List
42.
spodarske

?
obrtniške
Tečaj XXIX.
narodi^
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr.
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.

Ljubljani v sredo 18. oktobra 1871

O b s e g : Pravilno pripravljanje črnega vina. (Dalje.
Prijazna sadjerejska opomba kmetovalcem Ložkega okraja
Svi-
lorej cem na znanje
Jezikoslovna drobtinica: Trg.
Iz deželnih zborov.
Dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
Pravilno pripravljanje crnega vina.
(Dalje in konec.)
Zdaj
vemo
toraj
kaj da je cik in kaj da je vzrok
<Juoj v ojLLiks tux c* i , i\a i vick jo uihl lia xvc* i un jv> vaiuo.
njegovega nastanja. Spoznali smo pregrešek, kterega moramo poravnati. Vendar predno na to preidem, po-glejmo še, kako da tista zagatnost v naših crnih vinih nastane, ktera ga nič manj kakor prijetnega ne storí, marveč ravno nasprotno. Dokler ne bodo naša vina milejša, toliko sliti
>
k aj ti
časa nam ni na prodaj proti severu mi-
ki hoče ko-
Nemec trdi, da morata tistega
y
zarec našega črnega izpiti, dva druga za glavo držati
)
kjer
sicer ga ne spravi v se. Tudi ako cik odpravimo
in zagatnosti ne, nam to nič ne pomaga, oboje mora drugače postati,, cik mora popolnoma odstranjen biti, zagatnost skoro do čistega.
Zagatnost izvira od strojne kisline (Gárbesaure),
ktera ima svoj sedež v lupinah, hlastinah in pelkih.
Pri kipenji se s pomočjo alkohola ta kislina stopi, ter
v mošt zlije, kar veljá posebno za hlastine in luščine, iz pelkov je preide jako malo. Ker je zarad barve odstraniti ne smemo, nam ne ostane drugo kakor hlastine odvreči; teh ni treba nikdar v drozgi pustiti, na gnoj z njimi
Kako da se to najlože in najhitreje izvrši, pozneje na vrsto. Tukaj naj bo le še omenjeno nima vsako grozdje enako dosti zagatnosti v sebi
pride , da ; eno
ima več, drugo manj. Naša črna plemena je imajo
največ.
Vrnimo se zopet k okisanju ali ciku, kako temu
v okom priti?
Lahko; ker smo videli, da je tega
kislec kriv, nam ne more nič bliže biti kakor to, da dotiko zraka s kipečo drozgo pretrgamo, kar se s tako imenovanim zaprtim kipenjem doseže.
Kakor že imé kaže, vrši se to kipenje v posebnih
bednjah), to je v takih, ki se dajo
drozga
v
kad
spravi. Pri tem gre na to gledati, da se
najprej vse tropine noter zmečejo ; ko so te notri
9 P°"
tem se še le sitno pokrovce pritrdi (najboljši gré, ako je s panti in majhnim pahcem previđeno, in prične se mošt nalivati.	lis,	** S a
?
Prispe enkrat mošt kakih 6 palcev visoko nad sito potem je treba z nalivanjem jenjati; vsaj se pri kipenjï tako vsa drozga vzdigne, in lahko se pripeti, da bi šla čez, in da bi se kad raznesla. Ko je kad tako zadosti napolnjena, se tudi pokrovno pokrovce dobro pritrdi, ter okoli in okoli z ilovico zamaže.
tem pokrovcu gre sledeče omeniti. Ono zadobi v sredi tričetrt palca široko luknjo ; v to pride primerno debela kositarjeva
Kipelna cev ima podobo latinske črke F.
cev, kipelna
cev imenovana, utrjena.
Daljši
en
čevelj dolg konec se zatrdi v luknjo, pod krajšega, ki je le pol črevlja dolg, se pa postavi kaka z vodo napolnjena posoda tako, da pride konec ceví dobra dva palca pod vodo.
to napravo je dotika vnanjega zraka, toraj tudi škodljivega kisleca, s kipečo drozgo popolnoma prerezana; kajti v kadi nastajoča ogljena kislina žbeži lahko skoz vodo v zrak, zrak pa ne more skoz vodo v cev in po tej v kad. Kakor hitro pa to ni mogoče, ni tudi mogoče, da bi se cik vgnjezdil, naj ostanejo tropine še tako dolgo v kadi.
;
Mešanje tropin odpade pri tacih kadéh popolnoma vsaj so tako vedno pod moštom. Ko je kipenje pri kraji, kar se na tem spozná, da voda v podstavljeni posodi več ne brikla, se kad, ki ima tik spodnjega dna ravna taka vratca kakor kak majhen sod nastavi.
Se vé da se ne sme nikdar pozabiti pred luknjo majhno sitice ali majhno brezovo metljico pribiti. Ža tropine pobirati se vratica odpró. Tudi služijo ta vratca
v snaženje
kadi.
posodah (kadéh ali
popolnoma dobro zapreti, da ne pride zrak do kipeče movóljno iz kadi odteklemu moštu dodati, ni nikakor
Stiskanje tropin se mora hitro vršiti, vsaj se pri počasnosti tudi tukaj lahko cik vgnjezdi; pa tudi še le v sodu se lahko to zgodi, ako ni popolnoma snažen ako je slabo zavehan itd. Ves stiskavec v sod
)
sa-
drozge. Kadi so najboljše. Ena taka kad sme 6 cev- prav; zadnji naj se dene posebej, kajti ravno ta podělí
ljev visoka, na spodnjem dnu 4,
na zgornjem
?
na pokrovu
to je,
t
čevlje široka biti. Med obe dve dni
pride en črevelj pod zgornjo (to je, pokrovo) tretje, čez in čez preluknjano (torej sito), kterega pa ni treba uveturiti; zadosti je, da je tako utrjeno, da se ne more
druzega namena, kakor tega, luščine in pelke pol čevlja
vinu najveći del zagatnosti.
Konečno pride še odstranjenje hlastin na vrsto kterega nisem v stanu zadosti priporočati. Najhitreje
}
se to vrši
, ako se kad z veliko drateno mrežo pokrije
ter na to od mošta ločene tropine po malem pokladajo v moštu vzdigniti ali pa potopiti , kajti to dno nima in z lesenimi grabljami tako dolgo sèm ter tjè porivajo,
dokler ne ostanejo same hlastnine na nj ej. To delo
pod moštnim površjem držati.
Pokrovo, kakor tudi sito, zadobi v sredi kakih ^ palcev široko okroglo luknjo, z dotičnim dobro prilež-nim pokrovcem ali vratcami. Skozi te dve luknj i se
stane malo in gré hitro.
mm
Prijazna sadjerejska opomba
kmetovalcem Ložkega okraja.
Razun dolensbe strani sem našo deželo že zeló
zeló přehodil; al ne spominjam se, da bi se na kak
kraj tako nerad spominjal, kakor na mesto Lož in
okolico njegovo, kjer sem bil nedavno.
Oho! Zakaj neki? — me bo začuđeno marsikdo
zavrnil. Kakor sadjerejec odgovorim s kratka, z besedami dandanašnji najbolj slovečega sadjerejca Lukas-a, ki pravi: „Ravno tako kakor se spoznava tic po perji, tako se spoznava tudi sadjerejska in splošna marljivost kmetovalcev kacega kraja po obilnosti sadnega drevja,
ktero je okoli njega zasajeno".
Ako te resnicne besede obrnemo na Lož in okolico, moram jaz in z menoj vsakdo, kdor je imel pri-ložnost ta okraj obiskati ter ga iz kmetijskega stališča opazovati, reci, da v njem še skoro sledů sadjereje ni, kajti kakor hitro zapustiš Cerknico, kjer bi se za sad-jerejo pa tudi kaj več storiti dalo, zapaziš, da čem dalje ko priđeš, tem manj cepljenega drevja najdeš, pri Ložu pa^ še celó za drag denar cepljenega debla ne vidiš. Češplja je še edini kaj vreden sad; te pa, se vé da ni treba ne saditi ne cepiti.
Al znabiti da ni kraj za sadje, je li podnebje pre-ostro? — A kaj še! kjer raste divje sadje rado, to je, lesnika, ondi mora tudi pitano rasti; lesník pa menim, da se ne najde z lepa kje toliko, kolikor ravno v loški okolici. Gotovo se ne lažem, ako rečem, da obstojí vsaj
dvajseti del vsega šumenja iz najlepših lesnik, jabelčnih kakor tudi hruševih. Zakaj bi se jih nekoliko ne izko-palo ter okoli hiš posadilo in pocepilo? — Ali bi to znabiti mestu lepoto kratilo? Kaj še! le poglejte, kako prijeten je pogled gorenskih vasi, kterih hiše so vse z drevj em tako zakrite, da se skoro le sam zvonik iz
njih vidi.
In če se že lesnike presaditi nočejo, naj se pa na mestu pocepijo. In ko bi tudi žlahnejše sadje storiti ne hotelo, naj bi se že vsaj tepka in najnavadnejše ja-belko čebular začepila. Obadva sta vendar dosti več vredna kakor lesnika; vsaj sta prvič presna dobra kakor tudi posušena, in iz njih napravljen hruškovec ali jabelčnik je lahko ravno tako dober kakor kako srednje vino, se vé da pravilno pripravljena. Pa saj morajo
druga plemena tudi storiti.
Napravljanje dobrega hruškovca ali pa jabelčnika bi pa ravno v tem od vinske trte jako oddaljenem kraji
na pravem mestu bilo.
Konečno vprašamo še: koliko truda bi vse to
stalo? Skoro nič. Tišti divjaki, ki so že zadosti debeli in visoki, naj bi se koj letos pocepili; še predrobni in prenizki naj bi se pa le obřezali in sploh osnažili, ter tako za cepljenje v poslednjih letih pripravili.
V krátkém bi bilo sadja na kupe, in vsak bi moral potem reči: tù stanujejo marljivi kmetovalci, glejte,
glejte, koliko lepega sadja imajo!
Toraj Ložani in drugi, na noge! vsaj le za-se skrbite in za otroke svoje, ako zasadite - okolico svojo z obilim sadjem. Kar so predniki Vaši zanemarili, na-
domestite Vi!	D.
Svilorejcem na znanje.
Prodaja čelično preiskanega svilođnega semena.
C. k. kmetijska družba Goriška je to leto blizo 600 une svilođnega semena po celičnem načinu napravila.
Dotične metulje je izbrala od vzrej zdravega, tudi poprej po celičnem načinu priskrblj enega semena. Dotične preiskave in izdelovanje je oskrbovalo c. k. go-
riško svilorejsko poskuševališče, ki je seme
le od popolnoma zdravih metuljev obranilo. Pri zbiranji se je oziralo tudi na to, da je bila dotična iz-reja prosta od bolezni „zaspanosti" imenovani.
Gena je za to zdravo svilodno seme določena, in sicer veljá ena unča domačega rumenega plemena iz Reke 8 gold., Furlanskega 8 gold.., Kraškega 8 gold., Japaneškega zelenega 8 gold., Francoskega rumenega
plemena 10 gold.
Dotična naročila, kterim se ima priložiti dotični znesek denarja, se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi do konca prihodnjega meseca novembra.
V Gorici 22. septembra 1871.
Jezikoslovne stvari«
Trg.
Spisal Dav. Trstenjak.
V	slovenščini pomeni trg „forum, forum nundina-rium, Marktplatz, emporium, negatiationis locus", trgovanje, nundinatio, mercatus, trgovec, tržec „negotiator, nundinator". Trgovec pomenja tudi „te-lonarius, vectigaliarius, praefeetus vectigalibus", ker od trgov pobira stalnino (Standrecht), trgovina „mercatura" in pa „telonium, portitorium", Mauthplatz, tržim „negotior, mereor", tržstvo, trženje „mer-catio, mercatura, commercium, quaestus , res contra-
henda" itd.
V	srbščini ima beseda trg še izvirniši pomen, in
sicer: merx, Waare, Kaufmannsgut, trgovati mer-caturam exercere.
V	staroslovenščini se rabi trg za „forum, ayoçcc, Sammelplatz, Markt", trž an in, mercator, tržiti mer-caturam facere, tržište, xcof^rj, vicu3, emporium, Han-delsplatz, tržnik, circum foraneus, tržec, mercator, trgovanije, mercatura, trgovnik, mercator, trgove n, êfXTTQaxzoç, der im Handeln ist, thâtig, krâftig, etwas ausrichtend.
Kjer je trgovanje, tam so tudi slovesnosti zato staroslov. tržestvo, TravrjyvQig, Festversammlung, Volksfest mit ofřentlichen Feierhchkeiten, tržestvo-vat i, TtavryvQi^eiv, Volksfest feiern itd.
V	litovščini najdemo tur g us, forum, Markt.
Jeli se ima trg, trgovina, tržstvo itd. izva-
jatiiz korenike: trg, vellere (trgati), rumpere (trgnoti)? Gotovo spada tudi v ta vedno isto rodbino, vendar se mi ne dozdeva, da so pomeni: vellere, rumpere izvirni. Na izvirni pomen korenike trg nas peljá slovensko - hrv. otržen, oneratus, tržim, obtržuj em = prtim, to*-vorim, breme navaljujem, „puk tržiti", onerare po-pulum, obtrženje, oneratio, zato hrv. trh zu prteka* onus, tovor, die Waarenlast. Najizvirniši pomen korenike trg je toraj : onerare, beladen, bepacken, belasten, beschweren, in trg: srbski : Waare, Kaufmannsgut, toraj znači izvirno: Gepácke, Last, Ladung, Fracht, trh, prteka, bala, butara, breme. Kdor je nosil ali vozil trge, trhe, je bil: trgar, trgovec, in kraj, kamor so se trgi, trhi nosili, se je velel: trg, trgovišče, tržič, tržište, in ljudje, kteri so se v trgih, trgoviščih naselili,
so se veleli tržani. Edina hrvatsko-slovenščina je med
všemi sorodnimi jezici ohranila prvotni pomen.
V	češčini že: trž a ti pomenja „affligere, zu Boden werfen, zu Boden schlagen", sicer affligere tudi pomenja: beladen. Ker se bala, butara, breme, trh, die
(Waare n), Last, Ladung, Fracht na tla povalja, bita, vrže, obali, je v češčini obviknol pomen tržati, affligere.
Bolj # oddalj en še je v sanskritu; kjer: tardž že ima metaforični pomen: minari, conviciari, vendar tudi
convicium je gen,
um je trh, prteka, primeri nemški: bel as ti- in so oproščeni svojih službenih opravkov, za ves čas lâsti g, molestum esse alicui, lat. molestia, zborovanja. Gorjup pravi, da naj ima tajnik kakoršne
Klumpen, nemško: koli vzroke, zarad kterih ne more priti, za to nima biti
zboru nič mar, ampak glavarju in deželnemu odboru.
naj
Verdruss iz: moles, juaoi, i-ia^v,, ^^^u, ucmoa beschwerlich, Beschwerlichkeit iz Sehwere.
Last
f
Masse
sanskritu je toraj gotovo tudi nekdaj korenika Vklub temu trdi Del-Torre svojo in stavi nasvet
Y JlVjL Cl KJ IULUU tlUl	UliV/ O Y U j V7 111 O LC* Y X JiCIO YUb ^ liaj
tardž pomenjala: onerare, belasten, beladen. Iz pr- bi dal glavar tajnika koj poklicati, da pride čitat za-votnega: trg, prtiti, onero, gravo, onus, impono, se je pisnik in sploh opravljat svojo tajniško službo. Ta na
VVSbXJV/gc*. v x 5 ,	"v* ; v ~ w. ~ 7 0---~ j --—7----7--j -
še pomen: vellere, rumpere, trgati, trgnoti, tako razvil, kakor iz nemšk. packen in Gepacke, pri-
svèt
y
glasovala
za kterega je razen Depretis-a vsa laška stranka
}
je obveljal in glavar je ukazal služabniku
9
meri
sabljo trgnoti, den Sàbel paeken. V starosîov. da naj gré dr. Abram-a iskat. Oez nekaj minut naše trgnoti tudi pomenja: cnác&cu, ziehen, schleppen, znani glavar, da tajnika ni. Del-Torre se oglasi zdaj
tovor samo ne nosi in za drug nasvet, kterega začne po Dottori-evem na-
rekovanji sestavljati. Glasi se ta nasvet tako-le: Gledé
trahere, ker se trg
y
trh
;
bala
)
vozi
temoč tudi vlači.
, iv^iiivvj	»	-----—j--------u---; ------ -----—' ~- —:— — - — - ~ — ~
Izvirni pomen okladanja, des Belastens, Be- na to, da se tajnik vklub večkratnemu po-
schwerens, Beladens nam je še ohranila srbščina vabljenju brani priti	u«* v u«. uc^cm
v besedi: tržnica, valec, das Nudelholz, Nudelwalger, zbor deželnemu odboru, da prične proti taj
seji
naroča deželni
ker testo trži
tržnice
?
beladet
^CVAV/V,	^»^xjtt vsxvsu ,	wv/ixx
ktere so za vremena dobrovaške re- da ga od službezačasno odstav i. Tù se vname
belastet, beschweret
;
dalje:
niku disciplinarno preiskavo, med tem pa
9
žene
9
publike pomagale pekom vlastelski kruh me siti in dokaj zanimiva debata, ktere so se vdeležili poslanci peči, to je tržiti, tržnico obtežiti.	Crne, Gorjup, Deperis, glavar. Crne (kteri si
lz vseh teh primer je jasno, da je prvotni pomen je dal popřed ves predlog od besede do besede nare
besede trg, onus
iz pomenov:
bale
9 9
Last
trha
9
Ladung, Fracht, in da so se kovati) spotika se nad tem, da Del-Torre trdi, da se
9
butare
9
prteke
9
žili pomeni : merx, mercatura, commercium, v sejo
tovora izobra- je Abram vkljub večkratnemu pozivu branil, priti
Mi Slovenci nič ne vemo o tem
pravi
Markt, Handel, kakor tudi pri Nemcih so besede:	na vsak način bi bilo tù treba poprašati glavarja, kaj
Last, Ladung, Fracht, ktere izvirno tudi pome-	in kako je s tem vabljenjem in Abramovim ustavljanjem.
njajo: naprtenje, oneratio, obviknole v pomenih :	Del-Torre res brž glavarja v tem smislu popraša. Ali
merx, commercium.	tù spregovorí Gorjup, in začne krepko protestovati
Iz temata: trg je imé staro-slovenskega mesta	zoper tako neparlamentarno ravnanje. Osebne zadeve
Tergeste = Tergešte, toda še za Rimljanov glas- v javnem zboru razpravljati, disciplinarne
reči
nik
ni prelazil pred vokalom v ž, sicer primeri
tudi
pred
občinstvo tirati, to da ne gré po nikakem; ravno tako
iiin. ^ ili J/i UlWtíU	V VA^MAVIXI J KA y WiVV/I	tu KA X	V WIWWWI V VAA MVA j	V1W "V	v ^/V/ U1I\M1\U1U J 1 Cl Y UL \J tarvu
slov. grlo in žrlo. Glasnik g je že Latin rad pred malo spodobno da je, glavarja za pričo klicati in siliti
da naj koga toži. (Krepki „bravo- in dobro
g*
celó
vokali izpahnil primeri: m aj or za: m agi or, maj e-
stas za: magiestas, tako je tudi iz Tergešte po- klici" izmed slovenskega in laškega občinstva so Gor stalo Terj este, Terieste, po metatezi: Trieste, in jupu pritrjevali.) Disciplinarne preiskave na prvi sto
iz tega popačenega Trieste sedanji slovenski Trst
i u icga	x i i v o u v ouuauji uiuïtiio nx jl x o t, pi lij 1	unuaijuju v/ wij up - uc opaui
dasiravno slovenski narod ni pozabil izvirnega pomena z bor ovo, ampak deželnega odbora
nadaljuje Gorjup
ne spadajo v področje
UCIOU c% y UV Oiv/f VilWAAl JLIMIl VM. JUJ. J/VttMMIl X£A V A JL JUVy^C* ^UlUV^UC«	« M V 4. V T V f UUJ^/Mll, UV£iUAUVgC« VJ V4 KI VJ 1 Ckè y tOTcl j ĐtČIVILU
in oblike, in govori: na Tržaškem, Tržačani. nasvet, naj bi se vsa ta zadeva deželnemu o d b or u Tergešte je toraj kraj, kamor so trge, trhe nosili, prepustila, da jo on razpravi po svojih službenih pra
stavim
vozili in vláčili. Waarenplatz, Handelsplatz ? Markt- vilih. Zdaj se je začela laška stran nekako umikati. platz, grški pisatelii pravijo, da je bil:	x<xqvmccu} Deperis trdi, da saj prvi del Del-Torre ovega nasveta
to je	~
trg Karntcov
KapHBn;oB
11	V/KV y	' V J/VA IM VA VVA y VA VU WMJ	T JL VlvA JL^ VI JL Uli V U Y V^C« UČIO Y V Cdi
Kranjcev. je prav tak, kakor Gorjupov, drugi odstavek da govori
Da se je imé današnje Krantc nekdaj ne metatecnino o suspenziji; najbolje da bi toraj bilo , da bi se Del-
izgo var jalo, toraj : KarnBc
Kapiím;
kazal drugokrat v po3ebnem članku.
9
to bodem do- Torri-ev predlog razdelil na dve točki, o kterih naj bi
se posebej glasovalo. Potem ko je bil Gorjupov nasvèt
padel
9
bila je sprej eta I. točka Del-Torre-va (dež.
deželnih zborov.
zbor naroča deželnemu odboru, da naj podvrže deželnega tajnika disciplinami preiskavi), druga točka pa je padla. — Zakaj so si Lahi toliko prizadevali, da bi spravili dr. Abrama v sejo? To se je razvidelo koj seja 11. t. m. (ob 11. uri dop. in ob 5. uri po- iz tega, kar je po razpravi vmesnega primerljeja ce-poldne). Težko pričakovana razprava novega volit- sarski komisar povedal. Opiraje se na dotični paragraf
Deželni zbor GoriŠki.
nega reda je na vrsti. — i«ux QKJ will V4WWXV wun uvíiuiuu wgic* i pi c* V1 , U.C* tiCh ^UOtrtVUU ILI Y tî 1J cl V LI VJ
ure v zbornici, predno so se prikazali Slovenci, pa ne sklepanje o volitnem redu morajo biti nazoče tri če-
Lahi so bili dobro četrt deželne ustave
pravi
da
za postavno m veljavno
VD1 , ampak BC*LÍ1\J i V ^ J ^r » MlUttivi , x. viuj XXX vxuvy
Izostalo jih je šest, to je toliko, kolikor je bilo treba da ni bilo nazočih treh četrtin vseh zbornikov
kajti toliko

samo
(Gorjup, Winkler
Polaj
Crne).
trt ine vseh poslancev
šestnajst
ker jih je pa
9
9
samo
nilo
f
15, bilo bi vse, kar bi se o tem predmetu skle-neveljavno; toraj prosi glavarja, naj bi volitnega
jih mora biti v seji, kedar gré za skle- reda ne pustil razpravljati. Temu ni nihče ugovarjal. panje o zadevah, ki merijo na prenaredbo deželne ustave Gorjup opominja glavarja, naj bi se prestopilo
ali deželnega volitnega reda.
Seja
se prične s
15
predmetu dnevnega reda. Pajer pritrdi temu z do-
poslanci. Glavar naznani, da tajnika (dr. Jož. Abrama, stavkom, da ima ostati volitni red na dnevnem redu,
kteri je tudi poslanec) ne bo k današnji seji, ter prosi in kakor hitro bi bilo število poslancev zadostno ? naj bližnjega zbornika g. Winkler-ja, naj bi blagovolil za- bi se zbor zopet lotil volilnika. Gorjup nima zoper to
se že začeta obravnava kake druge točke
nič
9
da
MXic.ujv.gc« «wvium«	Mmuwi ju, ««j	.
pisnik poprejšnje seje prebrati. Ali, komaj je bil Winkler nekaj stavkov prečital, oglasi se posl. Del Torre dnevnega reda ne pretrga. in zahteva
Tako
so
biti
češ
9
• V 1 •
prisu
na
vrsto
dal glavar tajnika k seji po va- razni prevdarki, konečni računi in peticije. Ker ni bilo
naj	m	I	MH	im^H	H Hi I
da saj je plačan, da svoja taj ni ška mogoče vsega razpraviti, odložila se je seja do
ure
U 1 L 1 } ^CO s vi C% O a J J	j; 1 (A V (4 U J Vi w O Y UJ M umjj uiuuw	luv^v/vv y WV^v» J. LM£A^L « y l li y VUlUíillW ou j vy o Vyj C* UU KJ^ 141 U
opravila opravlja. Glavar pravi, da^ mu je dr. A. popoldne. — Ko je šio (zvečer) zadovoljenje 5000 gld.
povedal, da ga ne bo k današnji seji. Crne opazuje, za ceste na Tominskem, za kar se je poslanec
da državni uradniki, če so poslanci, dobijo tudi odpust Winkler potegoval, bil je edini Dottori, ki se je temu
*
ustavljal. Donesek se je ves dovolil. — Druzega za-nimivega ni bilo. — H koncu naj omenim še to, da je namestnik baron Depretis v dr. Abram-ovi zadevi vsa-krat sè Slovenci in sploh za milejše nasvete glasovah — Tajnik in poslanec dr. Abram se je, kakor hitro je zvedel, kar se je v seji godilo, pismeno tajništva
o^dpovedal.
VI. seja 12. okt. dopoldne. — Na čelu dnevnega reda je še zmiraj — volitni red. — Drugi predmet: voljenje državnih poslancev; tretji: vol j enj e enega deželnega odbornika namesto dr. Lav-riča, kteri se je lani odborništvu odpovedal, in pa 2 namestnikov deželnih odbornikov na mesto Dolij aka in dr. Žigona, ktera sta se z Lavričem odpovedala itd. — Sejo prične glavar s tem, da naznani zboru, kar je bil dež. odbor v zadevi tajnika dr. Abrama sklenil. Dr. Abram se je opravičeval pred odborom blizo tako-le: Jez sem že v drugo izvoljen za deželnega
poslanca; vsakrat je zbor mojo volitev brez opombe gledé moje deželne službe (tajništva) odobril. To mi je bilo znamenje, da imam kot poslanec v vseh ozirih, sosebno v političnih zadevah, popolnoma proste roke. Izostal sem iz seje, ker sem moral izpolniti poslanško dolžnost: ubraniti nekaj, kar bi bilo mojim volilcem na škodo. Sicer pa podvržem se odborovi razsodbi. — Odbor, v kterem sedita Laha dr. Deperis in dr. Pajer nasproti edinemu Slovencu Gorjupu, je sodil tako, da se ima izreci tajniku „graja" (redarguizione). Kakor
hitro je dobil dr. A. dotični dekret, podal je deželnemu odboru odpoved od tajništva z opombo, da naj bode to ,,v zadostenje razžaljenim poslancem". Deželni odbor je odpoved sprej el in tajnika A. službe odvezal. Vse to se je godilo v prav kratkem času pred javno zbo-rovo sejo. — Ker je bilo zopet le 15 poslancev nazočih
(na slovenski strani zraven včerajšnjih namesti Polaja Faganel), je izrekel glavar, da ni moč obravnavati vo-litnega reda. — Z voljenjem poslancev za na Dunaj je bila velika težava. O prvem glasovanji je imel samo grof Strassoldo večino (8 glasov); Depretis 7, Crne 5. Depretis zahvalivši se za izkazano mu zaupanje razlaga, da bi mu bilo težavno sprejeti poslanstvo ter prosi, naj bi se kdo drugi izvolil. Po dolgem pretr-ganji seje in zaupljivem posvetovanji poslancev je bil
izid zopetne volitve : Crne 7 glasov, Depretis 7 glasov. Ože voljenje je pokazalo za Depretis-a 8, za Crne-ta 6 glasov. (Volilcev je bilo namreč 14, ker ni bilo Stras-soldo-a tačas v zbornici). Tako so tedaj Lahi storili, s čemur so grozili — izvolili so 2 Neslovenca. — Za deželnega odbornika so izvolili (nazoči) poslanci kmečkih občin (Gorjup, Winkler, Faganel — Candussi (?), Dottori) enoglasno dr. Abrama. (V kakih 2—3 urah časa je bil toraj ta „hudodelnik" obsojen — odpovedal se je tajništva (z 1200 gold, plače) in postal — kar je veliko častniše — deželni odbornik! Slovenci čestitamo njemu in sebi, kajti on je na pravem mestu v odboru. Ža namestovalca Abram ovega je izvoljen Faganel. Za-stopniki vélicega posestva (3 nazoči) so izvolili dr. Mau-roviča za odbornika-namestnika. — Potem so se obrav-novale upravne reči, med drugimi povišanje ali uravnanje plač deželnih uradnikov, ali, ker ni bilo videti sistema v nasvetovanih poviških, zavrnilo se je vse nazaj na deželni odbor. — Prihodnja — zadnja — seja bo v soboto 14. oktobra. — Kakor je bilo videti v zbornici in je sploh znano, prizadeval si je baron Depretis močno, pridobiti večino glasov za enega slovenskega državnega poslanca (Crne-ta). Po-poldne se je v pismu do glavarja državnega poslanstva odpovedal; tako tudi grof. Strassoldo. Po tem takem bode v soboto vnovič voljenje drž. poslancev.
Sprejeta je tudi postava zastran čbelarstva.
Raztegnila se je na vse okraje naše dežele določba, da naj imajo občine pravico, tirjati po 3 solde na dan (?) za vsak panj od drugod pripeljanih čbel.
7. seja (zadnja), 14. oktobra se je prav dobro izvršila, kar je znabiti osupnilo marsikoga, ki se je bal ali nadejal, da znabiti celó seje ne bo zarad nezadost-nega števila — ker se je namreč govorilo, da večine Lahov ne bo v zbor. A ne le, da so — razen 6 slovenskih deklarantov — vsi točno prišli, temveč bili so vsi tako dobre volje, da nismo še videli tako gladkega in vzajemno prijaznega obravnavanja raznih stvari, kakor danes. — Naj pred je glavar oznanil odpoved pred-včeranjim izvoljenih državnih poslancev Depretis-a in Strassoldo-a. Prva točka dnevnega reda je bil volitni red; se ve, da se ni razpravljal. Drugič sta se volila nova poslanca za državni zbor. Izvo-ljena sta z enakim številom glasov, to je, s 13 izmed 14, gg. poslanca grof Cor o ni ni (glavar) in Črne. Oba sta se primerno zahvalila in obljubila, izkazano jima zaupanje po moci opravičevati. S to iz volitvijo smemo biti popolnoma zadovoljni. — Tretjič je bilo na vrsti dvoje toček zadevajočih konečni račun zem-
ljiško-odveznega zaloga za leto 1869. in 1870.
(poročevalec Candussi). — Potem si je vzel besedo ces. komisar, baron Rechbach, in odgovoril na 3 interpelacije; dvoje LavriČevih in družnikov in eno Do-lijakovo i. d. 1. Gledé lanske L. interpelacije zarad poslove nj en ja šol je zatrdil gosp. minister svojo resno volj o, izvršiti znani §. 19. tudi v slovanskih deželah, toda morajo se popred izpolniti potrebni pogoji: na pr. zadostnega števila narodnih učiteljev treba in da deželno šolsko svetovalstvo, ne vem , kaj stori ; v ta namen da so mu že došla primerna naročila. 2. Interpelacija zastran^ národnostně postave je zavrnil minister tako: Na Ceskem je ustregla vlada z dotičnim predlogom željam in z ah te vam stanovalcev; z Go-riškega ni izvedela še do sedaj enakih želj; za vprihodnje si přidržuje, storiti v tem oziru, kar bo primerno. 3. Na Dolijakovo interpelacijo zastran m it nic na cestah pred mestom Gorico je ministerstvo odgovorile, da ima mestna gosposka pravico pobirati cestnino za mestni tlak. O vržena je po tem takem prošnja mnogih občin za znižanje cestnine. Te odgovore je bral ces. komisar poprej v slovenskem, potlej v italijanskem jeziku. Kar se tiče slovenskega branja, naj po pravici povem, da nismo slišali še tako slabega branja, tako slabih sestavkov — in vendar je baron R. Kranjec! Ko ne bi bil odgovorov tudi po italijanski čital, bili bi ostali vsem celó nerazumljivi. — Bilo je potem na vrsti 11 — 12 peticij raznih občin in cestnih odborov. Razen 3—4, ki so se pogojno uslišale, so vse druge z razlogi odbite. Poročal je (v imenu peticijskega odseka) v slovenskem in italijanskem jeziku dr. Žigon (ki je bil samo za to k seji přišel) in za njim grof S tras soldo. Poprej pa še je poročal dr. Pajer v imenu deželnega odbora v zadevi prezidanega poslopja zavoda gluho-nemov, na ktero se je potrošilo vže blizo 28.000 gld. Deželni odbor želi pooblaščenja, da sme izdati še k večemu 2000 gold, za nektere potrebne naprave v zavodu; ves račun da predloži zboru drugič. — Okoli 12y2. uri je bil dnevni red razpravljen in je glavar sklenil sejo in sej no dobo. V kratkem končnem govoru je povdaril edinost in vzájemnost zbornikov vsaj v materialnih rečéh — vkljub razporu v političnih ozirih, kteri so sicer naravna prikazen v ustavném življenji. Ozir na materialne potrebe — pravi — naj boda tudi vprihodnje vez goriškega zbora, tako se utegne priti tudi do porazumka v moralnih stvaréh. Dalje je prosil za zaupanje tudi za vprihodnje, dokler bo ša sedel na častnem sicer, a s trnjem zarobljenem pred-
sedniškem stolu. (Pri besedah „ .. s trnj em ..so zborniki nemo pritrjevali.) Konečni ,,živio-klie" cesarju, ki v tako težavnih ćasih za pomirjenje ljudstev resnično skrbi — je rekel glavar — bil je jako prisrčen med zborniki in poslušaici. — Bog daj , da bi bil ugodni vtis, ki so ga vsi iz današnje seje nesli, prorok in porok mirú in sprave v prihodnji sesiji!
v
Deželni zbor Ceski.
Deželni zbor je predloge, zadevajoče poravnavo in spravo avstrijskih dežel, soglasno sprejel in že iežijo pred cesarjem. Dokler ne pride rešitev teh pred-logov od Njegovega Veličanstva nazaj, traja še deželni zbor češki. — „Pesti Napio", — časnik Deakov in ogerske vlade — izrekoma trdi, da O gr i proti češkim spravnim predlogom čisto nobenega ugovora nimajo.
Deželni zbor KoroŠki.
V	13. seji je poročevalec dr. Leitgeb nasvetoval nektere premembe one šolske postave, ki se tiče nadzorstva šol. Te premembe zahtevaj o : a) naj pred-sedniki krajevnega šolskega sveta dobij o več oblasti, in b) ustanavljajo določbe zoper necimurne krajevne šolske svetovalce. (Pač ne more na Koroškem nova šolska
postava priljubljena biti, kjer je tako ostrega postopanja treba !
V	14. seji je bilo, kakor v Ljubljani, sklenjeno, da se v bolnišnici Celovški upravništvo loči od vodstva, in da vodstvo po nekakem redu (turnu) oprav-Ijajo primarji.
V	15. seji so profesorju babištva plačo od 210 gld. povikšali na 300 gold. V isti seji je poslanec Ein-spieler gledé na neko peticij o, hotel deželnemu zboru predlagati nasvèt, naj zbor priznava potrebo, da se postava za ribštvo tako predrugači kakor lovska postava. Einspieler se je zato, da se podpira njegov predlog, obrnil do nekterih poslancev in tudi do nekega poslanca, ki se zmirom za največega rodoljuba štuli, al dobil je odgovor: „vsacemu druzemu bi to rad storil; le Vam ne". — Kaj pravite o takih deželnih zastopnikih ? ! Ali jim ni za osebno strast več mar kakor za deželno korist?
Deželni zbor Kranjski.
V	soboto je, kakor drugi zbori razun Českega in Gališkega, moral tudi naš zbor sklenjen biti, čeravno je imel delà še na kupe pred saboj. Napeti je tedaj moral vse moči, da je izdelal svoje naloge — in iz-delal jih je, pa le po tej poti, da se porocila in predlogi niso dali tiskati. Preobširno gradivo leži tedaj danes pred nami, ako bi hoteli popisati vse, kar je dovršil v 9. in 10. seji; zato danes navajamo le važnejše stvari in še te bolj na kratko, ktere so se obravnavale v poslednjih dveh sej ah.
V 9. seji je naznanil c. kr. deželni predsednik zboru, da je cesar potrdil v2. seji sklenjeno postavo, da poslanstvo z gubi, kdor brez odpusta izostane in poklican v zbor ne pride (dobro-klici) in da se milost-ljivo zahvaljuje za čestitanje deželnemu zboru o njegovem godu (trikrat ponavljani živio-klici). Potem SO bile
mnoge ce s tne zadeve rešene. — V podporo slovenskému gledišču je bilo za leto 1872. iz gledališkega zaklada dovolj eno 2400 gold. —
V	10. (zadnji) seji, ki je trajala celi dan do */2 8. ure zvečer, je deželni'glavar naznanil, da g. Valentin Krisper prevzame namestništvo v deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka. — C. kr. deželni predsednik naznanja odgovor, ki ga je prejel od c. kr.
ministerstva nauka iz Dunaja na interpelacijo dr, Blei-
weis a zarad učnega jezika v gimnazijah in v re-alki ljubljanski, ki se glasi na to, da po sklepu ministerském od 8. dne t. m. se že letos vpeljeta oba jezika (slovenski in nemški) kot učna jezika, — postava o učnem jeziku ljudskih šol pa se reši pozneje. — Postava o premembi volilnega reda deželnih poslancev, o kteri je v imenu ustavnega odseka poro-čal poslanec Sve tec, je bila soglasno sprejeta. Dalje je poročal posl. Sve tec v imenu šolskega odseka o posta vah, ki zadevajo uravnavo ljudskih in me* ščanskih šol in pravne razmere ljudskih učiteljev. Ker sila časa ni dopustila, da bi se bile ko-nečno resile obe postavi, šolski odsek ni mogel celih postav přines ti v deželni zbor, osnoval je zatega del posebno deželno postavo, da se vsaj ljudskim učiteljem polajša njihov težavni stan o dohodkih. Sprejeta
je bila potem postava, po kteri naj ljudski učitelji v
Ljubljani dobivajo najmanj po 600 gold., po deželi pa najmanj po 400 gold, letne plače, ktera naj se jim izplačuje v c. kr. davkarijah. Dodala se je tej postavi resolucija, v kteri se deželnemu odboru nalaga, naj osnovano šolsko postavo na tanko prevdari, se o nj ej z izvedenci svetnimi in duhovskimi pos vetuje in prihodnjemu deželnemu zboru načrta postavo deželnim našim razmeram in potřebám ugodno.
Poslanec M u r n i k poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za prihodnje leto. Da se potrebščine deželne pokrijejo, treba je, kakor prejšnja leta, na direktne (zemljiške in druge take) davke naložiti 20 od 100 přiklade, izvzemši vojno priklado. — Ker se je tudi nasvet finančnega odseka sprejel, da se v proračun zemljiškega zaklada sprejme vseh 20% naklade k vžitnini namesto 10% te naklade in 2% naklade k neposrednim davkom manj , kakor do sedaj , in to zarad tega, da se s tem zeló obloženému zemljiškemu zakladu dohodki pomnožijo in da se polajša računanje, ker bo po tem ves dohodek iz vrste posrednjih davkov spadal edino le v zemljiški zaklad, se razvidi, da se naklade niso povikšale.
Dr. J o s t a v imenu ustavnega odseka poroča o novi občinski postavi in novem volilnem redu za mesto ljubljansko. Vsi predlogi so soglasno ob-veljali.
Poslanec Ir kič, v kterem je deželni zbor dobil dobro delavno moč, je v imenu finančnega odseka poročal o normalnem šolskem zakladu in o dotičnih prošnjah občine Oševske in Lužke, pa tudi Colske. Sprejeti so bili vsi predlogi finančnega odseka.
Predlog deželnega odbora o 5848 gold., ki naj se
dovolijo za napravo stranskih cest, ktere peljejo do postaj gorenske železnice, je bil po večini glasov zavržen.
Premembe zeló pomanjkljive cestne konkurenčně postave od leta 1864. z dostavki od leta 1867. so bile soglasno sprejete; sprejet je bil pa tudi predlog poslanca Pintarja, naj se deželna vlada naprosi, da strogo čuje nad tem, da ces. kantonske gosposke na-
tanko spolnujejo svojo dolžnost.
Predlog ljubljanskega mestnega zbora, naj se
mu dovoli en milij on goldinarjev na posodo vzeti po poti loterij skega posojila, ni bil sprejet, ker je mestni zbor premalo razjasnil izpeljavo tega za ljubljansko mesto velikanskega početja.
Dr. Bleiweis poroča v imenu finančnega odseka o napravi sad je- in vinorejske šole na Slapu v Vipavski dolini in sadje- in vinorejske šole kot začetnice cele kmetijske šole v Bršlinu na Dolen-skem, ki so deželi v povzdigo kmetijstva tako potrebne kakor ribi voda in ktere sta v finančnem odseku poslanca Grabrijan in Zagorec živozagovarjala. Ob-
veljali so tedaj soglasno vsi predlogi, med kterimi sta poglavitna ta, naj deželni odbor na vse strani pripravlja napravo teh šol v prihodnjem letu, in ker ministerstvo kmetijstva hoče dati denarne podpore, da tudi dežela pripomore prihodnje leto za vsako omenjenih šol z 2000 gold, iz deželno-kulturnega zaklada proti temu, da si od vlade izprosi dovoljenje, da se sme tega zaklada lotiti, ki se je nabral iz kaznovanih gozdnihin poljskih prestopkov.
Potem je prišlo več prošenj na vrsto, o kterih so poročali dr. Costa, Murnik, dr. Zarnik in Pintar, kterih pa na drobno naštevati danes ni prostora.
Na večer je prišla obravnava adrese (pisma deželnega zbora) do presvitlega cesarja na vrsto. Dr. Costa je bral adreso slovenski in potem tudi nemški, ki se glasi tako-le:
Yašc Veličanstvo! Presvitli Cesar in Gospod!
V	tem trenutku, ki odloči prihodnost vsej monarhiji in zlasti naši deželi, predrzne se prepokorni zastop vojvodine Kranjske z najvećim spoštovanjem bližati se stopnicam najvišega prestola Vašega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva, da izreče svoja čutila in prepričanja.
Pred vsem prepokorni deželni zbor ponavlja svojo podedovano neomajljivo zvestobo in udanost ter najsrč-nejšo zahvalo izreka za vzvišeno cesarsko besedo, ktera je oznanila mir med vsemi narodi v cesarstvu.
S srčnim zadostilom vidimo prvo stopinjo do one sprave vseh kraljestev in dežel, ktera po našem v pre-pokornih pismih tega najzvestejšega deželnega zbora od
28. februarija 1867. 1. in 30. avgusta 1870. 1. izrečenem
prepričanji mora cesarstvu ohraniti edinost ter dati mu moč in pravi ustavni razvitek.
V	tem oziru je naša vojvodina Vašega ces. in kralj, apostolskega Veličanstva milostivi dopis do českega deželnega zbora od 12. septembra t. 1., kakor tudi njegove podstavné člene z veselo nado pozdravila kot poroštvo, da se dovrši sprava.
Prepokorni deželni zbor je prepričan, da se doseže od vseh straní zaželena sprava, država vravná v no-tranjem in okrepi na zunaj le tedaj, ako se bodo vsi bratovski narodi veselili enacih pravic in z ozirom na svoje materialne moči nosili skupna bremena.
Pri izvrševanji visoke te naloge sme Vašega Veličanstva vlada svesta biti si naše odkritosrčne in popolne podpore; na drugi strani pa imamo koristi naše dežele zastopati in braniti z ozirom na preobloženje z davki, ktero je Vaše ces. kralj. Veličanstvo že večkrat milostivo pripoznalo.
Mi hoćemo za našo deželo ono samostojnost, ktero nam priznavata pragmatična sankcija in najviši diplom od 20. oktobra 1860. 1, ozir postavodajstva in uprave; vendar pa priznavamo potrebo, da nektere zadeve za vsa neogerska kraljestva in dežele skupno obravnava shod delegatov iz deželnih zborov.
Take naprave gotovo zadovoljé vse narode našega cesarstva. Kakor naj Nemci popolnoma nežaljeni osta-nejo v narodnih svojih pravicah, tako mi želimo, da se tudi drugim narodom enaka pravica ne le zagotovi, ampak tudi djansko podělí.
V	tem oziru se predrznemo prositi, da se naš slovenski narod v onih deželah, v kterib je zedinjen z Nemci ali Italijani, postavi pod varstvo takih deželnih postav, kakoršno je Vašega Veličanstva vlada predložila českemu deželnemu zboru.
Tako bodo Slovenci, ki se neomajljivo-zvesto držé Vašega Veličanstva prestola, mogli ohraniti si vsaj svojo narodnost, dokler Vašega Veličanstva vladi
ne bode mogoče najti sredstva in pota, da, kakor smo
željno prosili v prepokornem pismu od 30. avgusta leta 1870., zedini njihove zemljopisno stikajoče se zemlje v eno upravno in kolikor mogoče v državnopravno telo. To preponižno prošnjo se predrznemo temveč ponoviti, ker je njena spolnitev bistvena pogoja ne le obstanku in odvitku slovenskega národa, ampak tudi varnosti jugozahodne meje vesoljnega cesarstva.
Ko načela, ki jih izrekajo podstavní členi, zadobé djansko veljavo, posreči se prepokornemu zastopu vojvodine Kranjske s postavami, posebnim razmeram te dežele in značaju našega národa primernimi in z versko-nravnim in pravim svobodnim duhom (edino trdno pod-lago vse prave ljudstvene sreče) navdihnjenimi, pomiriti srca in pospešiti dušni in materialni blagostan v obrtnem in gospodarstvenem obziru.
Nadjati se je, da se deželni vladi, ktero spremlja deželno zaupanje in ki bode ozir deželnega postavodajstva odgovorna deželnemu zastopu, posreči, z natančnim poznanjem dežele in naroda ogniti se napak, na vse strani spravljivo delati, nasprotja poravnati, drago upravo in zamotano opravilstvo s priprosto uravnavo nadome-štiti ter s pravičnimi davki zadovoljiti deželo.
In kakor je Vaše Veličanstvo z najvišim do pisom milostivo obljubilo, pripoznanje državopravnosti-českemu kraljestvu ponoviti s prisego o venčanji, tako tudi vojvodina Kranjska preponižno prosi, naj bode Vašemu Veličanstvu všeč, njen slovesní poklon sprejeti ter ž njim staro neposrednjo razmero naše dežele do krone ponoviti, kakor so tudi presvitli predniki Vašega Veličanstva od starodavnih časov vselej o nastopu vlade s tem slovesnim djanjem krepili zvezo zvestobo naše dežele do kneza in knězovo milost do dežele ter potrjevali svobodo in samostojnost dežele v starodavnih njenih pravicah.
Vsled te izpovesti toraj prepokorni deželni zbor v pospeševanje in v namen take zaželene in potrebne sprave, ktero Vaše Veličanstvo namerava na pod-lagi osnovne postave o državnem zastopu od 21. decembra 1867. leta dovršiti, svoje poslance pošlje v po-slanško hišo državnega zbora.
Vašemu cesarskemu kralj evemu Veličanstvu ob enem preponižno izrekamo svojo zahvalo za potrjeno predlogo o premembi v mnogih obzirih krivic-nega volilnega reda. Ce zarad nenazočosti nekterih deželnih poslancev na svojo žalost tudi nismo mogli to predlogo po vsem njenem obsegu obravnavati, vendar smo na njeni podlagi skušali bistvene napake našega volilnega reda odpraviti z nekterimi naČrti postav, ktere
nam, preponižno prosimo, blago voli potrditi Vaše Veličanstvo.
Bog blagoslovi, varuj in obvari Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo!
V pojasnilo adrese dostavlja dr. Costa še to-le: Mi smo izdelali adreso, kakor sem jo bral ravno zdaj, po okoliščinah, ki so primerne zdanjemu politiškemu položaju ; izdelali smo jo prvič gledé na prejšnje naše adrese, in z radostjo more deželni zbor reči, da danes — konec 1871. leta — so se vresničile tište besede, ktere je deželni zbor izrekel že v adresi leta 1867., zarad ktere je bil naš deželni zbor takrat razpuščen ! Radostno moremo pred vsem svetom izreči, da to, kar smo tistikrat čutili, da mora se zgoditi, zgodilo se je v Avstriji. Centralizem je přišel do propada. Presvitli cesar sam se je prepričal, da sprava mora biti med narodi. K spravi med narodi pripomoči, to je tudi nas cilj. Veselje svoje, da imamo zdaj vlado tako, ki je trdne volje, kakor mi, smo hoteli izraziti v tej adresi. Ustavni odsek pa se je tudi ozrl okoli po Avstriji ter ne prezrl naroda, od kterega je přišel prvi nacrt za poravnavo avstrijskih homatij , za osnovo nove ustave Avstrijske*
ïn ta náčrt je přisel, kakor že marsiktera druga ime-nitna beseda, ktero smo Slovenci zmirom sprejeli z velikim veseljem, iz zlate Prage v temeljnih členih. Načela te ustave so taka, da lahko rečemo, da so federa-listična in taka, po kterih se dá stvariti Avstrija srečna in mirna. Al se ve da, če to izrečemo, naj nihče ne misli, da s tem smo tudi rekli, da do zadnje pičice mora vse tako obstati, kakor je predlagal češki zbor. Predlog českega zbora je le na črt, kteri pride pred državni zbor; tam bodo naši poslanci in poslanci druzih dežel snovali prihodnjo našo, ako Bog dá, srečno in dobro ústavo. Naši poslanci bodo pri tem težkem delu gotovo gledali na to, da bodo na eni strani obvarovali našo deželo vseh břemen, ki bi morda prišla iz kake enostranske sprave, in na drugi strani bodo gotovo dělali na to, da se federalistična načela vzamejo za pod-lago novi ustavi avstrijski. Vse do zdaj znane adrese druzih zborov vodijo ista načela. Tudi tri dežele nemške so k federalizmu pristopile, zato ni res, ako se reče, da Nemci nepremakljivi stojé za ustavo od 21. decembra 1867. leta in da zabraňuj ej o spravo. Le liberalna klika ni za spravo, ki vé, da pride ob gospodstvo, ki si ga je v zadnjih 10 letih prisvojevala. Kar adresa naša izrekuje, temu —tega smo si v svesti, pritrjuje ogromna večina naše dežele. — Govor dr. Cos te je bil na več mestih in tudi o sklepu z navdušeno pohvalo poslancev in poslušalcev sprejet.
C. k. deželni predsednik naznani zdaj, da ima zboru poročati nekaj po ukazu ministerstva. — Vse omolkne in posluša. — „Kranjski deželni zbor — začne
c. kr. deželni predsednik — je bil postavno sklican
od Njegovega Veličanstva; dolžnost je tedaj bila vsacega poslanca, da pride v zbor. (Dobro!) Ker manjšina deželnega zbora te dolžnosti ni spolnila, ravnala je ce-sarskemu klicu in svoji prisegi nasproti. (Dobro!) Adresa lanskega deželnega zbora ni mogla jej spotika biti,
kajti adresa je le pismo, v kterem se izrazuje mnenje večine. Kujanju manjščine ni mogla biti povod. Zato mora cesarska vlada njeno postopanje grajati. (Pravo!) To očitno tukaj in vsi deželi povedati, ukazala mi je cesarska vlada". (Živahni dobro-klici.) — Prav tako, kakor bengalicni ogenj , so kazale te vladne besede „lojaliteto" tište centralistične manjščine, čegar usta so zmirom polne ustavnosti, postavnosti in
loj alitete!
Po vsem tem je prišla volite v državnih poslancev na vrsto. Iz vrste vélikih posestnikov je bil izvoljen: grof Hiacint Turn, — iz vrste mest, trgov in zbornice kupčijske sta bila izvoljena podpred-sednik zbornice Janez Horak in predsednik V. 0. Župan, —iz vrste kmečkih občin pa so izvoljeni dr. Costa, Svetec in grof Barbo. Vsi (razun ne-pričujočega Turna) izrekó, da sprejmejo volitev.
In tako je odbila ura zborovanja. Deželni glavar dr. Raz lag poprime zdaj besedo na slovó in omenivši, da je deželni zbor izdelal vse svoje naloge, kterih je obilo bilo za tako pičlo odmerjeni čas, se je zahvalil poslancem za marljivo njihovo delovanje in c. kr. deželnemu predsedniku za blago voljno podporo njegovo. Trikrat ponavljeni slava-klici na Njegovo Veličanstvo so končali zbor, ki je sklenil nektere za deželo važne
Eostave in naprave, in ki je bil — Bog daj ! — pred-odnik velevažnega državnega zbora, v kterem se ima A vstrija uravnati na novi državnopravni podlagi in pomiriti svoje narode.
í I i : .,	Deželni zbor Porečki.
Naš zbor je končal 14. t. m. Vse prošnje za avto-nomijo občinsko so odvržene. Taljanoman ne dá hegemonije iz rok. Gosp. Marot se je moško ponasal in
tudi narodno hrvaško govoril, ter gospodi taljansko po-
jasnil, — vse zastonj! V tej seji se je odločila poljo-delska sola — se ve taljanska najbržje v Rovinju, kjer je taljansko poljedelsko društvo. Več o tej šoli Novicam prihodnjič poročam. — Gotovo, da sedaj tudi slepec vidi, da nam ne koristi nič Poreški zbor, in da
moramo združenja iskati drugej — pri bratu Slovencu.
Deželni zbor Štajarski.
Konec deželnega zbora našega je bil ta, da nemški poslanci ne enega Slovenca niso volili v državni zbor,
— po takem štajerski Slovenci ne enega zastopnika ne bodo imeli v prihodnj em velevažnem zboru dunajském. Nemčur noče sprave; on hoče le gospodstvo, to je zdaj spet gotovo. Al žalibog! da tudi mi Slovenci nismo brez krivde o tej nesreči. Da bi bile volitve v deželni zbor se drugače snovali, bilo bi drugače. „Le duhovna ne v deželni zbor!" jek tega razdvojstva je zdaj: „čemu Slovenca v državni zbori"
Deželni zbor Tirolski.
14. dne t. m. se je obravnavala adresa; „liberalci so se zdržavali glasovanja, ki je bila z 35 glasovi sprejeta. Med 9 italijanskimi poslanci so tri je glasovali za adreso. — Predlog, naj vlada prekliče mini-sterski ukaz od svočana 1869. leta o šolskem nadzor s t vu, je bil sprejet z 38 glasovi.
Dopisi.
v
Iz Cabra na Ifrvaškem 1. okt. (Uradnik, kakor ne bi smel biti!) Navada je tukaj, da naš kotarski g. sudac rajši dve uri pozneje, nego eno minuto prehitro v pisarno primaha; 23. dne u. m. bila pa je še huja. Pozvanih je bilo mnogo ljudi; hotel je vsak prvi sprejet biti; kajti veliko jih je bilo, ki so sejnorali, važne posle domá popustivši, na daljno pot v Čabar podati in bili bi radi vsaj do trdne noci spet domů prišli. Kotarski sudac, zarad nekega atentata na samega sebe, v obče „pokojni Stipic" zvan, komaj v pisarno pride, a že
pogleduje na uro, ali bode skoro 12 bila. Ko njegov zaželeni čas pride, plane gori in veli težko čakajocim stránkám, naj pridejo ob dveh popoldne. Kotura na zvoniku dve udari, bili so pozvani ljudje vsi zbrani na omenjenem mestu. Ura bije 3, bije 4, bije 5, al dobri naš debeloglavi in trebušnji „pokojni" gospod še v krčmi Bahusa časti, in še le, ko se je jelo mračiti, prikinka v pisarno. Ko pa po zaslišanji jedne same osebe spoznava, da mu je glava pretežka dalje urado-vati, razpodi celi božji dan na sudčevo milost čakajoče stranke ter jim veli čez dva dni priti. Da je bilo med prišlimi strankami veliko revnih ljudi, ki si s težkim delom komaj sproti vsakdanji kruh služijo, zarad ma-lomarnosti takega kotarskega paše pa namesto jednoga, dva, tri ali še več dni potratijo, tega njegova pretežka glava ne prevdari! Mnogi celó trdijo, ako bi tukajšnja ponočna straža hotela nestransko postopati, bil bi g. sudac večkrat prvi, ki bi ga v luknjo vtaknili.
Iz Vatovelj na Primorskem. — V poslednjih
„Novicah" smo radostni čitali, da je si. deželni zbor Kranjski v svoji 6. seji obravnaval in sklenil postavo, naj se ženitovanske oglasnice ne dadó vsakemu beraču inpostopaču. To je prav in poštena skrb za ubozega kmeta, ki ga že tako velika bremena tla-čijo, s tem pa, da soseskam pridejo še beraške ženitve na glavo, se jim še veče butare nakladajo. Tisto postavo bi imel, kakor Kranjski, skleniti tudi naš Goriški deželni zbor. Naj povemo v dokaz to-le: Obči-nama Vatovlje in Misliče je přišel ukaz iz Tržaško bolnišnice, za tukajšnje naše ljudi 700 gold, plačati,

kjer je komaj 50 hišnih številk v oběh občinah, tedaj več tega zneska kakor cesarskih davkov. Kamo pridemo, če še tako naprej se bode dajalo vsakemu po-stopaču dovoljenje za ženitev! Ubogi naš kmet še komaj toliko přiděla, da svojo družinico přeživí. Tedaj deželni poslanci, odbijajte to nam dozdaj jako napačno postavo, da se vsaj te nadloge rešimo, če nočete, da kmetijstvo opeša. — Tudi ta tje so se že začeli klatiti po Brkinah. Ni še davno tega, kar so okradli v ob-čini na Kozjanah nekemu kmetu do zadnjega repa živino iz hleva. Kamo pridemo, če se ne zabrani tako postopanje tatvinstva! Tudi v tem bi se moralo bolje gledati na kazenski zakonik, in takošne hudobneže ostřejše pestiti. — Letina se je pri nas jako slabo ob-nesla ; vina (Brkinščine) se bo že precej veliko natrgalo ; kakošna bode, povem drugi pot.
Eden v imenu več druzih.
Iz Gorice 14. okt. — Nenavaden mraz (z burjo), imamo zjutraj le 3 — 4 stopinje gorkote , zdaj (3/4 5.
popoldne) 8 stopinj. Nebo je sivo, kakor za sneg. — Druge turšice (činkvantina) bo prav malo; ajde komaj seme; repe po malém.
Iz Gorice 13. okt. — d— Laški časniki so začeli rasti pri nas, kakor gobe po dežji. Katoliško-politično društvo bo izdajalo po dvakrat na teden list, ki se bo vstavljal, vče bo treba, nameram časnika „L? Isonzo".
Iz Zabelj na Goriškem 13. okt. (Vinska letina)
se nam je letos kaj dobro sponesla. Ker ni bilo toče in ne preveč moče, vina je toliko kot vode, in ljudje, kterim se na nosu bere, da vino dobro poznajo, pravijo, da je letos res zlata kapljica. In cena je prav nizka. Zatorej, Kranjci, hitro na noge! Pridite po vino; mi vas bomo postregli z dobro kaplico, da bote veseli, in tako po nizki ceni, da nikdar tako.
Iz Celja 9. okt. (Obcepoštovani gosp. profesor dr. Lindner) zapusti našo gimnazijo ter se poda v Praha tic na Cesko, kjer bode ravnatelj tamošnji gimnaziji. V njem zgubi celjska gimnazija izvrstnega, težko nadomestljivega učitelja, dijaki blagega prijatelja, Ce-ljani obče spoštovanega moža in Slovenci vrlega narodnjaka. Bil je v Celji celih 16 let in vžival spoštovanje od vseh strani, najbolj pa so mu bili vdani dijaki, s kterimi je res prav po očetovsko ravnal. Da bi hotel
popisati vse njegove izvrstne lastnosti, opisal bi lahko celi Novični list. Žaluje torej po njem vsa gimnazija, — žalujejo vsi, ki so ga poznali. Da bi se pa spodobno od njeda poslovili dijaki njegovi in mu vsaj nekoliko pokazali, kako visoko ga cenijo, napravili so 7. dne t. m. zvečer velikánsko bakljado njemu na čast. Ob 8 uri zvečer zaigra mestna godba, tudi od dijakov najeta, pred gimnazijo, viši gimnazialci vzamejo vsak svojo bakljo (bilo jih je okoli 60) ter gredó do stanovanja njegovega. Tamo se vstopijo pred hišo, ter navdušeno zakličejo trikratno „živi!" — med tem pa gresta dva osmošolca v imenu više gimnazije v stanovanje njegovo, da mu izrečeta k slovésu zahvalo prisrčno. Na to pride gosp. profesor doli na ulice ter se v kratkem, a jako ginljivem govoru poslovi od zbrane šolske mladeži. In spet so zadoneli gromoviti živio klici. — V nedeljo popoldne je dr. Lindner v svojem vinogradu šesto-, sedmo- in osmošolcem, kteri so bili njegovi učenci, dal „valete", pri kterem se je čulo mnogo lepih govorov ne samo od strani gosp. profesorja temuč tudi od dijakov , in doneli so mu spet mnogokratni živio-klici. S solznimi očmi se je poslovil dr. Lindner s svojo gospó od ljubljenih dijakov, kakor tudi dijaki od svojega do-brega učitelja, ki jim ostane vedno v milem spominu.
Iz Celovca. (Družba sv. Mohora.) V seji 27. sept.
so se obravnavale sledeče točke : a) blagajnik je předložil odboru račun o letošnjih družbinih dohodkih in
stroških. Vseh dohodkov je bilo 18.246 gold. 81 kr. in stroškov 18090 gold. 69 kr., tedaj ostane gotovine 156 gold. 12 kr. Po odborovém sklepu od 18. septembra 1869 pripade polovica v zbirko za Janežičevo ustanovitev; druga polovica pa se združi z Matico. Matici
je priraslo letos zopet 549 gold., tako da šteje sedajna matičina glavnica 14.355 gold. 59 kr. Na vprašanje,
koliko in ktere knjige bode izdala družba sv. Mohora družbenikom za prihodnje leto, je odbor sklenil, da kakor dosedaj tudi za 1. 1872 dobi vsak ud šest knjig.
Nadaljevati se imajo: 1. „Življenje svetnikov in světnic
božjih" VII. snopić ; 2. „Kristusovo življenje in smert" IV. snopić; 3. Večernice, 25. zvezek in 4. Koledar za leto 1873. Razun imenovanih je 5. namenjena udom narodno-gospodarska knjiga, ki jo je slovenskemu narodu v poduk spisal izvrstni slov. pisatelj g. Ferdo Ko-čevar pod naslovom: „Kupčija in obrtnija, denar in blago" in 6. živinorejec s posebnim ozirom na govedje," spisal g. Franc Govekar, nadučitelj v Igu pri Ljubljani. Knjige se bodo tiskale v 19—20.000 iztisih.
Iz Dutovlj 12. okt. — Ne pričakujte, dragi čitatelji! velikanskih novosti, ko zagledate ime sela ,,pu-stega, kamnitega Krasa", ne napenjajte preveč poželjivo in pohlepno svojih zrenic na te male vrstice, kajti to je pisano le iz dolzega časa. Ni se še zemlja šestkrát krog svoji osi osukala, kar dobi neki ni besedice laškeznajoč kmet prvi list italijanskega novega časnika ,,L' Isonzo" na ogled. Osupnjen gleda to „španjsko vas", divi se, kje da so mogli dobiti naslov njegov in jezen pošlje list „retour". Vredništvo si je gotovo mislilo: slovenski kmet je prismojen in zabiť, kar brš bode naročnino poslal v podporo novi italijanski pečenki. To je zopet dokaz, kako se nam sili tuja kultura. Ni mogoče misliti, da bi |naša vredništva tako silila svoje listove tujemu narodu. — Vsacemu selu je bralno društvo velika potreba, tako tudi našemu. Zdatnih močí sem za-gotovljen; na noge, tedaj, dragi mi seljani! ustanovimo si to zelo koristno napravo, pomagajmo drug druzemu; ako bodemo dělali z zedinjenimi močmi, zboljšali si bodemo svoj stan.
j\7ovo mesto 13 okt. — Ker bi bilo težko, 84 udov
vsacega posebej vabiti, se odbor tukajšne kmetijske podružnice obrne na Novice, ter vabi vse ude k drugemu občemu shodu za letos, ki bo 26. t. m. ob 3 popoldne.
Odbor.
Ribnica. — Veliki kameniti oltar v Ribnici je v delalnici Tomanové vdove po mojstru Domeniku Ma-teliču, kakor mislimo, izvrstno dodělán , in bode v nedeljo 22. dne t. m. slovesno blagoslovljen. DomaČi naši ljudje in vsakter, kogar zanimiva delo ogledati, se vljudno vabijo k tej svečanosti.
Iz Razdrtega. A. O. — Za pogorelce naše vasi je sopet došlo nekaj pomočí, in sicer po prečastitem dekanu gosp. Grabrijanu iz Vipave 8 gold., po g. Nakus-u iz vipavske Planine 8 gld. in po g. Ko dru iz Slapa 3 gold., skupaj 19 gold. V imenu pogorelcev se dobrotnikom srčno zahvaljujemo. — Naj pri tej pri-liki omenim tudi strašno burjo, ki že skozi tri dni raz-saja tako, da stari ljudje takošne ne pomnijo. Koliko so drevesa in slamnate strehe trpele , se kaže iz tega, da menijo nekteri, ki imajo s slamo pokrite hiše in druga poslopja, da so vdrugič pogoreli. — Tudi smo se nadjali, da se prevzvišeni knezoškof nas spomnijo in nam duhovnov dadó, ker je pretežavno sv. maš v taki burji okoli iskati, pa do zdaj je še zmirom malo upanja, ker so jih vže skor na vse strani razposlaii.
Iz Senožec 15. okt. f. (Peticija do si, vlade.) Podoba je, kakor bi hotela narava ves svoj srd izliti nad borega kmetovalca, deževni nalivi, suša in burja, to so
spored vladajoči klimatični elementi tega leta. — Slaba
letina (jesenski pridelki se ne pomnijo slaběji kakor ljansko realko. Deželni šolski svèt je dobil nalog, izvr-
letos)
9
veliki davki in druga bremena sè strahom na- šiti ministerski ukaz.
vdajajo kmeta, ««	— —-••— -—— —
popred ozira v brezupno bodočnost. Preteči glad pri
ktera bo, čem pred sneg zapade (pred
da se otožen in klavern kakor nikoli
m
zime
— Kar so dopisniki „Slov. Narod", „Preše" „Triesterice" te dni iz deželnega odbora o nekem „cu-kanji" pri nasvetovanji profesorja Lesarja za dež. šol-
hodnje ,	~ .
včeranjim je že voda zamrznila, tako je razmrazila skega svetnika raznesli po svetu, je nesramna laž.
silna nenavadno velika burja) in ljudem picli zaslužek Radi bi le to vedeli, kter „Ehrenmann" je iz deželnega
odvzame tem huja, stoji mu pred očmi v strašni podobi. odbora inšpiriral dopisnike!
Da se velikim revam in nadlogam vsaj nekoliko v okom pride, da se obupni kmečki stan koli&or mogoče olajš in zboljša, želeti je: naj slavna c. k. vlada izdelovanj
t
Nemčurji (ne Nemci) štajarski, koroški in kranjski še niso zadovoljni s tem, da nedavno so na Dunaji imeli nemški „Parteitag
dotičnih načrtov podaljška istrijskeces
in odobri ter pred ko je mogoče delo odpré, da si bodo prvo'gnjezdo za take"pristrance.
9
21. in 22. t. m.
pospeši si napravijo še druzega v Gradcu. Gradec je res
modi liudie s zaslužkom nadomestiti to, kar je silna
O J d -	. • i l	will	• 1 • • v
suša
ízvrse-morem
pokončala; sicer bode zacel glad marsikj vati svoj posel. Govoreč o tem (cesti namreč) r si kaj, da ne bi omenil občne, opravičene želje večine prebivalcev senosežkega okraja, Brkinov in drugih, koja
(Odbo
sklenil v svoji zadnj
učitelj skega društva za Kranjsko) je
seji
naj se tištim bukvarjem
9
za zgornjo črto
9
ki pelj
skoz Senožeč
in
brče. Če se ta črta odobri, ne bila bi cesta
po
kteri so zadnj o razstavo učilnih pripomočkov z različ nimi knjigami, zemljovidi itd. obogatili, podelijo priznanice za to prijaznost. Posvetovalo se je potem o prenaredbi pravil našega društva v namen spremembe
; 9
veliko primernišem in manj nevarnem kraji gledé zime marveč odpadla bi uro dolga okrajna cesta v Vrem in prihranilo bi se na stotine delavnih moči, ki se za popravljanje one ceste porabijo. Obžalovati je, če se
društva v slovensk
čiteljsko društ
Ko
nečno ste se še za knjižnico nakupile dve knjigi v hr vaškem jeziku, ktere obsegate zemljomerstvo in zem
ljopisje
bode res, kakor je slišati, vsled nagovarjanja neke egoistične trojice .delo odložilo,in po nje nasvetu izpe
ljalo, svet.
Gledišče
v
nedelj
9
ko ste se predstavljale dve
kar bi bilo ozir zgoraj rečenega zares narobe
Vederemo !
dne t. m. so tukaj od kupčij
slovenske šaloigri, je bilo spet lepo polno. Naj bode ta obisk prijazen opomin ravnateljstvu narodnega gle-
ugodno izvrše-
skega ministerstva poslani merilci pregledovali (niveli
dišča, da skrbi, kolikor vanje vseh predst
mogoče, za
rali) svet za železnico. Bog daj, da bi ga ne bili za- v torek 24. oktobra
Ćetrta predstava dram. društva) v gledališči bo
stonj
Hor jul
okt
velicim veseljem smo brali
igri
Išč
Predstavljale se bote dve novi
se
)
da se je v deželnem našem zboru
jske postave
28. črka 8. prenaredila , to je zarad podeljenja tovanskih ogl
dg oj nik", igra v dveh dej anj ih poleg francoskega in „Pred z ver i nj ako m", igra s petjem
. novembra in se
v
za ubožne in razuzdane ob
čane
Mene pa zraven tega še to-le najbolj boli
9
da
dejanji. Peta predstava bode bode ponavljala žalostna igra „M1 h č i".
in njeg
T
nekter postaran hlapec v mestu ali tudi kter delavec pri železnici pobere
)9
Sršeni" — je imé novému slovenskemu listu
tamkaj kakošno smet ženskega
ki bode nastopil mesto ranjcega „Pavlihe" in
tmi x aÍ ( r\ a/Í fîha/1 ^lSl'ttam i>ann Trrn %% a	a 1 /\ m m z
>
s
póla
iz tuje srenje in se ozeni,
ktero je potem tu
„ vf -	„Jurja
pod vredništvom gosp. Ivana Zeleznikarja v
kajšnja srenja dolžna po
9
čeravno je nobeden ne
pozná, in nikoli še videi ni, za svojo obóenco vzeti, in
če se primeri, da njen mož umrje, spada potem ona z svojimi otroci po
pušo
Ljubljani.
{Prošnja) Přišel je srečni čas, da je tudi na ljubljanski realki slovenski jezik deloma učni jezik.
44
li UlUlJ v y wjyvtv^vw J^VVVM* vMv» •
na breme tukajšnje občine
Treba bi bilo, da bi tudi na to
jemal
To sem
Dotični ministerski ukaz pa je še le 17. dne t. m. došel učiteljstvu, toraj potem, ko so si bili učenci preskrbeli
naznanil, da bi tudi druge občine moje misli^bile. *)
P
Iz Ljubljane. Tudi v Ljubljani so se začele delati
nemške knjige zlastinaravoslovske. V imenu revniših svojih učencev se obračam do slovenskih rodoljubov s
prošnjo, naj oni, ki imajo knjigi „Živalstvo"
priprave za veliko obrtnijsko in kmetijsk
raz-
st vsem
9
ki bode leta 1873. na Dunaji. Ker je pred
treba
da se izbere v
ki deželi veliko mož
poslo-
venil Fr. Erjavec, in „Rastlinstvo", poslovenil Ivan
Tušek, blago volé podariti jim ju ter prej ko prej meni poslati, da ju kmalu razdelim.
v razstavo
zato
VoCUl UCUtt , vic. otř wwv/iVy »	'	~ _—;
ki bodo pomagali, da pride iz vsake dežele, kar ima dobrega v obrtnijstvu in kmeti j stvu,
je tudi c. stva.,
vladi vrsto u do v razst
Ant. Lésar

deželni naši vladi došel ukaz od mimster-naj po posvetovanji z zaupnimi možmi nasvetuje
komisije, ki jih bode
profesor c. k. vélike realke.
Gosp. Jožef Rudež, spoštovani veliki po-
vt VUJJ» v v « v *	i* v* v « J WJ/VOLV Y UU1 V V/ilJ
sestnik v Rib ni ci, je po dolgi bolezni 14. dne
m.
umri.
potem cesar sam imenoval za ude te komisije
To se
(Očitne preskuŠnje v živinozdravniŠki Šoli) so
je
godilo
pondeljek
danes, jutri in pojutranjem na Poljanah.
Kakor se v obravnavah deželnega našega zbora WCXC, se ima brž zdaj tudi slovenski jezik deloma vpeljati za učni jezik v kranjske gimnazije in ljub-
bere
Novicar
*
domaćih in ptujih dežel.
Danes je velikovažen dan za Av-
Bodimo veseli, da vlada le ta sklep našega deželnega strijo. Mislilo se je, da že 16. dan t. m. pride odgovor
Iz Dunaja.
zbora za zdaj potrdi; če po
m prestroji Avstrij
9
za
ktero bode šlo v prihodnjem državnem zboru, přidej
cesarjev o predlogih čeških deželnemu zboru če-
«	i	i.	•	1*1°	•	• v •
zbori do svoje popol
mostojnost
ki je
deželni skemu v roke
daj
to se ni zgodilo, in najnovejši
gotovo naš deželni zbor ne bode prezrl teh nadlog
majo, jih obcinam nakladaj
ni-ki
časniki so přinesli novico, da Njegovo Veličanstvo hoče predno odgovori českemu zboru , zaslišati v é 1 i k i m i-
Ijudj
9
ut3 uuue piczill icu uauiug j jvi	pvuuu ^^b	ww»avuiw «jtsi/iv«,	^imm.awmw. t « * *	* .u*
ki se le na „prazne roke" ali ni s ter ski svèt, to je, tudi prve ministre ogerske in
na
99
hlače" ženijo. Da bi le moč imeli dežel
zbori
9
vse
storiti, kar za potrebno spoznajo, marsikaj bilo bi že bolje v
naši deželi !	Vred.
pa grofa Be us ta. In to se ima danes zgoditi. Na to
v\ Ar»î n/\ HA	n ri f n tt r\ rr ntinlr i ( ( nnav^i In Vktir/ rr o Dň in oil rrl o a	/In
novico so „ustavoverski*
časniki brž zagnali glas
9
da
se poravnava s Cehi krha in da ne bode nič iz vsega,
#
kar je Hohenwart nameraval. Mi po vsem tem, kakor	trebili, kar je vse Rauchu neizmerno dopadlo. S tem
je dozdaj obravnava tekla, nimamo strahú, da bi se	je pa Rauch v Starčeviójancih, odgojeval kačo na prsih
zgodilo kaj tacega, kar bi Avstrijo pahnilo v najhujo	hrvatskega naroda, ki je naglo rastla na dolžino in
nevarnost, vendar bomo silno veseli, ako slišimo, daje	debelino, ter — in to je najžalostneje znamenje
konec vseh homatij. Po naših mislih zdaj, ko gré za	zlasti med hrvatsko mladežjo se zeló širila. Tudi naša
to, da presvitli cesar zad njo besedo reče o predio-	sedanja vlada je bila za Starčevičjance zaštitnica in
gih čeških, ki bodo predrugačili vso Avstrijo, zahteva	pokrovitelj ca, tudi ona jim je marsičesa skoz prste pre-
modrost cesarjeva, da sliši tudi mnenje ministerstva	gledala, kar sicer v nobenej urednjeni državi ne bi
Ogerske, ki je po dvalizmu vezana na Avstrijo. Le,	smelo biti, pa kaj se hoče, saj so Starčevičjanci tudi
da Beust, ki se od mnozih straní .imenuje „derfodten-	njeni zavezniki v boji proti narodnej stranki bili ! Bolj
grâber Oesterreichs", je tudi v tem posvetovanji, nam	ko so Starčevičjanci narodnjake grdili, v večej milosti
ni kaj po všeči. Vendar, kakor smo rekli, ne obupamo	so bili pri vladi.
o konečnem srečnem dognanji sprave. ^---
Denarni zapisnik Matice slovenske.
paPle 49.ûji drŽaVQi zb°F 9 federalistov' centrahatov	Pri XXII. odboroví skupščini so bili v Matico sprejeti
Hrvaško. — Kakor střela z jasnega neba je švig-	naslednji udje.
nila novica po svetu, da v gornji granici je pun t. V	^ (Dalje.)
Rakovici v Ogulinskem regimentu je drbal kakih	Za 1870. in 1871. leto:
200 do 300 ljudi planila nad hišo ondašnje graničarske	Gospod Jeglič Andrej, dež. računovodja v Gorici 4 gold,
kompanije ter ropati začela orožje, uniforme in vse,	„ Kokole France, c. k. davkarski kontrolor
kar je bilo shranjeno v tej hiši; podoficirja, ki je hišo	v Tominu.......... 4 „
bránil, so vstřelili. Poveljnik general Mollinary je brž	„ dr. Premerstein pl. Janez, c. kr. biležnik
iz Zagreba poslal dva batalijona vojakov, ki so zajeli	v Tominu .... »..... 4 „
puntarje in zadušili ustajo. „Slov. Nar." se iz Zagreba	„ Sovdat Anton, financ, komisar v Tominu 4 „
piše lo. dne t. m. :	Knjižnica više realke v Gorici....... 4 „
„Ustaja v Ogulinskem regimentu je pri kraji. Kraji-	Gospod Hrast Šimen, prefekt v mladenškem seme-ški regimenti sami, zlasti Slunj ani in Otočani soustajnike
nišcu v Gorici ••••••••• 4..
ukrotili. Prej nego so se ustajnike še dobro ogledali,	„ Gabrijevčič Jož., dr. bogosl., kaplan \ 4 „
bili so vseh strani obkoljeni in nagloma premagani. En	„ Hebat Miha, posestnik . . . .	4 „
del njih je orožje od sebe vrgel, ter se podal, drugi so	„ Jug Tomaž, učitelj....../ 4 „
v bližnje gore pobegnili, od koder pa gotovo ne bo	„ Kodrič Jožef, posest. in grajšč. osrbnikl 4 „
eden utekel, ker jim je baje cesarska vojska že vsa	„ Ličen Janez, župan......4 „
pota zaprla, in ker tudi živeža nimajo. Koliko jih je	„ Pavlica Jožef, posestnik . . . . I g 4 „
v boji padlo, to se še ne vé; ve se pa za gotovo, da so	„ Pečenko Anton, posestnikov sin . 1> 4 „
glavni kolovodje: advokat Evgen Kvaternik, Bach	„ Robič Andrej, posestnik .... y 4 „
in neki Rakijaš med mrt vi m i. Fabiani bivši pod	„ Stepančič France, kaplan y Dornbergu . 4 „
Rauchom zloglasni kapetan v Karlovcu je baje z be-	„ Tomažič Ferdinand, kaplan v Stanjelu . 4 „
gunci v gore pobegnil. Gorjé mu, če ga vlové. Kar se	„ Čotič Jernej, učitelj v Štjaku .... 4 „
ustaje same tiče, je zdaj gotovo, da je delo Starčevi-	„ Sever Janez, posestnik na Vižmarjih . . 4 „
čjanske stranke. Nesramno je tedaj da naše služ-	„ Bezeljak France, kmet. sin v Črnemvrhu 4 ,,
bene „Narodne Novine" in Agramerica" narodno stranko	„ Ložar Janez, posestnik v Trzini ... 4 „
dolžijo, da je tudi ona če že ne neposredna, pa vsaj	„ Kržič o. Andrej, frančiškan v Ljubljani . 4 „
posredna deležnica insokrivnica ogulinske ustaje! Kaj	„ Weiss Peter, posestnik y Dvoru ... 4 „
takega more le magjaronska nesramna brezobraznost	(Dalje prihodnjič.) pisati! Nasproti takim lažnjivim in zlobnim ovajam je
samo eno sredstvo: korobač! - Glava Starčevičjanske	Kurg. nft Dunaj. „ oktobra#
strankedr. Ante Star ce vic ni bil pri ustainikih, ampak	. *
v « i • rr i „ v * « ^ ísiríU	5 L metaliki 57 fl. 55 kr. Aziio srebra 117 fl. 85 kr.
cakal je mirno v Zagrebu na poročila o ustajmskih zma-	N^odno jilo 67 ûm 65 kr. NapJ0ieondori 9 fl. 42 kr.
gah, brž ko ne tudi srca ni imel, da bi se bil v ustaj-______________
niški tabor podal. Po noči od petka na saboto so njega	v
in sedanjega vrednika „Hervatske" nekega Matešiča v	/llllíl Ceilft
zapor potegnili, stan padlega Evgena Kvaternika, biv-	v Kranji 14. oktobra 1871.
šega zagrebškega odvetnika pod sodni pečat deli ter	Vagán pšenice 6 fl. 45. — rži 4 fl. 40. — je&nena 3 fl.
pri raznih Kvaternikih in Starčevičih, kteri je enih in	—. — ovsa 2 fl. —. — soraice 4 fl. 60. — ajde 3 fl. 60. — prosa
drugih precej veliko, preiskavali. Rakovaška ustaja je	3 fl- 60- - brompirja - fl.---fižola 5 fl. 44.
následek Rauchovega vladuhovanja. On je Starčevič-	—
janče celó z denarjem podpíral, ter jih gojil, kakor se	Žit II a cena samo razposajenost odgojeva. Znano je, da je „Zvekan"
na vládne stroške izhajal, ter da je njegov vrednik	v Ljubljani 14. oktobra 1871.
Manesteriotti za vsak Zvekanov list po 50 goldinarjev	Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60.
nagrade dobival. Rauchu so bili Starčevičjanci dragi	^jï^Tftf - P^al fltt! -	To *
zavezniki in mila braca v borbi proti narodnej stranki.	ovsa x fl# 80. _ Krompir 2 fl. 30.
In res, od nobene strani niso tako strupene pušice na__________
njo letele, kakor iz Starčevičjanskega tabora. V svojih	.. . . ^ ri^n
j-u c«A • • n/r -v ° ii/r-v, . »v^	Listnica vrednistva. Gosp. O. J. v G: Dokler ne poznamo,
napaain na ř5trosmajerja, mrazovica, misKatovica, v on-	kar M imeli priporočati>
ne moremo. — Gosp. M. J. v Koš: Vas
Číno, Suškoviča in druge narodne velmože Jim ni bilo	đopis je ugodno resen po sklepu dež. zbora. Iz poslednjega „Učit.
nobeno sredstvo prenemoralično, da ga ne bi bili upo-	Tov.u zdaj gotovo to že tudi veste.
Odgovorni vrednik: Janez M unuk« — Natiskar in založnik ; Jožef Blazmk v Ljubljani