v drugi jiregraji' Medf-m ko seta jih opa sovel. sem zagledal, da je pri me eo dejali, "a tiate Črne aetnlje, kjer se je tako dolgo čaaa u« preaeko-ma bliskalo In grmelo. Ali nam poveš, zakaj eo uganjali tiate burke V* Izrazili so e<*, da eo ljudje na /emlji pravi divjaki, če so ae pobijali, kakor sem jim povedal. "Zakaj si pa ti priletel gori k nemf" eo me vprašali. "Malo preveč aem ee ga bil na- nI samo en orožnik, porabil sem lezel, pa so me nagnali." Pojaa-priliko in o«ovoril orožnika, kaj njevati s#m moral radovednim vae pomeni, ¡"Ar* pa aem mu stis- MsrV-enom. da tisti na zemlji, ki nll dolar, ds mi pojaaai. 11 Vidiš morajo delati, kmalu še n* bodo tietim plavim se > treba klanja- «meli piti več dobre vode in da ti/* Pojasnjeval ml Je še drugo, je «aaje vino prepovedano ild. medtem pa Je prišel še drugi aro!- Prebivale! zveade ea se čadom ša-nik, ki Je stopil k meni a korobs dtli, da morejo živeti »a zemlji ta konference tudi txmgwoiik In lr precej dragih vplivnih m«tŠakar ¡Sem Pričel Jev. V« m tem Je predsednik kar di. katero so predstavljali anijme kot prijatelja ia me spremili na rs vdam povedal, da ko reí irai I plaval, a ker av niae® upopnil ilo. r meato v sprevoda. Kakor gor prise In šk a predlogo, če ae im» v volj globoko, me Je paa^ril a ko «ka vila krasna dekle Jo atopila k njej amendsaenta. ki ki odloiil u robe*«-m čez hrbet. Vse sem moral veljavljeaje izključit » ene ,1-1. i^doelaU. da sem at uasadnje še kar v vaj do J. marea Imekaničao upogibal, tak« se Ja I, 1020, v rhleagu, TvduJ jo poslal Maniiiiigtonov zaaloptiik v Chlsagu, kjer Jc nabral $Pi,U0U za kampanjakl aklad. V ca ta denar je oddal Manningtonu, ki je' bil (ačaa v Marlonu, O. Ko Je Harding prevzel pred« sodniško službo, se j« Kraffiull-ler preselil v Wasbiligton, kjer ae jo aeatal s odvetnikom Prrdoiu Caskeyjem. ("aakey ia bil ^auli" takrat, je dejala priča. Xato ja moral atanovatl s Maiiulngtonoiii In Kraffmlllerjem, Možak je luiel odločevati v pravnih zadevah o* beli sostanovalcev, \ par meaeoUi je šc toliko obogati), da al je kupil novo hišo na Wisoonsln ave,, VVashlngton, I). C. Kraffralller jo dejal, da ja bil njegov edini kil-Jent Maunlngton, a njegova edina plssrna pa v mali zeleni Itišlel na eeati K. f le volta na Kubi umira. llavanu, Kulta, 8- maja. — Ku-banska vlada poroča, da Ja vstaja v provinci Orlente potlačena, dihanje v Yaterasu In provinci Kanta ('lara ne dela več vladi nobenih skrbi. . ___ Mezapoalenoat v Arstrijl. ItevU lo )»odplranlh ness|H»slenlh v Av» sirljl je stiašalo konnem decembra 1023 OH.ikiO; v Januarju Ja naraslo na lltt.SItt In v februarju na 12S.7U4. NaJvefl je seveda Ru-aaposlenlh na Dunaju, kjer jih J« bilo* deeembra 47/247, Januarja •12.14'i In februarja M.M9. Naaa-dovala je nezapos^noat v grafitni stroki, v krojaški in stavbni obrti. Naraala pa Je v kovlnaki inuatrljl, zlasti pa m^d pomošnlm delav. s t voin In sluAln^adjo, Na Hunajii je.bilo tako neza|Kialenlh 1«* februarju In Ift-AM v januarju. Svsiarna produkcija karta, f.e. Ia 1921 je dosegla jtrodukelj* avlnea. cinka In kositra predvoj. i m višino, produkeija bakra r*« j« je presegla za 'J!>%. Konaum kositra Je bil J. 1W2»1 za Vt, veijl od produkciji'. Produkcija In poiroš-uja svinec sla bili enaki, potroš« nja bakra in einka po jc bila »a manjša «»d priH»ukeiJe. Heve-roemerifcke Kediftjene drJtave so porabile |, I9tl 72'i bakra. USTV10A UftBDNliTTA. je bilo pričakovali, da bo obtošeu —- v New Torku. Maa»»in*ion ni ma-j J. » — Krieelnišha kvola iz ha- ral vrniti nlli eenU Kraffmiller lije je Salrpsag. K»ota velja (udi Jo in vakodaim agentom, ko nl(w dekle, ki namerava priti k a»o. dobil Iga n jarek ik dovoljenj. Jem« sarodkod< r se j« sedaj vrnil v Washingtou, da aa opravili, ali pa pride na za-toino klop. srefien, Toliko da ao m sdršal pokonci In nisem padel mi kolenu predno tor ji poljubil platt. Predsednik Maraa je določil praznik tisti dan in a mogočnim glaaom rekel, kdor kaj lell tistega dne, da ae mu vae spolni, li gru^-e je stopil krepak mladenič, malo v zadregi, a šopkom v roki, ki je izrazil Icljo, da bi r«d dekleta. "Le tja nosi Šopek, pa boš dobil dekle," je rekel predeednik Mladenič je naredil par korakov do male miae, pololll Jc nanjo šo pek, potem pa ae poatavll pokone kakor ponoaen hraat na zeleni trati, Opazoval je dekleta In dekle« tam ao rudela deviška lica. Htopl-oale ao v pričakovanju aem pat ja s krasnimi noticami, nevedoč, katero bi dale ia svoje srede. Pa ae je ena ojunačila, atopila Je k misi, prijela s gladko roko šopek cvetja In ga pritianila na deviška prša. # mladeničem sta sc objela. Stopila ata pred očeta, ki jima jc govo ril takole i "Naš Mara je spet do bil nov par, ki mu zagotavlja bo doči rod. Pojdita in ustanovita il laatno ognjišče." ftla ata v zakou ako šivi Jen je, Med opaaovanjem njih poroke aem Čiato jtozabil na avojo kralji-eo. Iskati sem Jo začel in jo našel atoječo ob vilki Jelki, ko ata jI Ia pod voatlli trepalnic ravno privreli leaketajoii eolzi. Zaljubljen od tal do vrha aem usIsmI pfHl njo. Uovoriti nisem mogel od prevelike ljube*ni. Pa me Jc lako prs> aunljlvo pogledals in privlačno profila roke v objem, da ml jo bilo preveč in sem padel pred njo na travo. Padce me je pa tudi zbudil, da aa znašel zraven postelj«, ve« moker in eolzan, kakor bi bil paš veak pvčlar po takih sanjah. ~~ A. Blatnik, Pansum, SI. POVBBT O ÔXXAiKBM DMA» JU V SBLBIII MUI ^Nadsljevanje s prv« strani,) KraffmUlerjeva izpovedim potrjuj« r mnogih oairih to, kar sla izpovedala Means in gdčna. Ilozie Htlnaon Meiuiiuglou ul maral prill pred odsek, da bi se zagovarjal pred njim. Ilo rax(>ada male drušine na ceeti K Je prišlo |»otrm. ko je pri-šel Menningion v šk ripee, In ko ■ i. bela Ja bde kot šarko ju nijeko Jaira Ht mi aalepetaie. da me IJuW. Mislite d, kaka aam kil ^ÉUsáÉMiHÉtriMÁ... JfcTL. . DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISI PONASE PRODUKTE. I mama v »aiogt slad. hmalj, »ladkcf Ia vsa Sraga MÑMM HuBfiß» la ee ptvpričajle, Sa ie Sama prt »a», kahanl |e os/boljll Ia esjes- Kraffmiller je rekel, da Je lase priklanjati vle ko œumai prebivalci, «prejeli ao éelovalee ieleznlškik voz. Mol Je * TU'1 m'.mio^ pri- ^aeilar).« Ia v pre- zaal svoj» odnošaj« do MaNUiaf-i^^M s#Us«i»« d.m., primaren pa-Iona. ki ga Je spravil na boben. Mat pri v»#)lh naraeiUk. PtMu pa Kakor Ja razvidno Iz njegovih keeed.ae Je prvi« aeatal a njmi aal PRANK OGLAR. republikanski nerodni konvenciji SSSI ■mû^s. m. ¿küJk'» ■ . PETEK. ». MAJA PROSVETA Bedo Henrik: Veselega kljunača žalostni rosa«. (Dalje.) • "Ah, gospa baronovka," ja to Iflt Hlokamna iu*ti, * kskico kril jc dandanes • posli! Lani sen j raci* prismuknjeno križnico Nežo, ki jer letala vedno v cerkev in javno prodajala pobofnoat na drobno in na debelo, »krivaj pa je imela butara zaljubljena troje na-sskonskih jajee z lahkomiselnim '¿odvrni V* "Moja Meta tudi ni ni« tttljia," je dejala baroniea Grillenkitfler-jeva, svakinja uojeffa tekmeca. "Javno leta za vsakim vojakom, kakor pes za zajcem, skrivaj pa pobija lonec, sklede in vaze, kakor bi bilo uničevanj« povode edini poklic dobre kuhsriee." "In kaj mi je naredila iele Uria, \lrku, ki je pri&la za Seto semkaj «lulit I Toda, preden se pomeniva dalje, popijva vsaka i« iaao ksvire! tto eine Kofcdra lat docb kein lccrer Wahn, je pel Se Schll-ler." "Jako ste ljubeznivi, gospa 81o* kavka t" se je zahvalila baronica Orillcukitzlerjeva. "Tedaj dalje 1 V sredo opoldne •em rekla naii Uril: Uffiula, sem rekls, danes ob štirih pride gospa Ijačenpergerjeva k nam v visite. Ko jo zagledal, jI reci: Poljubljam vam roko, milostna! Takoj javim naii gospe, da ste izvolili priti. In zapomni si Uriula in skuhaj danes kavo 2e ob treh, zakaj gospa Lačenpergerjeva ima tako obfiren in hud želodec, da prenese pet Čai kave in dve skledi sladke smetane sama za malo julino. Tako sem rekla naii Uril. Alf nisem govorila nstankof Zdaj pa uganite, baronica, kaj mi je naonega-vil ta štor!" "Slutim nekaj strainega," je odgovorila baronlnja Orillsnkltz-lerjeva.4'Grozno sem radovedna.' "Da. Kdo bi verjel kaj takega. Toda dalje. Ooapa Lačcnpergerjeva je priiumela kmalu po Štirih. Uria, butara in itor, je naglo pustila pomivanje In nagovorila go-apo: "Aha, prišli ste naa vizitlrat .' 1'recej vaa naznanim. Pa —r veste, ; ljuba gospa, drugič pridite malo , prej, ie hoéete dobiti še kaj ko fetka pa smetane. Julinali smo U ob trek. Ostalo ni ni«." Tako je klobasa la Urša uriasta. mene je pa kar kré lomil. Komaj sem ma gla v predsobo." "Kaj pa goapa Lareiipergrrje-vaîîV » i« zanimala baroni**? • Držala se je prav kislo, kaj T" "Ojej — kdo bi to opinai! Uria. pa jo je gledala tako debelo Mu neumno kakor tele nov avtomobil. ! Užaljena Laéenpergariea pa se je okrt nila k meni in zapihala kakor vsčipnjen gad t "Ke — It — pa ametane imam — ff — »ama šl sti doma." Pogledala me je stru-' peno — pa je odšumela. Kaka sem J se reva ženiraia ob tem mu^n^-ru prizoru! Kajrajša bi se bila po-greznila «kozi parket v temno klet. Izprv« niaem mogla ziniti nc bev, ne mev — saj pa tfodi ne bi bi lu ni«': pomagalo." "Zdaj pride pa spet Uria na vrsto, kajne ÎH se je veselila bart-novka Orillenkitzlerjeva. "Zdaj pa Uršula, fte »em lovila sapo, vendar sem zavpilu : "Urša, Urša, kaj si mi spet naorfegavlla! Tak škandal v moji hiši! V dveh tednih se preseli j od mene, ti pokora grda, ti nadgos, ti . . . Oponašala eem ji vse, kar mi je prišlo grdega in slabega na misel —- po-jedla je vse. To me je srdllo še hu jc in v svoji strašni jezi sem ji o-èitalas "Urša, noben diplomat*ni tako neumen, kakor si ti!" To je bilo pa celo zabiti Urši preveč! In kaj mi je zabruaiio bedasto dekle v obrazt "Gospo, le počasi," ml je žuinjala, "če ne se poljem a prvim trsmvajem k okrajnemu sodišču in vaa zatožim zaradi diplomata In razžaljenja čaati!" Baroniea, ali ste slišali že kaj takega?" "He nikoli ne. Impcrtinenca prvega razreda!" "Ako tudi se je kuhala divja jeza v meni, aem a$ vendar premagala in ji dejala mirno: "Vidiš, Uria, ali vidiš, kako ai neumna! Kjo pa imaš priéot Žalitev brez prlšo ne velja pri aodišču prav ni*. In če ti rešem atokrat na dan, da si trapasta kakor diplomat, nimaš prav nobenega dobička od tega in me ne moreš tožiti." Dosti mi je bilo tega pogovora Popihal sem jo domov. Orilku kitzleriea ja bila kriva, da sem od godil snnhitev sa jntari. žalostne, taščo bom issel, taščo, ki klepete najrajša o poslih. Laetarc — «fcj 1 glej zaljubljene par. Drugo jutro, v neueljo 17. mar c'a, sem vstal s škrjančki in se late: »prehajat. Nad zanodnimi hribi so rdeli nežni oblački. 6« nisem videl nobene vijolice; Medozelt-na trava je še jako kratka. Na «tojan je ¿e mnogo ledu in snega. Na lc-sksh iu vrbah vjse mačicc in ab-ranki. Žabe še spe. Nr.trgal sem šopek trobentic, .la bi molče trobental o moji ljubezni Vrnil sem se domov, pokrtačil iz poaojeni cilinder in se napotil s šopkom zypet v Blokavkino vilo. Ob enajstih sem potrkal v prvem nadstropju. Bilo je vse tiho. Potr kal sem iznova in stopil v muli sa Ion. .. Sobica jo bila opremljena z dra gocenim pohištvom, pa jako ne-ukusno; gospa Hlokavka očitno zaničujejo enotni slog. V levem kotu pri vratih je stal rjav klavir. Note na pultu so bile odprte in kazal« introdukcijo Beethovnove So nate pathétique. Moja ljubica zna prijetno migati po klavirju. Iare dno me veseli, da goji klasično godbo in da ne brenketnza kakšnih omlednih valčkov. Bedel aem precej dolgo iu ponavljal svoj snubaški govor. Gospa Klokavka so zajtrkovali kar v kuhinji. Slišal sem jih, kako so sans gene cmaksli in vmes godr-njsli nad deklo. "To je slabo znamenje!" sem se preplašil. "Častitljiva dama bo slabe volje. Toda cilinder je Že drugo pot izposojen — nič, le pogumno nsprej!" Nekote sem zabaairal po odprtih notah : " Dram ! Trara ta raraî — Dram! trara ta rarat Drrr * >» Tedaj so se odprla manjša vrata in zagledal sem svojo zlato ljubieo Slokano. Bila je že omita in v kik-Ijicah, samo afrizirana še nI b)la O kako fletkana je bila njena Čarobna razkuštrana rlava! Brzoja-vila ml je par brezžičnih poljnbov in izginila. Ti presneta punca, ti ! . Kar ao zaškripala velja vrata in priraeali so gospa mama v veličastni gloriji ju tipaje toalete. Bil so precej težki in debeli; na nogaU | so nosili — o kako nohel! —svil uate copate. Pohajala mi jc sap in srce uii je udarjalo, kakor bi za herana. ¿e Ûjego'v oče in njegov stavo mlatilo v prsih. i »k Josip Jurčič: ČRTA IZ ŽIVLJENJA POLITIČNEGA AGITATORJA. (Zs lau 1MB.) (Konee.) Krakovčanje so se počasi navlekli pijače in gospod Jerebica ja imel čimdalje vernejše poslušalce. Samo to mn ni bilo po volji, da se niso vsi govorjenja udeleševall. da ao vedno na "davek" nazaj govorico nanašali in njegove lepe nauke o narodnih pravicah in svobodi semtertja napak razumevali. Ker ae je bil že tudi sam malo napil, raalo je od trenutka do trenutka njegovo do-moljublje in hotel j« lepo priliko porabiti, da bi malo propagando delal za avojo in nekaterih to-varišev idejo i za zvezo Slovencev s Italijani. "Ooapodje!" — začne gospod Jerebica in Krakovčanjc zadovoljno prikimajo, da jih kdo z gospodi nagovarja — "goapodje, nas Slovencev ni veliko. Sami ne opravimo.nič, temveč moramo Ukati pomočnikov. Takih zaveznikov moramo i», kati, ki imajo ravno tlate sovražnike kakor mi, katerim se Nemci vrivajo kakor nam. To ao I*hi. V Lotnhardiji in na Beneškem in v Trstu imajo Lahi nemikutarje za sovražnike. 7, Lahi se mora-m» zavezati In združiti." "Kaj pravi?" vpraša tam na zadnjem koncu mize tuo/., ki j« Jerebico že prej malo aumljivo ogledoval. "Z I.aln ae bomo bralilit" vpraša drugi in gospoda Jerebico ogleduje « svojim nsjstrsšnej-Šim očesom. — "Lahi m> v "Majlontl" nlna moje. ga ubili, ki ni sivemu Človeku nič ¿alega »toril, sdaj pa ta prilepiseo pravi, da bi Lahi k nam pr šli. Ti« od kod si paKdo »i f Jerebici jame vror. prihajati. Kakor bi mig-nil. minilo je pijane Krakovčane domoljubje in človekoljubje in jeli »o ira / očmi premerjatl In našt< vati italijanske grehe. Zidarski mojater je dejal, da Lahi vea ia*lu*ek pr» jemljejo, eden je vedno ponavljal, da m» mu sina ubili, eden je dr-ja!, da ntialijo pap<»ta odstaviti, eden da imajo amerom nož«- v lepu, h katerimi trebuhe parajo, eden je »opet hitel praviti, kako mi nekemu trnovskemu trgovcu, ki hr jr votli \t Trsta, denar pograbili itd. O o* pod Jervhica j* spregledal, da tu ne more za avojo m Url delati propagande. Untrašl se jc bi| mslo hitre iipremrmbe po»hii«leev in njlho-vil» hudih, necaupnih pogledor. Ponial nI niti e-ni-ga, Mslo od jese, malo n<| strahu pred viaa poluimi (ii^dmeščani je bd obledel. To ar je «delo Krakov.anon» še bolj sumljivo Jentdea je hotel avojo rtč sa silo po|travltl. pa popačil si jo je fe bolj. ker je napak sačel, namreč Lah« opravičevati. da niao tsko hudobni Klovene« je aploh. posebno pri vjn«, tak. ds si nr da vsakemu ugovarjati, sooebnn ho. ako je po «tann ali po omiki and ujim ia j« v njegovi druš^nt pri rinu v vsli-ki manjšini. Tudi ifdo alovenaklm Krakov^anom ne manjka te zaupnosti v svoj rstum m v bistrost svoje pameti. "Te ja laški špijonl" pravi oni debeli krast, ki se je bU prvi afflaail «oper gospoda Jerebico - -;-u- "Ta ljubljansko mesto ogleduje, da ga bo potlej izdal Lahom, in vso deželo." "Poglej ga, kako ga barve spremetavajo!" pravi dragi in jezno položi avojo prpo po miil; da se pepel strese It nje. V "Jaz nisem Lah" . . . ispregovori Jerebica. "Boš legal, lump!t Zakaj imaš pa črne laso in prav laško brado f Jaz bi ti že pokozal!" vpije oden in vatane ob mizi. Ubogemu gospodu Jerebici je bilo malo tesno pri srcu. Kesal se je, da je šel med neznane ljudi za svoje nezrelo idejo agitlrat, Še bolj kakor se ja kesal, bal se je pa za zdrave svoje ude. Zunaj sa ja bil storil trd mrak. pri misl so ga pa popolnoma zaaeli, tako da ni moget vstati in pobegniti. Brezupno se je oziral po krakovskih obrazih, da bi koga dobil, ki bi sc mu prijazen skazsl in ga zagovarjal in mu dopovedati pomagal, da ni Lah, temveč pošten $lovenee iz gorenjske vaai. Vso zastonj! Potomci lovcev glasovitega "podkovanega karpa" so bili vina polni in so se držsli grosovito resno. Tods poskusiti je hotel, kako bi se nevar-nosti odšlo, ter vstsl s svojega prostora. i "Ali ga vidiš t Pobegnil bi r*d! Lah je," pra-vi cdt-n in mu zapre pot. "E, puati ga, saj ne govori laški." tolaži krč-mor, ki je bil edini trezen. "Samo neče, pa zna! Drži ga!" kriči eden. , Jerebico oblije mrzel pot. "Udri ga. laškega špijona!" To so bile zadnje beaede, katere je gonpod Jerebica v ti druščini popolnoma razumel. Kar so nsdaljc vpili nanj, to jo bilo težko ločiti, kajti videl jc zastavne mlade in stare može, ko so za mizo arssli. kako ao ga jeano gledali, videl jc s strahom in trrpetom. kako so se nekatere krakav. sko pesti vzdignile, čutil, čutil ksko jih je palo več po njegovi nedolžni glavi, kako so mu odfe. teli naočniki in napoaled, kako ao «n nekateri po-pali za roke, za pod pazduho, za noge in tako dalje. in tako dalje, da je ležal zunaj precej daleč od vele v zeleni travi pod milim nebom, a pokvf. čenlml ud', pobitim srcem in s potrtim navdušenjem zs Idejo avojo. In ko se je gospod Jerebica počasi na svoje nog» postavljal In klel is globočine duše svoje, klel ves svet in tsmega sebe. sijala je s neba bi-etre polna luna na gospoda Jerebico. In čeravno gospod Jerobics n! bil tačaa še poet. in menda ie dandanes nI, pove ti aam. če ga vprašaš, da jc tačaa pogledal proti nebeaom. zaškripal s zobmi in v trenutku, ko gs je bilo popuatilo vse pravo in sentimentalno domoljnbljc, govoril ratarjen t " Nikdar več ne bom šel agitirat, če ne bom vedel ko-tnu in zakaj." Vnidar gospod Jerebica ni popolnoma Iteaede držal. Res je postal e. kr. pokoren uradnik, po-pn*iil je delo im narod, toda agitiral je in zabav, ljal natihoma ir vedno, kjer se je dslo - bres •krbi. Svojo idejo zvez« a Lahi je dolgo nosil, dela leto«, kakor sliš>m«. popustil jo j« popolnoma, ko je čul. da so Lahi v Trstu tako strastno hu dobnl nsaproti Slovencem ter j« obupal in sdaj nam je pričakovati, kam in kako se obrne. De le to« krakovskem imena ni mogel ališati, da bi ae bil umolkn L Btoprv v poslednji čaa so mu dobri prijatelji dopovedovali, da sa Krakavčanja da-našnjega dne vse dragi In drugačni možje kakor aa blU leta oaeminštlridesetega. ni je trepetal pričo nenavadne no blesc in elegance te dame, ki'je likala par metrov naokoli po pa-čulijn. Vendar sem ao oaokolil in , nadaljeval : "Milcstua, poljubljam vam copate. Sveti Hubert pa avett Frančišek vam, pomagajta, da bi i imeli vsekdar izboreu spetit in ve-| dno poln brkov! in da bi bila vaša | cenjena senca zmeršj bolj okro-:gia in široka, amen!" Lepše nisem >f mogel govoriti Prijazne besede niso nikoli od muh. Tudi na ozlovoljeno gospo £lofcovko so vplivale blagodejno in nsrkotiziralo njeno jezo, )ino-go je menda tudi koriatil sijajni cilinder in prebelc rokavice. Priklonil sem se. Toliko da nisem padel čez preprogo, ki pa ni bila perzijska. (X kako neroden je pošteno zaljubljen mladenič pričo svoje bodoče tašče! Poljubit aem ji kremplje; dehteli pa niso po pa-čoliju, ampak po cikorijf:' Gospa se je prijazno namrdala in odeo-patala k zofl, ki je bila tako pisana, da je kar vriakala. Šele zdaj aem se domislil, da nisem bil oddal niti posetnice, niti oznanil svojega imena. PoŽuril sem se, da bi popravil svojo zamudo: "Prosim, dovolite, miloptn*, d« vam predstavim svojo pghlevno malenkost. Kriiatnik, vermologiae universae doctorandus ". "Me atrašno veseli," je odvrnila, se naslonila na zofo in me gledala kritično. "Prosim, mladi gospod, izvolite sesti in mi razo-deti, kaj je povod vašemu nepričakovanemu obisku." "Te copate! Te fraze!" sem po-m:slil. Slokavka je bila vzgojena gotovo v francoskem zavodu, m o, rebiti celo v Švici! Držal sem te kakor lipov bog. Bilo mi je, kakor bi mi bil hudoben demon zavozlal jezik. Kar nobene nisem mogel «praviti iz svojega sicer tako dobro namazanega kljuna. Samo vzdihnil sem parkrat In mencal rokavico. (Dalje prihodnjič.) Kar ja pfavaft, je preveč. Zidarski pomočnik sVojemu stanovskemu tovarišu, ki hoče 1 minuto po šesti uri zvečer položiti kos opeke na bližnjo skladalnico: "Veš kaj, Jaka, to je pa prenc-umno, ali hočeš vso noč delati T" IKI jo pravočasno, da van I ¡«ta Partija aahe. ordaj^so torej odstavili ubon' bilo pod strašnim, kazni«, vedsno. gledati |ralju kr ' V karte; toda njegov, vsi skrivni npubUuuci ■ ga perzijskega šaha, ker je pafcarfH sapovtdi tu-,-.:.., raje fivel v Nizzi, kakor pa v To t tis preoče ata raje potovala v lnksus ■"Kako dobro, da imam eilhidcr nem vkMprvMU preko Evro ka. in oprane rokavice s sabo! sem • g - -- si i^islil in izpregovoril na gl§&: "Dobro jutro in dober dan vam „ ^ nakloni spoštovana Diana in vsi u;0 ^ nrU«l drugi prijazni svetniki! ' Nasr de Din prvič , lu JW ■Ustavila se je pred mano. Glas pridno ^^^ rt6oyt wlnea k i a. # fa> r k/>i n I vas» t šn t nanavadnA ha • • _ ___ _ 4 M iu« ksa in ArtakaerksaTl^ vsak Perzijee avojeicu J v karte, Če le more. J „ . t - Razumljivo je, du j. sU tan . kor pa, da bi aedela na praatarem med šah skoro opustil Lu sasanidskem tronu, toda to iu ni- jo in se raje vozil v Evropo j republikanci daj. ko so mu vzeli težko hm j., , _ . ^ 1873 veličanstva, bo vsaj uk , i Nasr de D»n prvie v I^ondon in jej mirno igrati bridf^, kan,.T v« drug človek; v toliko j« revol«, jonarni duh sodobnoMi ¿0-lsti tudi za kralje in kralj« \ in le\-a se je čutila Kvropa osre čeno in Perzija počaščeno. Ko jo vrge) šah prt nekem voMkem dvor- ^ nem dineju v palači Windsor i/, ni špargelj preko rame; -'id r na bičaj in jc vrgel svoje ostanke š^arglja čez svojo levo ramo. Ta šah jc bil zelo vedoželjen in priljuden monavh Ur jc zelo ljubil evropako kulturo. >Tckoč jc ogledoval neko angleško jetn.išuicp ter ai je dal ratiožiti, kaka ievrše v Angliji, smrtno kazen. Toda ber razlage ni takoj razumel, je pro ail, naj za poskuSnjo hitro obesi jo enega njegovih komornikov. Tako zelo napreden monarh je bil. ' ^ , ; ' ; Ko so ga nekoliko umorili, j j zasedel perzijski prestol ,> njegov sin Muz/h ffar. ed Din, potujoči šah naše mladosti. Bil je to oni, i ki ga niso zanimale konjske dirke. Dejal je, da mora od vseh konj vedno eden priti preje na cilj, to itak ve, kateri pa pride prej, je njemu, vseeno. * Njegovega sina Mohameda AJi Šaha ao še pregnali in ta sedi sc daj pri Carigradu in ae dobro zabava. Sin Mohamed Alija jc torej sedaj zadnji Kadšar, oni sultan Ahmed šah, katerega sedaj ne puste ve* v Perzijo. Pravijo, da bi se nc smel toliko vozariti po Kvropl in razmetavati toliko denarja. Toda. to je popolnoma nepravično govoričenje, i Pravi vzrok, zakaj je moral sultan Ahmed šah vedno v Paris in Monte Carlo in povaod, kjer je aa-bavno, leži v onem slavnem perzijskem pompu, ki ga je sovražil ie pokojni Horae. Perzija je danes Že zelo civilizirane, ima parlament in jazz-gow,ij'k*«1 ^ deti. Torej so morali igrati tudi FAKMA HA PEODAJ Lepa prilika kdor h ril Edvard, princ Waleski, rav- pn tdt>r tako, kakor da je to dvorni o- • akT ma ,S3 naslovi na naslov: Audv Hlat| K. F. I). 2 -Box m, MuthfJ Pa (Adrl ISCIM SVOJEGA BRATA Alojzij Kenda iloma iz Bou-i J Primorskem, po doma«*, pri hiii J ga imenovali Jezclnov UjJ tukaj v Ameriki se nehaj« jU okrog 11 let ,preti 8 leti je bivaj nekje v državi Pennsy Ivani ji i| v West Virginiji, a sedaj pa mi nič ne vem, kje je. Cenjene roja. ke uljudno prosim, ce kdo rt u njegov naslov, uaj mi hitro u naznani, za kar b&m zelo livaMeft Če bo pa sam Čital ta oph&. naj m nemudoma prijavi svojemu bratu na naslov: Matija Kenda. m and Maine St., Route 2, \Y«uw» toss, Wis. (Adv.] bridge-partnerji prerijskega k rs toda če sedi šah na Artaksekso tronu. njegovi bridgo-psrt-vendar vnli- Bultan A h med šah je poskusil c neko novo naredbo, po kateri ja . . ., , a %T' na ustavimo. Ako liata na Ija stoje. To je zahteval Mapekt; prejmeta, ja mogoča vatav- Ijen, kar ni bi! plačan. Ako ^J*** . . | - . nerj» pa atoje. potem je val list plačan tn «a m jo v njegovc Urtel prejmete, ja mogoča ustavljen, vsled napačnega naaio-va, pilita nam dopianieo b ta ved i te stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi dna-štreni tajniki in drugi sa-stopniki, pri katerih lahko plačata naročnino. . Naročnina sa celo leto jc 15.00 in sa pol lata pa $2J0 Člani S. N. P. J. plačajo se ! ool leta $1.90 in sa celo Jato $3.80. Za mesto Chicago m Ci- : cero sa lato $6.50, pol leU $3125, sa člana $6.30. Za Evropo stana sa pol lata $4.00, sa vse lato pa $6.00. Tednik staaa sa Evropo $1.70. člani doplačajo saaso Vk za poštnino. Naročnino lahko tndi sani j *>olljete na naslov t UPRAVN15TVO "PROSVETA11 2667 S. Lawndale Ava., , CHICAGO, OL. i POTNIK! ▼ stari kraj ia EMIGRANT JE is stareta kraja potajte preko EMIL KISI Bankirja 133—2d Av., New York Denarne pošiljat ve — Dolarjih—Dinarjih. Hranilni oddelek. Javni notarski urad. Piilte ta Informacij«. W ■ Tu ja Gramofon VICTOR Najglaaaaiii ia aaj