Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 55. kos. V LJUBLJANI, dne 11. julija 11)34. Letnik V. VSEBINA: 441. Zakon o zapisniku k trgovinskemu sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo. 442. Trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in Nemčijo. 443. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 444. Kazne objave iz Službenih novin :. Zakoni in kraljevske uredbe. 441. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XIV. redni seji, ki jo je imela dne 20. februarja 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XII. redni seji, ki jo je imel dne 19. marca 1934 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o zapisniku k trgovinskemu sporazumu z dne 29. julija 1933, usvojenem z izmeno not z dne 14. septembra 1933 v Berlinu, med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo,* ki se glasi: § L Odobruje se in dobiva zakonsko moč zapisnik k trgovinskemu sporazumu z dne 29. julija 1933, usvojen z izmeno not z dne 14. septembra 1933 v Berlinu, med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo, čigar besedilo v izvirniku v srbsko-krvaškein in nemškem jeziku se glasi: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1934, št. 133/XXXV/33S. Ministrstvo za zunanje posle II Bal k. 1049 Js. Berlin W 8, dne 14. septembra 1933. Gospod poslanik, Usojam si sporočiti Vaši Ekscelenci, da se je dosegel med nemško in kraljevsko jugoslovansko vlado sporazum o tem, da se izmena not z dne 29. julija 1933, s katero se je vzajemno priznalo načelo največjih ugodnosti za blagovni promet, dopolni, kakor je pogojeno v. priloženem zapisniku. Ta izmena not se mora ratificirati. V veljavo stopi 15. dan po izmenjavi ratifikacijskih listin, ki se naj izvrši v Beogradu, in ostane v veljavi prav tako dolgo, kolikor izmena not z dne 29. julija 1933. Obe stranki po-godtiici ga pa uporabita začasno z veljavnostjo izza dne 24. septembra 1933. Porabljam to priliko, da Vam, gospod poslanik, ponovim izraz svojega najodličnejšega spoštovanja. von Biilow s. r. Kraljevskemu jugoslovanskemu poslaniku gospodu Živojinu Baiugdžiču Berlin. Kraljevsko jugoslovansko poslaništvo v Nemčiji Pov. br. 530 Berlin. 14. decembra 1933. Gospod minister, Usojam si potrditi Vam, da se je dosegel med kraljevsko jugoslovansko in nemško vlado sporazum o tem, da se izmena not z dne 29. julija 1933, s katero se je vzajemno priznalo načelo največjih ugodnosti za blagovni promet, dopolni, kakor je pogojeno v priloženem zapisniku. Ta izmena not se mora ratificirati. V veljavo stopi 15. dan po izmeni ratifikacijskih listin, ki se naj izvrši v Beogradu, in ostane v veljavi tako dolgo, kolikor izmena not z dne 29. julija 1933. Obe stranki pogodnicl ga pa uporabita začasno z veljavnostjo izza dne 24. septembra 1933. Porabljam tudi to priliko, da Vam, gospod državni tajnik, ponovim izraz svojega najodličnejšega spoštovanja. Živ. Balugdžič s. r. Državnemu tajniku za zunanje posle gospodu dr. B. W. von Biilovvu, Berlin. Kraljevsko jugoslovansko poslaništvo v Nemčiji. k Pov. št. 530. Zapisnik. V dopolnitev izmene not med Jugoslavijo in Nemčijo z dne 29. julija 1933 (Reichsgesetzblatt II st. 519), s katero se je priznalo načelo največjih ugodnosti, se je sklenil med vlado kraljevine Jugoslavije, ki jo zastopa gospod dr. Milan Lazarevič, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, in nemško vlado, ki jo zastopa gospod dr. Fritz Koehler, direktor ministrstva za prehrano in kmetijstvo, naslednji sporazum. I. a) Nemška vlada dopusti uvoz jugoslovanskih sliv vsake vrste, kakorkoli posušenih (tudi razrezanih in olupljenih), nevloženih ali vloženih samo v sodih ali vrečah najmanj 80 kg sirove teže — št. 48 nemške carinske tarife — po carinski stopnji po 10 RM za q do količine, ki znaša od dne začasne uveljavitve tega sporazuma pa do dne 31. julija 1934 in pozneje od dne 1. avgusta vsakega leta do dne 31. julija naslednjega leta po 80.000 q. Pravica, odpravljati slive po carinski stopnji 10 RM, se omejuje na carinarnice, ki se določijo sporazumno med obema vladama. b) Nemška vlada pripusti uvoz sliv vsake vrste, kakorkoli posušenih (tudi razrezanih in olupljenih), nevloženih ali vloženih samo v sodih ali vrečah najmanj 80 kg sirove teže — št. 48 nemške carinske tarife — carine prosto ob zavarovanju carine zaradi naprave čežane (pekmeza) v obratih uvoznika, ki so urejeni za predelavo sadja zaradi naprave čežane v trgovinske namene, do količine, ki ustreza 65% tiste količine sliv vsake vrste, ki so se v poedinem obratu dokazano predelale v času od dne 1. avg. 1932 do dne 31. jul. 1933. II. Jugoslavija sme na podstavi največjih ugodnosti iz dodatnega sporazuma k trgovinski pogodbi med Nemčijo in kraljevino Madžarsko z dne 22. julija 1933 po pogojih, določenih v tem dodatnem sporazumu in v končnem zapisniku k temu sporazumu, uvoziti v mesecu novembru 1933 na nemško carinsko ozemlje, po pogodbeni carinski stopnji 30 RM, količino živih in neživih, presnih, tudi zmrzlih krapov, ki ne preseza 60% količine, ki se je po uradni nemški uvozni statistiki uvozila v mesecu novembru 1932 iz Jugoslavije na nemško carinsko ozemlje. Nemška vlada je sporazumna, da se količina krapov, ki se naj uvozi v okviru tega carinskega kontingenta v mesecu novembru 1933, zvišaj za 25 q. Kraljevska jugoslovanska in nemška vlada sta pa sporazumni, da se letni kontingent za čas od dne 1. avgusta 1933 do dne 31. julija 1934, ki ustreza 50% tiste količine, ki se je po uradni nemški uvozni statistiki uvozila iz Jugoslavije na nemško carinsko ozemlje v času od dne 1. avgusta 1932 do dne 31. julija 1933, z zvišbo mesečnega kontingenta za mesec november 1933 ne izpremeni. III. Kraljevska jugoslovanska vlada in nemška vlada ne uporabita odpovedne pravice, določene v točki 2. izmene not z dne 29. julija 1933, pred dnem 1. marca 1934. Berlin, dne 14. decembra 1933. dr. Milan Lazarevič s. r. dr. Kiihler s. r. Kraljevsko jugoslovansko poslaništvo v Nemčiji Fov. br. 539 Berlin, 14. septembra 1933. Gospod državni tajnik, Usojam si Vam potrditi, da je vzela kraljevska jugoslovanska vlada na znanje pogoje, ki so se določili v končnem zapisniku k dodatnemu Sporazumu k trgovinski pogodbi med republiko Nemčijo in kraljevino Madžarsko, podpisanemu dne 22. julija 1933 v Berlinu, za uko-riščanje kontingenta krapov, glede katerega se je v tein dodatnem sporazumu določilo postopanje po carinskih ugodnostih. Zato bo kraljevska jugoslovanska vlada, da ukoristi carinsko pogodovani kontingent na osnovi načela največjih ugodnosti, dodeljevala kontingentna potrdila, ki jih izdajo jugoslovanska oblastva, samo uvoznikom, ki se saini zavežejo in ki tudi prodajalce krapov v Nemčiji obvežejo, da: a) bodo vnovčevali krape v Nemčiji samo po enakih pogojih, kakor jih določijo uradi v poedinjh tržnih okoliših, ki jih označi nemška vlada; b) se podrede pri spornih vprašanjih, ki se podajo iz obveznosti, navedene spredaj pod a), razsodišču. V to razsodišče imenujejo uradi, ki jih označi nemška vlada, in jugoslovanski poslanik v Berlinu po enega razsodnika. Če se razsodnika v tednu dni po imenovanju ne sporazumeta glede predsednika, imenuje tega nemško ministrstvo za prehrano in kmetijstvo. Razsodišče se mora sniti v tednu dni po svoji sestavitvi. Če se ugotovi s sodbo razsodišča, da se je kršila obveznost, omenjena pod a), izključi kraljevska jugoslovanska vlada na zahtevo nemške vlade dotičnega izvoznika od nadaljnjega ukoriščanja kontingenta krapov. To velja tudi, če se katerakoli stranka ne podredi razso-diščnemu postopku. «*■ Uporabljam tudi to priliko, da Vam, gospod državni tajnik, ponovim zagotovilo svojega najodličnejšega spoštovanja. Živ. Balugdžič s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi, kakor je to določeno v drugem odstavku not, izmenjanih' med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo. se. Kar. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 24. maja 1934. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič s. r. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s- r. Minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde B. Maksimovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 412. Na predlog gospoda ministra za trgovino in industrijo in namestnika ministra za zunanje posle, gospoda ministra za kmetijstvo, je sklenil ministrski 9vet v seji z dne 23. maja 1934, da se na osnovi § 1. zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932., čigar veljavnost je podaljšana s § 30. finančnega zakona za proračunsko leto 1934./1935., začasno uveljavi trgovinska pogodba s prilogama A in B (tarifni listi), prilogo C (sporazum o vete-rinarno-policijskem postopku ob uvozu in prevozu živali, živalskih delov in živalskih proizvodov) in s končnim zapisnikom, sklenjena in podpisana v Beogradu dne 1. maja 1934 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo, ki se glasi v izvirniku v srbsko-hrvaškem in nemškem jeziku: Trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in Nemčijo.* Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in predsednik republike Nemčije, prešinjena z željo, da bi okrepila in poglobila gospodarske odnošaje med obema državama, sta se odločila, skleniti trgovinsko pogodbo, in sta imenovala v ta namen za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije; gospoda Jurija Demetroviča, kraljevskega jugoslovanskega ministra za trgovino in industrijo, * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. junija 1934, št. 123/XXXII/317. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 13. junija 1934, št. 133/XXXV/353. predsednik republike Nemčije: gospoda Viktorja v o n Heerena, svojega izrednega poslanika in opolnomočenega ministra, in gospoda Otona S a r n o w a, direktorja v ministrstvu za državno gospodarstvo, ki so sklenili, ko so si priobčili svoja pooblastila, najdena v dobri in pravilni obliki, nastopno določbe: Olen 1. Med državama pogodnicama velja vzajemna svoboda trgovine in plovbe. Pripadniki ene države pogodnice uživajo na ozemlju druge države pogodnice glede trgovine, obrla in plovbe iste prednosti, oprostitve in ugodnosti vsake vrste, ki pristoje ali bodo pristajale pripadnikom države, uži-\ajoče največje ugodnosti. Pripadniki vsake države pogodnice smejo, če se pokoravajo državnim zakonom, ob istih pogojih kakor pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti, svobodno prihajati na ozemlje druge države pogodnice, tam potovati, bivati in se naseljevati kakor tudi o vsakem času svobodno s tega ozemlja oditi. Pri tem jih ne zadevajo druge ali nadležnejše občne ali krajevne omejitve ali dajatve kakršnekoli vrste nego tiste, ki zadevajo pripadnike države, uživajoče največje ugodnosti. Nadalje uživajo glede opravljanja trgovine, obrta ali poklica na ozemlju druge države pogodnice ob pogoju vzajemnosti iste pravice kakor pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti. Dosegel se je sporazum o tem, da se z določbami te pogodbe nikakor ne krati pravica vsake države pogodnice, v pcedinih primerih odreči bivanje pripadnikom druge države pogodnice bodisi na podstavi sodno sodbe bodisi zaradi notranje ali zunanje varnosti države, bodisi zaradi sirotinske, zdravstvene in nravstvene policije; vendar se tudi v takem primeru ne more vršiti izgon iz države samo iz razloga občnega pomanjkanja stanovanj ali zbog brezposelnosti. Pripadniki ene države pogodnice so upravičeni na ozemlju druge države pogodnice prav tako, kakor pripadniki katerekoli tretje države, pridobivati in posedovati premično ali nepremično imovino, razpolagati z njo po prodaji, menji, daritvi, poslednji volji ali kakorkoli drugače in pridobivali dediščino na podstavi poslednje volje ali zakona. Clen 2. Delniškim in trgovinskim družbam vsake vrste, vštevši industrijske, finančne in zavarovalne, prometne in transportne družbe, ki imajo sedež na ozemlju ene države pogodnice in ki tam pravno obstoje po njenih zakonih, se priznava pravni obstoj tudi na ozemlju druge države pogodnice. Prav tako se ocenjajo glede svoje poslovne sposobnosti in pravice, nastopati pred sodiščem, po zakonih svoje države. Njih pravica, poslovati na ozemlju druge države pogodnice, se ravna po vsakokrat tam veljavnih zakonih in predpisih. V vsakem primeru uživajo tako glede pogojev za pripustitev in glede izvrševanja svoje delavnosti kakor tudi v vsakem drugem pogledu iste pravice, ugodnosti in oprostitve, kakor istovrstne družbe države, uživajoče največje ugodnosti. Pripadniki ene države pogodnice uživajo na ozemlju druge države pogodnice iste pravice in ugodnosti, ki jih imajo pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti. glede ustanavljanja delniških in drugih trgovinskih družb, označenih v tem členu, kakor tudi glede udeleževanja pri takih družbah. Clen 3. Pripadniki ene države pogodnice uživajo na ozemlju druge države pogodnice glede sodne in oblastvene zaščite svoje osebe in 9voje imovine isto ravnanje kakor domačini in pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti. Potemtakem so pripadniki ene države pogodnice, neglede na prebivališče, kakor tudi pravne osebe in družbe, označene v členu 2., upravičeni, nastopati na ozemlju druge države pogodnice pred sodiščem kot tožeča ali tožena stranka s svojim imenom in s svojo firmo. V ta namen smejo izbirati odvetnike in ostale pravne zastopnike med osebami, ki so po državnih zakonih upravičene, izvrševati ta poklic. Člen 4. Pripadniki ene države pogodnice uživajo na ozemlju druge države pogodnice tako za svojo osebo kakor tudi za svojo imovino, za svoje pravice in koristi glede davščin (davkov in carin), taks, kolikor so podobne davkom, in drugih podobnih bremen v vsakem pogledu pri finančnih oblastvih in finančnih sodiščih isto ravnanje in isto zaščito, kakor domačini in pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti.. Člen 5. Pripadniki ene države pogodnice so oproščeni na ozemlju druge države pogodnice vsake vojaške službe pri vojski, mornarici in zrakoplovstvu kakor tudi pri narodni miliciji. Prav tako so oproščeni vsake javne prisilne službe pri sodnih, upravnih in občinskih oblastvih, vseh rekvizicij ali vojaških dajatev in vseh dajatev v denarju in naravi, ki se nalagajo kot odkup za osebne službene storitve. Izvzemajo pa se bremena, združena s posestjo, najemom ali zakupom zemljišč, kakor tudi dajatve in vojaške rekvizicije, h katerim se morejo pritegniti domačini kot lastniki, najemniki ali zakupniki zemljišč. Glede teh bremen, dajatev ali rekvizicij je treba ravnati z njimi kakor z domačini in s pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti. Prav tako so pripadniki ene države pogodnice na ozemlju druge države pogodnice oproščeni prisilnih posojil in kontribucij. Če se vrše razlastitve zaradi občne koristi, se mora dajati onim, ki so s tem prizadeti, primerna odškodnina. Člen 6. \ I Nekvarno nadaljnjim olajšavam, ki izvirajo iz največje ugodnosti, so trgovci, industrijci in drugi obrtniki ene države pogodnice, ki izpričajo z izkaznico, izdano po oblastvih njih države, da imajo v državi svojega prebivališča pravico, izvrševati svojo trgovino ali obrt, in da tam plačujejo zakonite davke in davščine, upravičeni, sami ali po svojih trgovinskih potnikih, upoštevaje predpisane obličnosti, na ozemlju druge države pogodnice nabavljati blago pri trgovcih ali v javnih lokalih za prodajo ali pri osebah, ki izdelujejo dotično blago. Nadalje smejo iskati naročil pri trgovcu ali pri drugih osebah, v katerih obratu se uporablja blago ponujene vrste. Upravičeni so, nositi s seboj blagovne ogledke iu vzorce, vendar pa ne blaga. Izkaznice se morajo ujemati z obrazcem, ki je določen v mednarodni konvenciji za uprostitev carinskih formalnosti, podpisani dne 3. novembra 1923 v Ženevi. Konzularna ali druga viza se ne zahtevata. Določbe tega člena ne veljajo za potno obrtovanje, za krošnjarstvo in za iskanje naročil pri osebah, ki se ne bavijo ne s trgovino ne z obrtom. Državi pogodnici si pridržujeta v tem pogledu popotno svobodo svojega za-konodajstva. Člen 7. Za primer, da bi bila ena država pogodnica prisiljena, prepovedati ali omejiti uvoz ali izvoz blaga, se zavezuje, da bo pri tem upoštevala v primernem obsegu koristi druge države pogodnice. Zlasti pa ne bo nobena država pogodnica s prepovedjo ali omejitvijo uvoza ali izvoza ali z njuno uporabo jemala vrednosti tistim ugodnostim, ki sta si jih dali v tej pogodbi. Člen 8. Državi pogodnici priznavata vzajemno druga drugi svobodo provoza čez svoje ozemlje in se zavezujeta, da bosta uporabljali določbe mednarodnega sporazuma in statuta o svobodi provoza, sklenjenih dne 20. aprila 1921 v Barceloni. člen 9. Z zemeljskimi in obrtnimi proizvodi vsake države pogodnice je ravnati ob uvozu na ozemlje druge države pogodnice in ob izvozu na ozemlje druge države pogodnice glede zneska, načina pobiranja in zavarovanja carin in davščin kakor tudi glede vseh carinskih formalnosti po načelu največjih ugodnosti. Člen 10. Jugoslovanski zemeljski in obrtni proizvodi, označeni v prilogi A, se ne obremenjajo ob uvozu v Nemčijo z večjimi carinami, nego so določene v tej prilogi. Nemški zemeljski in obrtni proizvodi, označeni v prilogi B, se ne obremenjajo ob uvozu v Jugoslavijo z večjimi carinami, nego so določene v tej prilogi. Člen 11. Za nemške zemeljske in obrtne proizvode, ki se uvažajo čez ozemlje drugih držav v kraljevino Jugoslavijo, in za jugoslovanske zemeljske in obrtne proizvode, ki se uvažajo čez ozemlje drugih držav v Nemčijo, nadalje za zemeljske in obrtne proizvode drugih držav, ki se uvažajo čez ozemlje ene države pogodnice na ozemlje druge države pogodnice, se ne smejo zahtevati ob uvozu nobene druge ali višje carine ali davščine, nego če bi se bili uvozili iz izvorne države neposredno ali skozi katerokoli drugo državo. Ta določba velja tako za neposredno provoženo blago kakor tudi za blago, ki se med prevozom pretovarja, preklada ali vskladišča. Člen 12. Notranje davščine, ki obremenjajo ali bodo obremenjevale na ozemlju ene države pogodnice bodisi na račun države ali občine bodisi druge korporacije proizvodnjo, pripravo ali porabo kateregakoli blaga, ne smejo z nikakršnim izgovorom obremenjati proizvodov druge države pogodnice više ali nadležneje, nego istovrstne proizvode domačega izvora ali države, uživajoče največje ugodnosti. Nobena država pogodnica ne bo obremenjala predmetov, ki se ne izdelujejo na lastnem ozemlju in ki šo imenovani v priloženih tarifah k členu 10. te pogodbe, z izgovorom notranje obdačbe z novimi ali zvišanimi ali z iznova uvedenimi ali iznova zvišanimi davščinami. Clen 13. Ob pogoju ponovnega izvoza ali ponovnega uvoza in s pridržkom potrebnih nadzorstvenih ukrepov oprašča vsaka država pogodnica vseh uvoznih in izvoznih davščin: a) uporabljene vsakovrstne obdevke, navadne v trgovini, ponjave in druge vklade, tudi tkalčja vrati la, lesene in papirne tuljave, ki se uvažajo z ozemlja ene države pcgodnice na ozemlje druge države pogodnice, da se blago izvozi, ali ki se vračajo z ozemlja druge države pogodnice, če se dokaže, da so bili uporabljeni za izvoz blaga; b) predmete, ki se pošiljajo v popravo; c) orodje, instrumente in mehanične priprave, ki jih uvaža podjetnik ene države pogodnice na ozemlje druge države pogodnice, da opravi njegovo osebje tam dela za montiranje, preizkušanje ali podobna dela, najsi se imenovani predmeti pošiljajo ali pa jih prinaša osebje samo s seboj; d) strojne dele, ki se pošiljajo v preizkus; e) blago (razen potrošnik predmetov), ki se pošilja na razstave ali vzorčne semnje; f) blago (razen potrošnik predmetov), ki se pošilja na negotovo prodajo zunaj semanjega in tržnega prometa; g) vozove za pohišje in omare za pobišje, ki prestopajo mejo zato, da prevažajo predmete z ozemlja ene države pogodnice na ozemlje druge države pogodnice, tudi če imajo na povratku nov tovor, neglede na to, kje se je prevzel ta novi tovor, vendar pa ne, če so bili v tem času uporabljeni zgolj za transporte blaga v notranjščini; oboji prometni sredstvi obenem s pritiklinami, ki običajno služijo za prevoz, in z dovolitvijo šestmesečnega roka za ponovni izvoz; h) blagovne ogledke in vzorce po členu 10. mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti, podpisane dne 3. novembra 1923 v Ženevi, z dovolitvijo dvanajstmesečnega roka za ponovni izvoz. Izdelki iz dragih kovin, ki jih uvažajo trgovinski potniki na povratek kot vzorce, se morajo na zahtevo uvoznika oprostiti punciranja, če se da ustrezno zavarovanje, ki ne sme biti večje od zneska carin. Če se ti vzorci pravočasno zopet ne izvozijo, zapade položeno zavarovanje nezavisno od kazni, ki jih določa zakonodajstvo. Člen 14. Vsaka država pogodnica označi oblastva, ki so upravičena in na zahtevo dolžna, dajati obvezna pojasnila o carinskih stopnjah in tarifiranju točno označenega blaga. Člen 15. Ob uvozu proizvodov ene države pogodnice na ozemlje druge države pogodnice se po navadi ne z:'l '.evajo potrdila o izvoru. Če pa obremenja ena država pogodnica proizvode tretje države z višjimi davščinami, nego proizvode druge države pogodnice, ali če uvede za proizvode tretje države uvozne prepovedi ali uvozne omejitve, ki ne veljajo za proizvode druge države pogodnice, sme navezati uporabo znižanih davščin za proizvode druge države pogodnice ali njih pripustitev za uvoz po potrebi na pogoj, da se pred-lože potrdila o izvoru. Državi pogodnici se zavezujeta, skrbeti za to, da se ne bo ovirala ob izdajanju potrdil o izvoru njuna vzajemna trgovina z nepotrebnimi obličmostmi. Potrdila o izvoru smejo izdajati carinska oblastva na odpošiljališču v notranjščini ali na meji ali pa pristojna industrijska in trgovinska zbornica, v Nemčiji tudi še uradi za zunanjo trgovino ali oddelek II. državne kme-tiške organizacije. Vladi držav pogodnic se lahko sporazumeta, da preneseta pravico, izdajati potrdila' o izvoru, še na druge, nego na zgoraj imenovane naprave, ali na kmetijske združbe ene obeh držav. Če ni izdalo potrdil eno izmed državnih oblastev, pooblaščenih za to, sme zahtevati vlada namembne države, da jih overovi njeno diplomatično ali konzularno oblastvo, ki je pristojno za odpošiljališče blaga. Ta overitev je brezplačna. Potrdila o izvoru so lahko spisana v jeziku namembne države ali pa v jeziku izvorne države; v poslednjem primeru smejo zahtevati carinarnice namembne države njih prevod. Člen 16. Če veže ena držav pogodnic ravnanje z blagom ob uvozu na posebne pogoje glede sestave, čistoče, kakovosti, zdravstvenosti, proizvodnega ozemlja ali na druge podobne pogoje, preizkusita obe vladi vzajemno, ali bi se dale kontrolne obličnosti na meji, s katerimi se naj ugotovi, ali ustreza blago predpisanim pogojem, uprostiti s potrdili, ki jih izdajo v ustrezni obliki pristojna oblastva izvozne države. Če se obe vladi sporazumeta, določita skupno postopek, kako se dokaži, da so podani potrebni pogoji. Označita dalje oblastva, ki so pooblaščena, izdajati potrdila, vsebino potrdil, pravila, po katerih se je ravnati pri izdaji, obličnosti, s katerimi se zagotovi istovetnost blaga, in po potrebi tudi postopek, kako je odvzemati ogledke. Obstoji sporazum o tem, da je namembna država, tudi če se predlože potrdila na osnovi sporazuma, označenega v tem členu, preizkusiti pravilnost potrdil in se prepričati o istovetnosti blaga. Člen 17. Glede uvoza živine, živalskih delov in živalskih proizvodov jugoslovanskega izvora v Nemčijo kakor tudi glede njihovega provoza skozi Nemčijo veljajo določbe, obsežene v prilogi C. Člen 18. Pri odpravljanju potnikov in njih prtljage po železnicah držav pogodnic ni ob enakih pogojih nobene razlike med pripadniki ene in druge države pogodnice glede cen, načina, po katerem se odpravljajo, kakor tudi ne glede davščin in davkov, ki so s tem v zvezi. Člen 19. Z blagem, odpravljenim iz kraljevine Jugoslavije na nemško železniško postajo ali v provoznem prometu čez nemško ozemlje, se ne ravna, če se izpolnijo enaki pogoji na nemških železnicah, glede cen, načina, po katerem se odpravlja, kakor tudi glede davkov in davščin, ki so s tem v zvezi, neugodneje, nego z enakovrstnimi transporti blaga, ki se odpravljajo med nemškimi državnimi železniškimi postajami v isti smeri in na isti prometni progi. Enako nadelo velja za jugoslovanske železnice glede blaga, ki se pošilja iz Nemčije na eno izmed jugoslovanskih železniških postaj ali v prevoznem prometu čez juge slovansko ozemlje. Clen 20. Državi pogodnici bosta delovali na to, da se uvedejo po dejanskih potrebah direktne tarife za promet potnikov, prtljago in blaga med ozemljima držav po- godnic kakor tudi za promet med ozemljem ene države in ozemljem tretje države v provozu čez ozemlje druge države pogoduice. Clen 21. Tarife, znižbe voznih cen ali druge ugodnosti, katerih uporabljanje je vezano na pogoj, da se blago in osebe prej ali slej odpravijo z ladjami določenega državnega ali privatnega brodarskega podjetja ali po določenih pomorskih ali rečnih plovitvenih cestah, veljajo vsekakor v območju tiste državne pogodnice, kjer so v veljavi, v isti smeri in za isto prometno progo tudi glede blaga in oseb, ki na ladjah druge države pogodnice prihajajo v pristanišče ali se odpravljajo iz pristanišča drugam. Clen 22. Z nemškimi pomorskimi ladjami in njih tovori je ravnati v kraljevini Jugoslaviji in z jugoslovanskimi pomorskimi ladjami in njih tovori v Nemčiji v vsakem pogledu tako, kakor z domačimi ladjami in z ladjami države, uživajoče največje ugodnosti, neglede na to, odkod te ladje prihajajo ali kam so namenjene, in neglede na to, odkod tovori izvirajo ali kam so namenjeni. Vsaka prednost, vsaka oprostitev ali druga ugodnost, ki bi jo priznala ena država pogodnica ladjam tretje države ali njenim tovorom, se mora priznati tudi drugi državi pogodnici. Clen 23. Izenačitev brodarstva z domačim brodarstvom ali z brodarstvom države, uživajoče na j večje ugodnosti, se ne nanaša: 1. na pravice in ugodnosti, ki se dajo domačemu ribarstvu; 2. na posebne odredbe, ki se izdajo zaradi pospeševanja domačega brodarstva z dajanjem subvencij; 3. na prednosti, ki se dajo domačim združbam za vodni šport. Clen 24. Določbe te pogodbe se ne uporabljajo na obrežno plovbo, ki je pridržana domačim ladjam. Vendar je vsaka država pogodnica upravičena, zahtevati za svoje ladje vse ugodnosti in prednosti, ki jih je dovolila ali jih še dovoli druga država pogodnica ladjam tretje države, ob pogoju, da dovoli ladjam druge države pogodnice na svojem področju enake ugodnosti in prednosti. Clen 2f). Pomorske ladje ene države pogodnice, ki prihajajo v pristanišča druge države pogodnice, da popolnijo tovor, namenjen za inozemstvo, ali da raztovorijo del svojega tovora, prihajajočega iz inozemstva, pri čemer je dovoljeno vselej tudi neposredno pretovarjanje, najsi tudi ob vmesni hrambi, smejo, če se pokoravajo državnim zakonom in predpi.som, obdržati na krovu tisti del tovora, ki je namenjen za drugo pristanišče iste ali druge države, in ga zopet izvoziti, ne da bi bile zavezane plačilu drugih pristojbin, nego tistih, ki jih je treba plačevati po veljavni tarifi za natovoritev, raztovoritev in pretovoritev, in ne da bi morale plačati za ta del tovora kakršnokoli davščino, razen nadzorstvenih davščin. Te pa ne smejo biti večje od postavk, ki veljajo za domače ladje ali za ladje tretje države. Ob istih pogojih smejo voziti ladje iz enega pristanišča v drugo pristanišče druge države pogodnice, da tam izkrcajo potnike, ki prihajajo iz inozemstva, ali da vkrcajo potnike, ki odhajajo v inozemstvo. Clen 26. Glede kakršnihkoli taks in pristojbin, ki se pobirajo za tonažo, pristajanje, ladjevodce, svetilnike, karantene in temu podobno v imenu in na račun države, javnih uradnikov, privatnih korporacij ali zavodov kakršnekoli vrste, uživajo ladje vsake države pogodnice isto ravnanje, kakor domače ladje in ladje države, uživajoče največje ugodnosti. Clen 27. Narodnost pomorskih ladij priznavata obe državi pogodnici vzajemno na podstavi listin, ki jih izdajo v vsaki obeh držav pristojna oblastva. Glede vzajemnega priznavanja listin o prostornini ladij se sklene čimprej med obema državama pogodu i-cama poseben dogovor. Dotlej se te listine vzajemno priznavajo. Pravila in predpisi notranjega zakonodajstva o opremi, ureditvi in varnostnih pogojih ladij ene države pogodnice se priznavajo tudi v pristaniščih druge države pogodnice. Clen 28. Če ladja ene države pogodnice nasede ali se razbije ob obalah druge države pogodnice, uživata ladja in tovor iste ugodnosti in oprostitve, ki jih priznava zakonodajstvo te države tistim domačim ladjam in tistim ladjam države, uživajoče največje ugodnosti, ki so v istem položaju. Voditelju, posadki in potnikom se mora dati takč za njih osebo kakor tudi za ladjo in tovor ista pomoč in podpora, kakor domačim državljanom. Državi pogodnici sta se poleg tega sporazumeli, da rešeno blago ne plačuje carine, razen če preide v notranji promet. Clen 29. Podjetja vsake države, ki se bavijo z odpremljanjem izselnikov, uživajo glede odpremljanja izselnikov z ozemlja druge države pogodnice, odpremljanja oseb v provozu, ki potujejo skozi ozemlje druge države pogodnice, in dopremljanja potnikov povratnikov, ki se vračajo na ozemlje druge države pogodnice, kakor tudi glede pripustitve za odpremljanje izselnikov in glede ustanavljanja agentur za njih obratovanje iste prednosti in ugodnosti, kakor enakovrstna podjetja države, uživajoče največje ugodnosti. Clen 30. Kolikor se nanašajo določbe te pogodbe na vzajemno priznavanje naj večjih ugodnosti, se ne uporabljajo: a) na posebne ugodnosti, ki jih je dovolila ali jih' dovoli ena država pogodnica sosednim državam, da se olajša obmejni promet, v razsežnosti, praviloma no večji Od 15 km na obeh straneh meje; b) na pogodbene obveznosti, ki jih je prevzela ali jih prevzame ena država pogodnica na podstavi pogodbe o carinski uniji; c) na ugodnosti, ki jih dovoljuje ena držav pogod-nic tretji državi na podstavi dogovora, ki mu je namen, izenačiti notranje in zunanje obdačevanie, zlasti pa za-prečiti dvojno obdačevanje ali pa zavarovati pravno zaščito in pravno pomoč v davčnih ali davčnokazenskih stvareh; d) na ugodnosti, ki jih dovoljuje ena država pogodnica tretji državi izključno na podstavi pogodb splošnega pomena, ki so odprte vsem državam za pristop in ki se sklenejo, ko stopi ta pogodba'v veljavo, razen če dovoli druga država pogodnica iste ugodnosti. Člen 31. Vsaka obeh vlad imenuje svoj odbor. Naloga teh odborov je, biti v stalnem in neposrednem stiku in obravnavati tista vprašanja, ki so v zvezi z izvrševanjem te pogodbe. 0 sestavi teh vladnih odborov se obvestita obe državi vzajemno. Člen 32. Ta pogodba, sestavljena v dveh izvirnikih v nemškem in srbsko-hrvatskem jeziku, se mora ratificirati. V veljavo stopi mesec dni potem, ko se izmenjata ratifikacijski listini, kar se naj zgodi čimprej v Berlinu. Državi pogodnici bosta uporabljali pogodbo še pred iz- menjavo ratifikacijskih listin začasno, in sicer izza dne 1. junija 1984. Pogodba ostane v veljavi dve leti od dne, ko zadobi začasno ali dokončno veljavo. Če se pogodba v šestih mesecih pred iztekom tega roka ne odpove, velja za podaljšano za nedoločeno dobo. Potem se o vsakem času lahka odpove na šest mesecev. Če bi se gospodarska podstava, s katere sta obe državi pogodnici pri sklenitvi te pogodbe izhajali, v škodo ene države pogodnice izpremenila, in to osnovno, je ta država upravičena, odpovedati pogodbo še pred iztekom v predhodnem odstavku določenega roka dveh let z odpovedjo na tri mesece. Ta odpoved pa ne moro postati učinkovita pred iztekom leta dni od dne, ko je zadobila pogodba začasno aii dokončno veljavo. Ko stopi ta pogodba začasno v veljavo, prestanejo obenem veljati začasni sporazum o največjih ugodnostih med nemško in kraljevsko jugoslovansko vlado z dne 29. julija 1933*, zapisnik k izmeni not z dne 14. septembra 1933 in izmena not z dne 10. novembra 1933. V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to pogodbo. V Beogradu, djie 1. maja 1934. Juraj Demetrovic s. r. Viktor von Heeren s. r. Otto Sarnovv s. r. * »Službeni list« št. 57/6 iz 1. 1934. Priloga A Carine ob uvozu v Nemčijo. Štev. Carinska nemške Imenovanje blaga • ? • stopnja tarife za 100 kg RM Iz 18 Seme rdeče detelje 9 Iz 28 Konoplja, sirova, očiščena, godena, trljena, otresena, izklejena P r i p om b a. Tulje je carine prosto. prosto Iz 33 Povrtnina, presna: dinje česen: 3 v času od dne 1. julija do dne 31. januarja 2 v čusu od dne 1. februarja do dne 30. junija 7 Iz 46 Orehi 2 Iz 47 Črešnje, višnje, presne 4 Iz 48 Slive vsake .vrste, kakorkoli posušene (tudi razrezane in olupljene); nevložene ali vložene samo v sodih ali vrečah najmanj 80 kg sirove teže Pripomba.: Pogodbena stopnja velja samo za količino 80.000 q od dne 1. avgusta vsakega leta do dne 31. julija naslednjega leta. Kralj, jugoslovanska vlada je pa upravičena, izvoziti v okviru tega carinskega kontingenta v Nemčijo vsako leto do 20.000 q sliv v drugem vkladu, ne pa v sodih ali vrečah najmanj 80 kg sirove teže, po pogodbeni carinski stopnji po 40 RM za 1 q. Za čas do dne 31. julija 1934 se odbije količina, ki se je uvozila na osnovi sporazuma v zapisniku o izmeni not z dne 14. septembra 1933, I, pod a), v času od dne 1. avgusta 1933 do dne 31. maja 1934 po pogodbeni carinski stopnji 10 RM, 10 m 65. kos. TTV i i Štev. nemške tarife Imenovanje blaga Carinska stopnja za 100 kg RM Iz 68 Za nadaljnjo količino 20.000 q prvič od dno 1. junija 1934 do dne 31. julija 1935 in nato od dne 1. avgusta vsakega leta do dne 31. julija naslednjega leta velja pogodbena 9topnja samo. če odvzamejo slive za izdelavo čežane (pekmeza) poslovalnice, ki jih določi državni minister za prehrano in kmetijstvo. Sirkovina, tudi odrezki sirkovine prosto Iz 83 Les za sode (doge in deli dna za sode), tudi les, ki so mu vidi po obdelavi, da je pripravljen za to, nepobarvan, nepooblan: iz hrastovine: za 1 q debele nad 30 mm 0-30 Pripomba k tar. št. 100. Carinske znižbe, ki jih dovoljuje Nemčija za ali za 1 kub. m konje čistega mrzlokrvnega plemena, se uporabljajo ob ustreznih pogojih tudi 2-40 Iz 107 na konje jugoslovanskega ardenskega plemena, tako zvane medjimurske konje (čiste mrzle krvi), kolikor so vzrejeni v Savski ali Dravski banovini. Da uživajo znižane carinske stopnje, morajo priložili uvozniki za vsakega konja potrdiio jugoslovanskega državno pooblaščenega živinozdravnika ali državnega inšpektorja kobilarne, iz katerega je razvideti, da pripada žival izključno samo plemenu, omenjenemu v predhodnem odstavku, in da je vzrejena v Jugoslaviji v spredaj navedenih dveh banovinah. Če so navedeni v spredaj omenjenih potrdilih tudi podatki o vrednosti živali na odpošiljališču, mora sprejeti nemška carinarnica potrdilo praviloma kot zadostno osnovo za uvrstitev živali v ustrezno vrednostno iestvico, kolikor priloži carinski zavezanec k odpremnim listinam spisek prevoznih stroškov, ki so nastali ob odpremi konj do mejne carinarnice, kakor tudi morebitnih zavarovalnih in komisijskih stroškov. Vladi obeh držav pogodnic se sporazumeta o označbi živinozdravnikov in inšpektorjev kobilarn, ki jim je poverjena izdaja potrdil, in o postopku, po katerem naj se ta izdajajo. Ob dvomu imajo nemška oblastva pravico, preizkusiti, ali ima uvoženi konj znake in svojstva, od katerih zavist ravnanje z njim po carinskih ugodnostih, in ali je njegova vrednost pravilno navedena. Kokoši vseh vrst in ostala živa perutnina, razen gosi 6 Iz 110 Kokoši vseh vrst (tudi pure), zaklane, tudi razkosane, nepripravljene .... 20 Iz 115 Ribe, žive in nežive, presne, tudi zmrzle: Krapi . 30 Pripomba. Pogodbena carinska stopnja velja za količino, ki ustreza 50% količine, ki se je po nemški uradni uvozni statistiki uvozila iz Jugoslavije na nemško carinsko ozemlje v času od dne 1. avgusta 1932 do dne 31. julija 1933. Od celotne količine se smejo uvoziti v poodinih koledarskih mesecih samo količine, Ivi ne presezajo 60%, v mesecu decembru pa ne 50% tistih količin, ki so se uvozile po nemški uradni uvozni statistiki iz Jugoslavije na nemško, carinsko ozemlje v ustreznih koledarskih mesecih leta 1932. in 1933. Prekoračitev poetiinih mesečnih kontingentov pa je' dopustna, upoštevaje količine, ki se v predhodnem mesecu niso okoristile, ali pa na račuh količin, ki se naj uvozijo naslednji mesec, to pa, kolikor se uvozijo, da se omogoči uvoz krapov v polnih železniških vezeh. Skupna letna količina se pa zbog tega ne sme zvišati. prosto Iz 147 prosto Iz 153 Kože goveje, telečje, jančje, ovčje in kozličje, vse to za izdelavo usnja, sirove (zelene, nasoljene, vložene v apno, suhe) prosto Iz 219 Živila in poživila v nepredušno zaprtih posodah, kolikor ne spadajo sama po sebi pod višje carinske stopnje: Sardine, pripravljene; sardine in sardele, pa tudi fileti iz njih, v olje ali drugače vložene, tudi z majhnim dodatkom kapare, lovorovih listov in dišav ali z enim ali z več teh dodatkov • s 30 Iz 317 Trikloretilen, v količinah po 1.500 q na leto 5 Iz 470 Konoplja, grebenana prosto .55. Bja 599 i............................................. . . .... i ■■ .i—'"' ■ ■■■■■■■■■ ■■■■■■»H■■ Mlf ' ........—■— — Priloga B Carine ob uvozu v kraljevino Jugoslavijo. Štev. jugoslovanske tarife Imenovanje blaga Pogodbena carinska stopnja za 100 kg zlatih dinarjev Iz 1 Oplemeničeno (priznano) seme vseh vrst pšenice, rži in pire « „ . . . & i i prosto Iz 2 Oplemeničeno (priznano) seme ječmena in ovsa . , , , . • » prosto Iz 33 Vse ostalo semenje: ; 4. Semena rdeče pese in drugih ne imenovanih rep; zelesajav^, korenja, kopra in ostale povrtnine . ...... 10 ; " 5. Cvetična semena .. ....... . . . , . . .. ... . « 35 6. Nikjer imenovano 10 Iz SH “ Iz 1. Cvetice z lesenim steblom , . ...... 15 Iz 108 Iz 1. Škrob iz riža v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže . . . >...., 40 Iz 140 Kufekejevi preparati 40 Iz 201 Amoniak in amoniakovi preparati: ; iz 1. Amonijev bikarbonat 10 Iz 211 Iz 1. Natrijev nitrat, umeten, sii v, nekristalizirau in nerafiniran, v količinah po 10.000 q na leto ..... 5 Iz 223 Kisline: iz 1. Mlečna kislina 25 Iz 225 Beljakovina in lepi (kleji), trdi, tekoči ali v prahu: iz 3., iz b): lepi za gosenice 40 Iz 234 1. Izgotovljena zdravila in vsi kemijski in lekarniški dozirani proč uvodi . . . 230 Iz 235 Iz 2. Nosprasen, nosprasit, aresin, Zelijeva zrna, Zelijeva pasla, grodyl in Tutanovo suho lužilo 25 Iz 236 Naravne barve: rastlinske, živalske in rudninske: iz 2. Rudninske barve v prahu, testu ali kalupih: f' i' > 8 b) železaste, tudi izdelane iz industrijskih odpadkov Iz 240 Iz 3. Titanovo belilo ' 30 Iz 247 4. Pisala v ostalem lesu, trstju ali papirnati masi, tudi z glavico i z navadne kovine ali kosti, celoluida in podobnih snovi: a) črna 108 b) v barvi ali Hotna . .... 135 Iz 277 Gladke (bombaževe) tkanine: iz 1. Katerih 1 m“ tehta nad 120 g in ima vsak cm5 v votku in snutku: iz a) 50 niti in manj: 80 gi psi ra ne Iz 280 Pleteno in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto blago iz bombaža: 2. Nogavice: 400 a) težke nad 700 g po ducatu parov b) težke 700 g in manj po ducatu parov 560 Iz 283 Tkani bombaževi trakovi, gipsirani 80 Iz 287 Predmeti za tehnično uporabo, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ;»li njih zlitinami: 2. Jermeni ... 80 Iz 308 Žamet, pliš in tema podobne volnene tkanine . . . 450 • Iz 335 Pleteno in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto blago: , iz 2. Rokavice: lili! iz a) docela iz umetne svile , . , . 2.200 Iz 337 Tkani trakovi: iz 1. docela iz umetne svile * , > iz 2. polsvileni: 1.800 iz b) iz umetne svile ....... 4 „ 000 344 Linolej, kamptulikon in tkanine podobne sestave: ’• 1. V kosih, ki se prodajajo na meter: ' i • P a) v masi enobarvne, tiskane ali ne tiskane s . 25 b) v masi večbarvne ■ > 35 2. Z določeno dolžino . . . 60 Iz 346 Premazane ali napojene tkanine, drugje ne imenovane: 1. V. kosih, ki se prodajajo na meter . . 120 Pogodbena carinska Štev. • L. t stopnja jugoslovanske Imenovanje blaga za 100 kg tarife zlatih dinarjev Iz 370 Usnje, strojeno, tudi dalje pripravljeno: * iz 8. Ostalo: 300 c) lakiramo usnje brez razlike .v . * Iz 380 Cevi, gonilni ali prevozni jermeni 180 Iz 308 IzdeLkI iz kavčuka, drugje ne imenovani: 1. Brez zveae ali v zvezi z navadno ati fino tvarino: iz a) glavnici 360 'iz b) glavtoifki ’. . . ‘. . . ... • • 260 Iz 418 Izdelki, docela ali deloma iz celuloida' iri njemu podobnih, snovi, razen imitacij sl nove k-Ofsti in želvovime': iz 1. Brez zjw«e ali v zveži z navadno ali fino Ivanino: iz c) izdelki iz umetne smole 350 Fotografska fiilmi, naviti in v paketih 300 Prosojni viskozni papir in zavoji iz takega papirja, vse to tudi natisnjeno 120 Iz 434 Risalne in sliiloarske potrebščine, ravnila, kotomeri, tudi gradirani in z vložkom iz kovine; štirioglata ravnila, tudi z vložkom iz kovine, slikarske deščice (palete), ravnila za krive črte in ravnila za risalne table 230 Iz 435 Leseni izdeMtj, drugje ne imenovani: tz 2. LuŽeo.% barvani, lakirani, polirani ali pokoščeni (prevlečeni s firnežein): 260 iz b) les-eni križi s kovinskim telesom iz ponikljane medi ali iz aluminija Iz 442 Karton (lepenka), težak nad 200 g, na 1 ms: iz 4. usnja st, vulkanizirau, valovit, gofriran, plisiran, nabran, tudi podlepljen z neptreinazaoirn in nenapojenim kartonom in pod 30 Iz 450 Papir in karton s prevlako iz aluminija 75 Iz 454 Iz 2. Pergaanentni papir 60 Iz 471 ’ Zemljepisne) in podobne karte in atlanti, tudi na podlogi iz platna in kartona: iz 1. V pi; »edinih izvodih ali listih, tudi z lesom ali mehko vezani: 20 iz 2. Trdo. vezani: v tujih jezikih 40 472 Slike na papirju, izdelane s tiskom ali s kakršnimkoli pomnoževalnim postopkom («jleografi je, litografije, ksilografije, kromolitografije, cimkografije itd.), tudi s podlogo iz papirja, kartona ali tkanine, mehko vezane ali broširane 150 Iz 473 Iz 4. K nji,'»e (izvzemši koledarje), periodične izdaje in muzikalije (note): iz b) v ‘tujih jezikih: n) trdo vezane prosto Iz pripombe 2. Slike v obliki knjig s kratkim besedilom v tujih jezikih se ocarinjajo po tar. št. 472 po pogodbeni carinski stopnji 150 dinarjev. 483 Umetni k ameni za glajenje im ostrenje, tudi v zvezd z lesom, železom ali z drugimi navadnimi kovinami: 1. 1.7. srnlrka (korunda), karborunda 50 2. Iz drugih kamenov 20 Iz 502 Plošče i i keramične tvarine, posteklenjene in nepostekleajene: iz 1. D ebele nad 15 mm do vštetih 30 mm: 6 iz 2. 1' »ebele 15 mm ali manj: a) enobarvne . , . 8 Iz 503 Galante i ijski izdelki in luksuzni predmeti: 1. Ičz porcelana in porcelanu podobnih snovi: n) beli ali enobarvni, brez reliefnih okraskov , . ........ 120 7b) večbarvni, šarani, okrašeni s slikami, pozlačeni, posrebreni, bronsi- rani ali prevlečeni z listrom 180 Iz 504 Izdelki', iz keramične tvarine, drugje ne imenovani: 1. Iz porcelana in porcelanu podobne snovi:. 25 a) beli ali enobarvni, brez reliefnih okraskov ... s s ... . b) večbarvni, šarani, z okrasnimi črtami ali obrobki v barvi, pozlačeni, 40 posrebreni, bronsiranu, prevlečeni ali z reliefnimi okraski . . . 66. 595 t štev. ; jugoslovanske tarife ! Imenovanje blaga Pogodbena carinska stopnja za 100 kg zlatih dinarjev Iz 521 Steklen® posode: iz 1. Navadne: iz b) bele ali polbele, prozorne: steklenice za mileko, kozarci za bonserve, tudi z notranjim obročkom iz mehke gume 24 Iz 523 Izdelki iz stekla, drugje ne imenovani: iz X. Nakit za božična drevesca 200 Iz 534 Izdelki dz srebra, ne posebej imenovani, tudi pozlačeni: iz 1. Predmeti za nakit: b) brez zveze ali v zvezi s poldragimi kameni ali z imitacijo dragih ali poldragih kamenov, s pravimi ali ponarejenimi koralami ali ponarejenimi biseri , iz 2. 09tali izdelki: 7.000 c) brez zveze ali v zvezi z drugo ne imenovano tvarino 2.000 Iz 548 Pile in strugače 50 550 Noži in škarje za obrezovanje dreves, grmovja, rož, trte, za striženje ovac, za rezanje pločevine in ostali, drugje ne imenovani noži škarje din rezila za obrtništvo, kmetijstvo in industrijo, tudi v zvezi z lesom 35 553 Mersko orodje, razen mikrometrov; ravnila in šestila; priprave za uvijanje in izvijanje vijakov in drugje ne imenovano orodje, tudi v zvezi z železom . . 70 Iz 556 Okovi iz železa za okna, vrata, zaboje, pohištvo in vozove, tudi v zvezi z drugimi navadnimi kovinami ati z lesom: 1. Obdelani 55 Iz 562 Posode in izdelki iz pločevine, kar jih ni drugje imenovanih: Iz 572 iz 3. Aparati za segrevanje vode s plinsko kurjavo 75 Noži, žepni nožiči in blitve: iz 1. Britve samo iz železa ali v zvezi z navadno tvarino, tudi s kostjo in rogom 120 2. Britve v zvezi s fino tvarino Namizni noži s ponikljatnimi držaji iz jekla ali s takimi iz navadnega lesa ali 160 ebenovine s ponikljaniimi okovi 200 Ostali 250 3. V zvezi ž najfinejšo tvarino 500 Iz 573 Škarje, razen posebej imenovanih: 200 iz 3. Težke do 50 g » Iz 576 Deli nožarskih izdelkov: Iz 584 1. Rezila priprav (aparatov) za britje 200 Izdelki iz kovnega železa, drugje ne imenovani, tudi v zveai z lesom ali litim železom: iz 2. Obdelani: valji za mlinske obrate, neglede na težo kosa ........... 15 Iz 585 Galanterijski izdelki, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino: 350 iz 1. Verižice za ure iz železa, pom čd en e ali ponikljane . ...... « Iz 587 Iverje za struženje parketov in pesek od jekla: prosto 2. Pesek od jekla *» • . « i < • .« * 595 Posode iz aluminija: 1. Neobdelane » ...... « 250 2. Obdelane 280 636 Ploščice za klišeje in ostale tiskarske potrebščine, tudi v zvezi z navadno tvarino 70 Iz 637 Liti izdelki iz bakra, tudi v zvezi z lesom ali železom1: iz 3. Težki 5 kg ali manj: iz b) obdelani: armature ...... i ( . 250 Iz 638 Izdelki iz bakra, drugje ne imenovani: iz 2. Obdelani: iz a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino? Okovi, vijaki, pohiišje, svetilne priprave in njih deli, petrolejske peči in petrolejske priprave za kuho in priprave za kuho z alkoholom ter njih sestavni deli • 250 Pogodbena Štev. jugoslovanske tarife Imenovanje blaga carinska stopnja za 100 kg zlatih dinarjev Spajalne svetilke 250 Aparati za segrevanje vode s plinsko kurjavo 250 Acetilenske rudarske svetilke 200 iz b) V zveai s fino tvarino: Acetilenske rudairske svetilke' 250 Iz 645 Predmeti za okras in nakit in ostali predmeti, drugje no imenovani, popolnoma ali deloma iz navadnih kovin ali njih zlitin, pozlačeni in posrebreni: iz 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno in fino tvarino: Zapestnice, uhani, prstani in verižice 700 Iz 655 Šivalni stroji in njih deli 15 Iz 658 Ne imenovani stroji za industrijo in njih deli: iz 1. Mlinski stroji na valje 15 Iz 663 Dinamski stroji, alternatorji in elektromotorji: iz 3. Težka 500 kg ali manj 100 Iz 664 Iz 1. Usmerniki: a) težki do 1.500 kg 70 b) težki nad 1.500 kg 45 Iz 665 Električni aparati: •iz 3. Aparati za merjenje in štetje električnega toka 200 iz 4. Električni ventilatorji 140 iz 5. Likalniki 2(X) iz 6. Aparati, drugje ne imenovani 230 Iz 666 Oljna stikala za visoko napetost in ostale stikalne priprave, zaganjači in upori, težki: pod 20 kg 200 od 20 kg do vštetih 100 kg 150 nad 100 kg do vštetih- 500 kg 120 90 . Ostali predmeti iz te številke 200 Iz 674 Deli velocipedov: po vrednosti 20% 2. Ostali deli iz železa: 20% .20% v zlatih dinarjih Iz 686 Glasbeni instrumenti: za 100 kg 1. Klavirji - 125 4. Harmonike: 70 a) ustne b) ostale 90 Iz 687 Gramofoni in fonografi 400 150 Tečaji za gramofone 696 Stenske, namizne in ostale ure, drugje ne imenovane; žepni števniki i.n avtomatične priprave za mer' in vpisovanje, obenem z uro, vse to iz navadne ali fine tvarine . . . . . , ... » • « , . . • 150 700 Otroške Igrače: 120 1. Iz navadne tvarine . 2. Iz fine tvarine ali v zvezi s fino tvarino 250 ' 3. Iz najfinejše tvarine ali v zvezi z najfinejšo tvarino 300 Priloga C. Sporazum o veterinarno-policijskem postopku ob uvozu in provozu živali, živalskih delov in živalskih proizvodov. A. Za uvoz v Nemčijo se pripuščajo: I. Žive živali. 1. Kopitarji: Kopitarji se morajo ob uvozu po obmejnem živino-zdravniku klinično pregledali. Za kopitarje, ki se uvažajo, je treba predložiti potrdila o izvoru in zdravju z besedilom po priloženem obrazcu a. Če se natovori v železniški voz več kopitarjev, je treba poedina potrdila o svojini in zdravju dotičnih kopitarjev sešiti; na zadnjo stran poslednjega potrdila je treba postaviti živinozdravniško potrdilo, ki je označeno pod II. obrazca a in mora uradni živinozdravnik pravilnost prevoda potrditi. Ob začasnem uvozu konj dirjačev in konj za jahaške igre se dovoljujejo Jugoslaviji iste veterinarno-policijske olajšave, kakor ostalim evropskim državam. Kraljevska jugoslovanska vlada priobči nemški vladi tiste športne združbe, ki so glede overjanja uradnih živinozdravniških potrdil upoštevne. 2. Domača perutnina (gosi, race, kokoši, pegatke, purani [pure] in golobi) za pitanje in zakol. Za uvoz perutnine je potrebna posebna dovolitev, ki prestane veljati, če se ne ukoristi v 3 mesecih. Perutnina se uvaža lahko pri vseh mejnih prestopnih postajah, ki so v ta namen dovoljene. Prestopno mejno postajo je treba označiti v prošnji za podelitev dovolila. Perutnino mora ob uvozu mejni živinozdravnik pregledati; za pregled mora biti živina na repnih peresih na kratko pristrižena. Odprema živine z obmejne prestopne postaje do namembnega kraja se mora izvršiti v plombiranih železniških vozovih, ki se morajo označiti z listkom: >Sperr-geflugek. V Nemčijo uvožena perutnina se sme uvažati samo v posebej dovoljena pitališča in klavnice za perutnino, ki se priobčijo kraljevski jugoslovanski vladi, preden stopi ta pogodba v moč. Transporti perutnine se morajo opremljati z živino-zdravniškim potrdilom po priloženem obrazcu b. II. Živalski deli, živalski proizvodi. 1. Svinjsko meso, ki je zbog posebnega postopka tudi v notranjih plasteh izgubilo svojstvo presnega mesa, ki se z ustreznim postopkom ne da. več vzpostaviti (pripravljeno svinjsko meso). Semkaj spadajo zlasti u soljeno (docela presoljeno) svinjsko meso, slanina in gnjati (šunke), kolikor 90 bili v razsolu, kakor tudi pečeno, kuhano in parjeno svinjsko meso in svinjska mast. Za uvoz v Nemčijo veljajo določbe nemškega zakona 10 ogledu mesa z dne 3. junija 1900 (Reichsgesetzblatt str. 547). Za zgoraj omenjeno svinjsko meso, ki se naj uvozi, ]e treba predložiti potrdilo o zdravju pristojnega uradnega živinozdravnika po besedilu priloženega obrazca c. 2. Goveji loj, raztopljen, za tehnične namene. Po določbah nemškega zakona o ogledu mesa z dne 3. junija 1900 (Reichsgesetzblatt str. 547). 3. Zaklana perutnina in pernata divjačina. Domača perutnina se sme uvažati samo oskubljena. Razen tega je treba izprazniti golšo in pri mršavi perutnini izvleči tudi čreva. Pernata divjačina se sme uvažati neoskubljena in ne da bi se čreva iztrebila. 4. Čreva, kože, mehkih delov očiščene kosti, kopita, parklji in rogovi, vsi deli popolnoma na zraku posušeni. Za uvoz kosti v Nemčijo veljajo posebni predpisi, izdani za uvoz kosti in kostne moke. Pridržuje se pravica, zahtevati potrdilo o izvoru in zdravju, če se pokažejo ob uvozu omenjenih živalskih delov veterinarno-policijske neprikladnosti. Če spredaj omenjeni deli niso docela na zraku posušeni ali če je opravičen sum, da izvirajo od bolnih živali, se zavrnejo. 5. Docela presoljena čreva in kože na osnovi posebne uvozne dovolitve, ki prestane veljati, če se ne ukoristi v 3 mesecih. Ob uvozu črev v Nemčijo veljajo določbe nemškega zakona o ogledu mesa z dne 3. junija 1900 (Reichsgesetzblatt str. 547). Za presoljena čreva in kože, ki s© naj uvozijo, je treba predložiti potrdilo o zdravju, ki ga izda pristojni uradni živinozdravnik po priloženem obrazcu d. 6. Volna, dlaka, ščetine in perje, docela suhe, čvrsto v vreče vloženi, za uvoz v podjetja, ki jih predelujejo. Za uvoz je potrebna posebna uvozna dovolitev, ki prestane veljati, če se ne ukoristi v 3 mesecih. Obdelana ali tvorniško oprana volna, takšna dlaka prežvekovalcev kakor tudi takšne ščetine svinj se smejo uvažati brez dovolitve. To velja tudi za perje, ki je tvorniško oprano In bilo obdelano z vodno paro. Za uvoz neobdelane volne je treba predložiti potrdila o izvoru in zdravju po priloženem obrazcu e. 7. Sirovo maslo, sir, mlečni izdelki. 8. Jajca in ribe. Pošiljke živih živali, živalskih delov in živalskih proizvodov, ki ne ustrezajo spredaj navedenim določbam, se zavrnejo na mejni vstopni postaji. O zavrnitvi je treba obvestiti kraljevsko jugoslovansko vlado. Če je treba po prednjem predložiti potrdila o izvoru in zdravju, se morajo izdati v obeh jezikih ali pa biti opremljena z uradno potrjenim prevodom. Žive živali, ki so namenjene za uvoz v Nemčijo, se smejo natovoriti samo v železniške vozove, ki so bili predhodno korenito očiščeni in razkuženi s sredstvi, katerih razkužilni učinek je priznan. B. Za provoz skozi Nemčijo se pripuščajo, in to v železniških vozovih, ki so jih carinska oblastva zaprla, ali pa kot kosovno blago: I. Žive živali. 1. Kopitarji. 2. Parkljarji. 3. Perutnina vseh vrst. Za provoz parkljarjev in perutnine je treba posebne dovolitve, ki prestane veljali, Če se ne ukoristi v 3 mesecih. Razen lega je treba priložiti izjavo namembne države, in, če je ta primer, tudi nadaljnje provozne države, da se živali tudi okužene prevzamejo. Takšno izjavo je treba predložiti tudi glede kopitarjev, ki se naj prevozijo. Te izjave o prevzemu ni treba predložiti, če so se navedene države vobče zavezale, da vsekakor prevzeme morebiti okužene prispele pošiljke. Prevoz spredaj omenjenih živali se dovoli samo, če je iz spremnih listin razvideti, da so bile živali po uradnem živinozdravniku pregledane pred natovoritvijo kakor tudi ob prestopu meje v predhodno prevozno državo in da so se pri tem našle proste prenosnih bolezni, za katere obstoji obveznost prijave. Živi parkljarji se smejo odpremljati samo v železniških vozovih, ki so tako urejeni, da iz njih ne morejo padati niti se izcejati živalski izločki, nesnaga in predmeti, ki utegnejo biti nosilci kužnine. Tudi pri železniških vozovih, ki rabijo za provoz perutnine, je treba poskrbeti, da so tla vozov nepoškodovana in da živalski izločki, deli hrane, nastelja in podobno ne morejo padati iz vozov. Za provoz živih kopitarjev in žive perutnine je treba predložiti potrdila po obrazcih a in b, za provoz živih goved, ovac in svinj pa potrdila po obrazcih f, g in h. Če se natovori v en železniški voz več živali, je treba poedina potrdila o svojini in zdravju glede dotičnih živali sešiti. Na zadnjo stran poslednjega potrdila je treba postaviti veterinarsko potrdilo, navedeno pod II. v obrazcih a, f, g in h, in po uradnem živinozdravniku potrditi pravilnost prevoda. Potrdila o izvoru in zdravju morajo biti izdana v obeh jezikih ali pa opremljena s službeno potrjenimi prevodi. Glede tega, koliko živih živali je dopustno natovoriti v železniški voz, se je treba ravnati po službenih določbah za živalsko zaščito, ki veljajo vobče v Nemčiji. Te predpise priobči nemška vlada kraljevski jugoslovanski. vladi. II. Živalski deli in živalski proizvodi. 1. Presno meso prežvekovalcev, presno svinjsko meso in presno meso kopitarjev. Tla železniških vozov, v katerih se odpremlja presno meso, morajo biti tako trdno zgrajena, da se sok od mesa ne more izcejati. Če se ob prevozu skozi Nemčijo prevažajo tudi tisti organi, ki so v naravni zvezi z živalskim telesom, ki pa morajo biti ob uvozu zraven po § 12. nemškega zakona o ogledu mesa z dne 3. junija 1900 (Reichsgesetzblatt str. 547), se mora meso, da se prepreči njegov ponovni uvoz v Nemčijo, ob pregledu v Jugoslaviji na poseben način oznamenovati. O načinu oznamenovanja se obe vladi sporazumeta. Za meso zaklanih prežvekovalcev in svinj, ki se naj prevozi, je treba predložiti potrdilo o zdravju od pristojnega uradnega živinozdravnika po priloženih obrazcih i in k, ki jih je treba izdajati tudi v nemškem jeziku (prim A, predzadnji odstavek). 2. Pripravljeno svinjsko meso, pripravljeno meso prežvekovalcev in pripravljeno meso kopitarjev, vštevši klobase in mesne konservc. 3. Slanina in raztopljena mast. 4. Zaklana domača perutnina in pernata, divjačina kakor tudi zaklana divjačina vsake vrste. 5. Čreva, kože in mehkih delov očiščene kosti, kopita, parklji in rogovi, vse docela na zraku posušeno. 6. Popolnoma presoljena čreva in kože. 7. Volna, dlaka, ščetine in perje v popolnoma suhem stanju in čvrsto v vreče vloženi. 8. Organi notranje sekrecije. 9. Sirovo maslo, sir in jajca. Če izbruhu© kuga, se provoz lalrko prepove. 0 tem skleneta obe pogodbeni državi poseben sporazum. Nemška vlada obvesti o vseh nepravilnostih in kršitvah dogovorjenih prevoznih določb, ki bi jih Nemčija ugotovila, kraljevsko jugoslovansko vlado. Kraljevska jugoslovanska vlada se zavezuje, poskrbeti, da se take neprilike odpravijo in preprečijo, in obvesti nemško vlado o tem, kar je ukrenila. Obe pogodbeni državi si pridržujeta pravico, skleniti posebne sporazume glede uvoza živali, živalskih delov in živalskih proizvodov, ki v tej pogodbi niso omenjeni. Obrazec a I. Potrdilo o svojini in zdravju živali tživinski potni list). Št............ Štev. zapisnika............., občina , srez..........- Lastnik ! Im" in Prilmek iivali Prebivališče Vrsta in popis živali Posebni znaki Kraj namembe Potrdilo se izdaja na osnovi S tem potrdilom se potrjuje, da je zgoraj popisana žival zdrava in da je promet s to živaljo po veterinarno-policijskih predpisih dopusten. To potrdilo velja kot dokaz o svojini leto dni, kot potrdilo o zdravju 10 dni. Datum .................... Za predsednika občine (Službeni pečat) II. Veterinarsko potrdilo. , Veljavno 10 dni. Podpisani uradni živinozdravnik s tem potrjuje, da spredaj popisani in za uvoz — provoz določeni kopitarji1 1. izvirajo1 iz kraja, kjer ni in v 40 poslednjih dnevih ni bilo kužnih bolezni, ki se prenašajo na kopitarje in ki so zavezane prijavi; 2. da je — so bil-i1 pri natovoritvi po uradhem živinozdravniku pregledan-i* in najden-i' prost-i1 znakov prenosnih bolezni. Kraj ...................... Datum ..................... uradni živinozdravnik (Uradni pečat) 1 Kar ne ustreza, prečrtaj. Obrazec b Potrdilo o izvoru in zdravju perutnine, namenjene za uvoz* — provoz1. Velja 10 dni. Podpisani državni živinozdravnik potrjuje, da je bila živa perutnina, in to: ..........kokoši,1.......... rac,1 gosi,1........pur,1 svojina g.................iz ............... in naslovljena na g.......................................... v , natovorjena v vagon št „, v — kletkah,1 ......................zabojih1 po njem pregledana in nesumljiva najdena. Ta perutnina izvira iz Jugoslavije: občine.............., sreza banovine...................... Izvorna občina te perutnine je bila v poslednjih 14 dnevih pred odpošiljatvijo prosta kužnih perutninskih bolezni. Pripomba:2 ....................................... Dežela in kraj namembe: ........................... državni živinozdravnik sreza3 ................... Datum ...................................... (Službeni pečat) 1 Kar ne ustreza, prečrtaj. 2 Navesti je treba uvozno dovolilo. 3 Ime sreza. Obrazec c Potrdilo o izvoru in zdravju pripravljenega svinjskega mesa, namenjenega za izvoz. Podpisani državni živinozdravnik potrjuje, da je1 ki ga pošilja g. .............—..... iz........................... v vagonu št................, skupaj v teži ..-................. kg, Pod znamko ................, g.-u .................................... v ............................, jugoslovanskega izvora (iz občine ...................... sreza ............................. banovine .......................), da je od zdravih živali, ki so bile zaklane v javni, pod stalnim živinozdravniškim nadzorom stoječi klavnici2 v ....................................... bile pred zakolom in po zakolu živinozdravniško pregledane in niso bile najdene bolne. Pripomba: .................................................. Država in kraj namembe: ...................................... državni živinozdravnik sreza3 ~ — ........................ Datum................................. (Službeni pečat) 1 Označba mesa. 2 Kar ne ustreza prečrtaj. 2 Ime sreza. Obrazec d Potrdilo o izvoru in zdravju za fzvoz docela presoljenih črev1 — kož.1 Podpisani državni živinozdravnik potrjuje, da je pošiljka2 .......................................................... ki jo po&ilja g. ........................ iz ................... v vagonu št ............., skupaj v teži .......... kg, pod znamko , g.-u......... v •••;..—.......................................... jugoslovanskega izvora (iz občine ........................ sreza .......................................... banovine......................) j n da je od zdravih živali, ki so bile zaklane v javni, pod stalnim živinozdravniškim nadzorom stoječi klavnici1 v ........................... , v eksportni, pod stalnim živiinozdravniškim nadzorom stoječi klavnici1 v ................................... pred zakolom in po zakolu živinozdravniško pregledane ih niso bile najdene bolne. Pripomba: .................................... Država in kraj namembe:....................... ~ državni živinozdravnik »reza2 ................. Datum............................................ (Službeni pečat) 1 Kar ne ustreza, prečrtaj. 2 Ozuačba blaga. 3 Ime sreza. Obrazec e Živinozdravniško potrdilo za izvoz nepredelane volne. Velja 10 dni. Podpisani uradni živinozdravnik s tem potrjuje za spodaj navedeno, za uvoz t Nemčijo namenjeno pošiljko -........ kg nepredelane jugoslovanske volne, da izvira iz kraja, v katerem in 25 km na okoli v poslednjih 40 dnevih ni bilo ovčjih osepnic. Svojina g...................... iz .*. naslovljena na g v , Kraj ............................... Datum___________________________ jUradni živinozdravnik: (Službeni pečat) Obrazec I I. Potrdilo o svojini in zdravju živali (živiiK.-iki potni list). St ............ Štev. zapisnika----------------, občina___________, srez____________ Lastnik živali Ime in priimek Prebivaliftile Vrsta in popis živali Posebni znaki Kraj namembe Potrdilo se izdaja na osnovi S tem potrdilom se potrjuje, da je zgaraj popisana žival zdrava in da je promet z njo po veterinarno-policijskih predpisih dopusten. To potrdilo velja kot potrdilo o svojini leto dni in kot potrdilo o zdravju 10 dni. Datum .................- Za predsednika občine (Službeni pečat) TI. Živinozdravniško potrdilo. Velja 10 dni. Podpisani uradni živinozdravnik s tem potrjuje, da v kraju izvora tega — teh,1 pri živinozdravniškem pregledu za nesumljivo-a najdenega-ih' goveda1 ob času od-pošiljatve ni bilo kužne bolezni, prenosne na goveda in zavezane prijavi, nadalje da ne na kraju izvora ne v sosednjih občinah v letu dni ni bilo goveje kuge ali goveje pljučne kuge in da ne v kraju izvora niti 15 km okrog stajališča v poslednjih 40 dneh ni bilo slinavke In parkljevke, kakor tucti, da je-so1 žival-i1 40 dni neposredno pred uvozom bila-e1 na nezakuženerrr kraju. Kraj ........................... Datum -...... -...... uradni živinozdravnik (Službeni pečati III. Živinozdrnvniški izvid neposredno pred natovoritvijo T železniški voz. Spredaj popisano-e1 sftval-i1 sem danes pred natovoritvijo v ...............-.......... pregledal in našel zdravo-e.1 Zival-i1 se odpremlja-jo1- čez .....................*... Kraj ..................- Datum............................ uradni živinozdravnik (Služber.d pečat) 1 Kar ne ustreza, prečrtfe j. 2 Navesti je treba jugoslovansko mejno izstopno postajo in mejno izstopno padajo provozne države. Obrazec g I. Potrdilo o svojini in zdravju živali (živinski potmi list). št „.......... Štev. zapisnika ............. občiriU , srez.................... Lastnik 1 ,me in Priimpk živali j Prebivališče Vrsta in popis živali Posebni znaki Kraj namembe Potrdilo se izdaja na osnovi |l . S tem potrdilom se potrjuje, da je zgoraj popisana žival zdrava in da je promet s to živaljo po veterinarno-policijskih predpisih dopusten. To potrdilo velja kot potrdilo o svojini leto dni in kot potrdilo o zdravju 10 dni. Datum ........................................ Za predsednika občine: (Službeni pečal) II. Živinozdravniško potrdilo za provoz ovac1 — koz1, popisanih v prednjem potrdilu o izvoru. Veljavno 10 dni. Podpisani uradni živinozdravnik s tem potrjuje, da je-so1, ta-te1 ovca-e1, ta-e koza-e1, bila-e1 ob na-tovoritvi živinozdravniško pregledana-e1 in najdena-e1 nesumljiva-e1, dalje da ob času odpošiljatve v kraju izvora ni bilo bolezni, prenosne na ovce — koze1, ki je zavezana prijavi, in da v letu dni ne y kraju izvora ne v sosednjih občinah ni bilo živinske kuge in v poslednjih 40 dneh ne v kraju izvora ne 15 km okrog stajališča ni bilo slinavke in parkljevke in ne ovčjih osepnic. Zival-i1 se odpremlja-jo1 pre.to ...............’.... Kraj ............................. Datum........................................ uradni živinozdravnik (Službeni pečat) 1 Kar ne ustreza, prečrtaj. 2 Navesti je treba jugoslovansko mejno izstopno postajo in mejno izstopno postajo provozne države. Obrazec h I. Potrdilo o svojini in zdravju živali (živinski potni list). Št........... Štev. zapisnika občina ........................, srez..................... ■ ! Lastnik živali i Ime in priimek Prebivališče Vrsta in popis živali Posebni znaki Kraj namembe Potrdilo se izdaja na osnovi ..... ... S tem potrdilom se potrjuj«, da je zgoraj popisana žival zdrava in da je promet s to živaljo po veterinarno-policijskih predpisih dopusten. To potrdilo velja kot potrdilo o svojini leto dni in kot potrdilo o zdravju 10 dni. Datum ..................................... Za predsednika občine: (Službeni pečat) II. Živinozdravniško potrdilo za provoz svinj, popisanih v prednjem potrdilu o izvoru. Veljavno 10 dni. Podpisani uradni živinozdravnik s lem potrjuje, da je za provoz določenih, v prednjem izpričevali! o izvoru popisanili.............................. (število) svinj bilo ob natovoritvi živinozdravniško pregledanih in najdenih prostih znakov prenosnih bolezni. Nadalje potrjuje podpisani uradni živinozdravnik, da ni bilo: 1. v poslednjih 6 mesecih v Jugoslaviji goveje kuge, 2: v poslednjih 40 dneh v kraju izvora in a) 15 km na okoli slinavke in parkljevke; b) 10 km — razen tuberkuloze — nobene bolezni, prenosne na svinje in zavezane prijavi, zlasti ne svinjske kužne bolezni, svinjske kuge, izvzemši poedine primere vraničnega prisada in rdečice. Živali se odpremijo preko............................. v ................_...........i Kraj............................. Datum...................................... uradni živinozdravnik (Službeni pečat) 1 Navesti je treba jugoslovansko mejno izstopno postajo in mejno izstopno postajo provozne države. Obrazec i Potrdilo o izvoru in zdravju za prevoz zaklanih prežvekovalcev1 (meso prežvekovalcev).1 Podpisani državni živinozdravnik potrjuje, da je5 svojina g.................................................... iz . v vagonu št , skupaj v teži kg, pod znamko ......................, naslovljena na g................ v.................................................................... jugoslovanskega izvora in da izvira od zdravih živali, ki so bile zaklane v javni, pod stalnim živinozdravniškim nadzorom stoječi klavnici1 v ............................................, v eksportni, pod stalnim živinozdravniškim nadzorom stoječi klavnici1 v ..................... , ki so bile pred zakolom in po zakolu živinozdravniško pregledane in niso bile najdene bolne. V kraju izvora tega mesa in 10 km na okoli ni bilo bolezni, ki se lahko prenašajo na prežvekovalce in so zavezane prijavi. Pripomba: ................................ Država in kraj namembe: Datum: ....................... državni živinozdravnik sreza3 (Službeni pečat) Kar ne ustreza, prečrtaj. ATnflJIKft nA.X11 Urn llul 11 v- p 2 Označba pošiljke. 3 Ime sreza. Obrazec k Potrdilo o izvoru iu zdravju za provoz zaklanih svinj1 (svinjskega mesa).1 Podpisani državni živinozdravnik potrjuje, da je-so2 svojina g.............................. iz v vagonu št ..........., skupaj v teži.................. kg, pod znamko .............................................. naslovljeno-a1 na g . v ................................ jugoslovanskega izvora in da izvira-jo1 od zdravih živali, ki so bile zaklane v javni, pod stalnim živinozdravniškim nadzorom stoječi klavnici1 v ..........................., v eksportni, pod stalnim živinozdravniškim nadzorom stoječi klavnici2 v .........................., pred zakolom in po zakolu živinozdravniško pregledane in niso bile najdene bolne. V kraju izvora tega mesa kakor tudi 10 km na okoli ni bilo bolezni, ki se prenašajo na svinje in so zavezane prijavi. Pripomba: ............................... Država in kraj namembe: ................. Datum: .................................................................... državni živinozdravnik sreza3 (Službeni pečat) 1 Kar ne ustreza, prečrtaj. 2 Označba pošiljke. 3 Ime sreza. Končni zapisnik. Ob podpisu trgovinske pogodbe med Nemčijo in kraljevino Jugoslavijo, sklenjene današnjega dne, so s® zedinili pooblaščenci o naslednjih določbah; K členu 1. Nedotaknjeni ostanejo predpisi o potnih listih in občni predpisi, ki sta jih izdali ali jih izdata v prihodnjo stranki pogodnici o zaposlovanju inozemskih delavcev. Stranki pogodnici sta si pa edini v tem, da je z obojestranskimi državljani, katerim se je pred dnem 1. aprila 10114 že izdala dovolitev za delo (odobritev zaposlitve), ravnati glede obnove te dovolitve z vso možno dobrohotnostjo in da se z njimi ob pogoju vzajemnosti ne bo ravnalo slabše, nego z državljani države, uživajoče največje ugodnosti. K členu 3. Pogodbeni državi namerjata skleniti pogodbo o pravni pomoči in čimprej izmenjati svoje osnutke o tem. Dokler ne stopi taka pogodba v moč, se zagotavlja vzajemnost ob izvrševanju sodnih sodb v trgovinskih stvareh. K členu 4. Državi pogodnici namerjata skleniti pogodbi o odpravi dvojnega obdačevanja in o dajanju pravne zaščite v stvareh davčne priredbe in izterjave in izmenjati čimprej svoje osnutke teh pogodb. K členoma 4. in 5. Določbe teh členov se uporabljajo ustrezno na pravne osebe in na družbe, označene v členu 2. K ilenu 6. Trgovinski potniki, ki imajo izkaznico, no plačujejo za opravljanje svojih poslov, označenih v prvem odstavku člena 6., na ozemlju druge države pogodnice ne drugih ne večjih davkov ali davščin, nego domačini ali pripadniki države, uživajoče največje ugodnosti. Ugodnosti, ki bi jih priznala ena država pogodnica glede obda-čevanja trgovinskih potnikov katerikoli tretji državi, sme zahtevati druga država pogodnica samo ob pogoju vzajemnosti. K členu 7. Če izda ena država pogodnica uvozne prepovedi, a je druga država pogodnica mnenja, da te prepovedi njeni trgovini resno škodujejo in da se s tem ravnotežje te pogodbe razdira, je ta država pogodnica vselej upravičena zahtevati, naj se nemudoma začno pogajanja, da se odvrne oškodovanje njene trgovine. V takem primeru se morajo začeti pogajanja v dveh tednih, ko se poda predlog. Če se v nadaljnjem mesecu dni ne doseže sporazum, je tista država, ki je predlagala, naj se začno pogajanja, upravičena, pogodbo o vsakem času, tudi še pred iztekom dobe veljavnosti, dogovorjene v členu 3‘2., odpovedati z dvomesečnim odpovednim rokom. K členu 12. Med notranje davščine spada tudi davek na poslovni promet. K členu 13. K prvemu odstavku pod točkami a), b), c), d), e) in g): Če zahteva carinska uprava zavarovanje carinskega zneska, mora pripustiti uvozniku možnost, da da zavarovanje tudi na drug. način, ne pa samo s položitvijo carine v gotovem. K prvemu odstavku pod h): Glede carinskega zavarovanja veljajo določbe člena 10. mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti, podpisane dne 3. novembra 1923 v Ženevi. K prvemu odstavku pod f): Glede carinskega zavarovanja veljajo vsakokrat obstoječi zakonski predpisi. K prvemu odstavku pod točko b): Dogovor o oprostitvi od uvoznih carin se ne nanaša na prikladke, ki so se dodali tem predmetom ob popravi v inozemstvu. K drugemu odstavku: Zavarovanje se da lahko tudi na drug način, ne pa samo s položitvijo denarja. Izdelkov iz dragih kovin, imenovanih v tej določbi, se izvozne prepovedi ne dotikajo. K členu 15. Nekvarno nadaljnjim pravicam, ki izvirajo za državi pogodnici iz določb mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti, podpisane dne 3. novem. 1923 v Ženevi, naj priznavajo carinska oblastva ene države pogodnice potrdila o izvoru, izdana na ozemlju druge države pogodnice po določbah člena lo-t tudi takrat, kadar se uvažajo proizvodi prekomorskih dežel čez ozemlje ene države pogodnice na ozemlje druge države pogodnice. K členu 16. Vladi obeh držav pogodnic se sporazumeta o ukrepih. ki so potrebni za izvrševanje določb člena 16. glede uvoza jugoslovanskih vin v Nemčijo. K členu 31. 1. Vladna odbora se bosta bavila zlasti z naslednjimi vprašanji: z razširitvijo možnosti razpečavanja nemškega blaga v Jugoslaviji in jugoslovanskega blaga v Nemčiji. Ob tem je treba mimo ostalega obračati posebno pozornost na vprašanje prisposobitve poedinih vej jugoslovanske kmetijske proizvodnje potrebam nemškega uvoza; z učinkom istih vladnih odredb, ki utegnejo neugodno vplivati na izvoz iz ene države pogodnice v drugo. 2. Tema vladnima odboroma je na izvolji, pritegniti pri obdelavi kakršnegakoli specialnega območja strokovnjake za poedina vprašanja. Zlasti pa si pridržujeta odbora pravico, sestaviti po potrebi mešani odbor, ki bi obravnal tista kmetijska vprašanja, ki zadevajo obe državi pogodnici. Teinu odboru morajo pripadati strokovnjaki, imenovani od vsake vlade izmed proizvodni-kov in trgovcev. Njegova sestava se določi za vsak primer posebej glede na predmete, ki se naj obravnavajo. 3. Namera je, da se snidila ta vladna odbora prvič najkesneje po preteku leta dni od dne, ko se je pogodba pričela uporabljati, zato, da naknadno preizkusita medsebojni blagovni promet. Neodvisno od tega se sestajata vladna odbora, kadarkoli se pokaže po tem potreba V poedinih primerih. K prilogi A. K štev. iz 115, prvemu odstavku: 1. Razdelitev kontingenta krapov se prepušča kraljevski jugoslovanski vladi. Uvozniki morajo predložili, če se hočejo koristiti z znižano carinsko stopnjo 30 RM, ob odpremi jugoslovanskih pošiljk krapov v svobodni promet na nemškem carinskem ozemlju kontingentno potrdilo, izdano po jugoslovanskem oblastvu in potrjeno po nemški carinarnici. Kontingentna potrdila smejo izdajati jugoslovanska oblastva samo izvoznikom, ki se sami zavežejo in prodajalce krapov v Nemčiji obvežejo da: a) bodo vnovčevali krape v Nemčiji samo po pogojili, ki jih določi v poedinih tržnih območjih urad, določen od nemške vlade: b) se podrede pri spornih vprašanjih, ki bi se podala iz obveznosti, navedene spredaj pod a), razsodišču. V to razsodišče imenujeta po enega člana urad, določen po nemški vladi, in kraljevski jugoslovanski poslanik v Berlinu. Če se oba razsodnika v tednu dni po svojem imenovanju ne zedinita o predsedniku, imenuje tega nemški minister za prehrano in kmetijstvo. Razsodišče se mora spiti v tednu dni po svoji sestavitvi. Če se ugotovi s sodbo razsodišča, da se je prekršila obveznost, omenjena pod a), izključi kraljevska jugoslovanska vlada na zahtevo nemške vlade dotičnega izvoznika od nadaljnjega ukoriščanja krapjega kontingenta. To velja tudi, če se ena stranka ne podvrže rzsodiŠčne-mu postopku. Obe vladi se sporazumeta o postopku, ki naj velja glede izdajanja kontingentnih potrdil, kakor tudi o jugoslovanskem oblastvu in o nemški carinarnici, ki naj izdajata in potrjujeta kontigenlna potrdila. 2. Obe vladi postavita takoj, ko se ta pogodba začasno uveljavi, mešani odbor, ki m« pripadajo strokovnjaki izmed proizvodnikov in trgovcev in ki jih imenuje vsaka vlada. Odboru je naloga, obravnavati drugačno porazdelitev na poedine mesece celotne letne količine krapov, ki se naj uvozijo iz Jugoslavije v Nemčijo. Če se člani odbora sporazumejo, stopi nova razdelitev letne količine na poedine mesece s pristankom obeh vlad na mesto dotedanje razdelitve. 7. Nemška vlada izjavlja, da je sporazumna, da se opravi uvoz po Jugoslaviji neukoriščene količine kontingenta 70 q po pogodbeni carinski stopnji po 30 RM za 1 q v mesecu juniju 1934. K štev. iz 317 P: Nemška vlada si pridržuje pravico, odpovedati pogodbeno ugodnost na 2 tedna. To odpovedno pravico uporabi pa le, če stopi sporazum, sklenjen dne 14. aprila 1934 med nemško in jugoslovansko industrijo, iz veljave. K štev. iz 48, 115, odst. 2 (smoji), in 317 P: Odprava blaga, ki spada pod te tarifne številke, v prosti promet na nemškem carinskem ozemlju po pogodbenih carinskih stopnjah je dopustna ali samo pri največ dveh carinarnicah, ki se naj določita sporazumno med obema vladama, ali pa brez te omejitve na določene carinarnice, če se predlože kontingentna potrdila, ki jih izda ali potrdi nemška carinarnica. Če se omeji carinska odprava na določene carinarnice, je nemška vlada sporazumno s lem, da se od carinskega kontingenta odločijo deli količine, ki jih je treba označiti številčno, in odpravijo pri drugih nemških carinarnicah, ki se sporazumno določijo; pri tem si pridržujeta obe vladi pravico, se po potrebi sporazumeti o izpremembah glede odločenih delov količine. Nadalje je treba, tudi če se carinska odprava omeji na 'določene carinarnice, predložiti na zahtevo kraljevske jugoslovanske vlade kontingentna potrdila, iz katerih se vidi, da je pošiljko vraču-niti v kontingent. Kraljevska jugoslovanska vlada priobči nemški vladi, katero ureditev si je izbrala. Obe vladi se sporazumeta o nemških carinarnicah kakor tudi o jugoslovanskih uradih, ki naj izdajajo kontingentna potrdila, in o postopku, ki se naj uporablja. K prilogi B. K štev. 1. in 2. Seme za žitarice: Carine prosti uvoz priznanega semena je dovoljen samo z odobritvijo jugoslovanskega ministrstva za kmetijstvo. Uvozniki morajo, da bi se koristili s carine prostim uvozom, predložiti ob odpravi vsake pošiljke za svobodni promet potrdilo nemškega urada, s katerim se potrjuje, da gre za priznano seme. Obe vladi se sporazumeta o uradih, ki naj ta potrdila izdajajo. V dvomu je jugoslovansko oblastvo upravičeno preizkusiti, ali gre za priznano seme. K štev. 121. Pivo vseli vrst: Če bi dovolila kraljevina Jugoslavija tretji državi za pivo kakršnekoli vrste v sodih ali steklenicah znižane • carinske stopnje, se pobira najnižja teh carinskih stopenj ustrezno tudi na nemško pivo vsake vrste v sodih ali steklenicah. Carinska stopnja za nemško pivo vsake vrste v steklenicah ne sme nikakor biti v neugodnejšem razmerju proti najnižji carinski stopnji, ki se je dovolila tretji državi za pivo kakršnekoli vrste v sodih, nego je razmerje po minimalni tarifi, veljavni sedaj v kraljevini Jugoslaviji, za pivo vsake vrste. K štev. 140. Kufekcjevi preparati: Za Kufekejeve preparate se štejejo vse redilne moke, uvožene kot hrana za bolnike ali za otroke, ki so sestavljene iz ogljikovih hidratov-pšenične-žitne moke, anorganskih soli, tolšč in prcdeina z 10-odstotnim dodatkom sladkorja. K štev. 211. Natrijev nitrat: Obe vladi se sporazumeta glede carinarnic, ki naj ocarinjajo umetni natrijev nitrat po pogodbeni stopnji 5-— dinarjev. Kraljevska jugoslovanska vlada si pridržuje pravico, uvesti enotno carinsko obremenitev na umetni in naravni natrijev nitrat. Tedaj odpade kontingent, odobren za umetni natrijev nitrat po carinski stopnji 5-— dinarjev. K štev. 225, št. 3. Kleji (lepi); Lep zoper gosenice je lepljiva tvarina iz kopala, ricinovega olja in voska. K štev. 235. Sredstva za zaščito rastlin in zatiranje škodljivcev: V pogodbi omenjeni preparati spadajo pod to tarifno številko, tudi če nimajo organskih tvarin v sebi. Nosprasen in nosprasit sta preparata iz bakra in arzena. Aresin je preparat apnenega arzenata. Zelijeva zrna in Zelijeva mast so preparati talija. Grodyl je preparat ogljikovega vodika s piridinovi homologi. Tutanovo suho lužilo je ciaumercuricresol-natrijeva spojina s približno 8% živega srebra. K štev. 277 in 283. Gipsiranc tkanine in trakovi: Pri gipsiranih tkaninah in trakovih se ne pobira dodatek za beljenje. K štev. 344. Polstena lepenka kot obložek za tla: S katranom napojena polstena lepenka za pokrivanje tal se ocarinja, kakor linolej. K štev. 435. Leseni križi: Semkaj ne spadajo leseni križi, dolgi 100 mm ali manj. K štev. 521. Steklenice za mleko in kozarci za kon-serve: Pri steklenicah za mleko ne vplivata z barvo zarisana, vrezana ali vjedkana razdelitev na stopinje in tvor-niška znamka, pri kozarcih za konzerve pa ne tvorniška znamka na ocarinjanje. K štev. 550. Škarje: Semkaj ne spadajo škarje, ki jih rabijo obrtoma krojači in brivci. K štev. 665. Radijski aparati: Za dele radijskih aparatov se smatrajo: slušala, vrtilni kondenzatorji, transformatorji za nizko frekvenco, stojala za svetilke, kurilni upori, blokovni kondenzatorji, zvočniki, anodne baterije, kurilno baterije, svetiljke, pojačevalne cevi, variometri, kristalni detektorji in kristali, tuljave in vrtilci za tuljave, premikala za tuljave, upori visokih ohmov, potenciometri, stikala za antene. K štev. 687. Tečaji za gramofone: Tečaji za gramofone so sestavljeni iz naslednjih delov: vzmetnice, vzmeti, ročične osi, okvira, regulatorja in osi za ploščo. V Beogradu, dne 1. maja 1934. Juraj Demetrovič s. r. Viktor von Heereu s. r. Otto Sarnovv s. r. Prednji sklep ministrskega sveta stopi v veljavo in dobi obvezne moč dne 1. junija 1934, prestane pa veljati, ko stopi v moč zakon o zgoraj navedeni trgovinski pogodbi s prilogami, ki so njen sestavni del. V Beogradu, dne 23. maja 1934. Predsednik Namestnik ministrskega sveta ministra za zunanje posle, Nikola Uzunovič s. r. minister za kmetijstvo Minister Dragotin S. Kojič s. r. za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Banove uredbe. 448. Ižpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. junija 1934, I. No. 5210/1, je bil Bordon Karel, polic, stražnik I. razreda-zvanKnik prve skupine pri upravi peticije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijske straže II. razreda v X. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 23. junija 1934, I. No. 3872/3, je bila postavljena Fink Marija iz Celja za uradniškega pripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri drž. bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, z mesečno plačo Din 905’—. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 20. junija 1934, I. No. 4365/1, je bil postavljen dr. Bregant Marijan, zdrav nik-volon-ter v občni državni bolnici v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih pri javni bolnici v Celju z mesečno plačo Din 1275-—. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 27. junija 1934, I. No. 5350/1. je bil postavljen Drugovič Norbert za uradniškega pripravnika X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Celju. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. junija 1934, I. No. 5269/1, je bil postavljen Medved Anton, banovinski računski kontrolor sedme položajne skupine na vinarski in sadjarski šoiti v Mariboru, za banov. rač. inšpektorja šeste položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovino v Ljubljani z dne 27. junija 1934, I. No. 2311/3, ie bil postavljen S1 e k o v e c Ivo za uradniškega pripravnika X. položajno skupine pri terenski tehnični sekciji v Gornji Radgoni. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 7. junija 1934, I No. 280/3, je postav- ljen Slekovee Josip, cestni nadzornik-uradniški prb pravnik X. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, za cestnega nadzornika v X. položajni skupini na dosedanjem službenem mestu. * Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 7. junija 1934, I. No. 4897/1, je postavljen Cm reka r Franc, rečni nadzornik-dnevni-čar pri tehničnem razdelku sreskega načelstva Maribor levi breg za rečnega nadzornika-zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. 444. Razne objave iz „Službenih novin“. številka 112 z dne 16. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1934. O. štev. 9869, je bil upokojen dr. Divjak Stevo, šef oddelka v III. položajni skupini 2. stopnje in vršilec dolžnosti upravnika državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec. Z odlokom ministra za promet z dne 3. maja 1934 so bili premeščeni: a) po potrebi službe: Makotar Anton, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Križevci pri Ljutomeru, v post. Grobelno; Oset Franc, prometnik Vlil. položajne skupine postaje Maribor, koroški kolodvor, v postajo Maribor glav. kolodvor; O sol in Ivan, nadzornik proge VIII. položajne skupine v Velenju, III. sekcija za vzdrževanje proge, v IX. sekcijo za vzdrževanje proge, Ljubljana gorenjski kol.; Šuštaršič Jožef, oficial IX. položajne skupine kurilnice Ljubljana I. glavni kolodvor, v kurilnico Maribor; Višner Karol, nadzornik telegrafa IX. položajne skupine v Rožnem dolu-Pribišju, signalne delavnice Ljubljana, v isto delavnico v Novem mestu; Šavpah Franc, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Grobelno, v postajo Jesenice; Taučar Alojzij, pomožni poslovodja X. položajne skupine Ljubljana II., gorenjski kolodvor, v kurilnico v Mariboru; Dobovišek Ciril, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine, VI. sekcije za vzdrževanje proge Jesenice, k nadzorniku proge Hrušica iste sekcije, b) na prošnjo: Dragar Franc, prometnik VIII. položajne skupine postaje Trbovlje, v postajo Maribor, glavni kolodvor; Mihajlovič Dragič, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Židani most, v postajo Murska Sobota; Sovre Janez, prometnik IX. položajne skupine postaje Šmarje-Sap, v postajo št. Vid-Vižmarje; Eršte Alojzij, nadzornik proge IX. položajne skupine Trebnje, VII. sekcije za vzdrževanje proge, v Kandijo, ista sekcija; Dolžan Leo, pomožni prometnik X. polož. skupine postaje Čakovec, v postajo Maribor, glavni kolodvor; Hvala Josip, pomožni strojevodja X. položajne skupine luirilnične izpostave Novo mesto, v strojno postajo Kočevje kurilnice Ljubljana II, gorenjski kolodvor; Bernhard Jovan, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnične izpostave Novo mesto, v strojno postajo Kočevje kurilnice Ljubljana II, gorenjski kolodvor. izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani« liska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otuiar Mihalek v Ljubljani. štev. 55. SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Pniloga k 55. kosu V. letnika z dne 11. julija 1934. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1000/23. 1549 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. junija do 21. junija 1934. Po naredbl ministrstva za narodno zdravje H- br. 4948 z dne 21. marca 1930. — o _ o > a Srez 'n O c“5 ca u 'd O S P «0 0 o ► Skupina tifuznih bolezni Celje..................... 2 Celje (mesto) . . . Dolnja Lendava . Litija............... Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi breg Novo mesto .... Prevalje............ Slovenjgradec . . . Šmarje pri Jelšah Vsega 15 1 Celje Litija Novo mesto Griža. — Dysenteria. | - 1 3 11 - 1| - Vsega 2 2 1 škrlntinka. — Scarlatina. Brežice .............. Celje................. Celje (mesto) . . . . Dolnja Lendava . . Kamnik ............... Kranj................. Litija................. Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer.............. Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . Novo mesto............ Ptuj.................. Kadovtjica............ "lovenjgradec . . . . Vsega Ošpice. — Morbilli. Kočevje .... Murska Sobota Novo mesto . . £fni • .......... oiovenjgradec . Vsega . Dušljjivi kašelj. Krško ..................... 0'orje pri Jelšah . . . 48 10 391 - - Pertussis. 83 I — I 83 I — —11281 — — 13 17 1 8 2 7 1 5 58 14 171 1| 54 18 Vsega . . J 83 Jl28| 83 j — 19 128 128 Srez Davica. — Dipkteria et Cronp. Brežice 5 1 — — 6 Celje 4 2 2 — 4 Celje (mesto) 1 — — — 1 Dolnja Lendava ...» 2 2 1 — 3 Kranj , . , 2 2 —1 — 4 Kočevje 1 — — — 1 fčonjice .»»••»•»« 3 — 3 — — K rško .......... 1 I — — 2 Laško — 1 — — 1 Litija 8 — — — 8 Logatec 1 — — — 1 Ljubljana (srez) .... 13 3 2 1 13 Ljubljana (mesto) , ,. 5 2 1 — 6 Ljutomer — 1 1 — — Maribor levi breg , . , 1 — 1 —. — Maribor (mesto) .... 2 — — — . 2 Murska Sobota — 1 — — 1 Novo mesto 1 — 1 — — Ptuj 2 1 I — 2 Radovljica . 1 — — — 1 Slovenjgradec 1 — — •— 1 Šmarje pri Jelšah . . . 2 — 2 — — Vsega . . 56 17 15 i 57 Šen. — Ery8ipe1as. Krško ................. Litija................. Logatec ............... Ljubljana (mesto) . Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . Novo mesto............. Prevalje............... Radovljica............. Vsega 8 6 Vranični prisad. — Anthras. Murska Sobota 1—1 11 — | - Vsega - 1 - Otročična vročica. — Sensis pucrperalis. 13 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. flornjigrad 1 — l — — Kamnik 1 — — — 1 Kranj 1 — 1 — — Kočevje — 1 — — 1 Ljubljana (srez) .... 1 — 1 — — Maribor levi breg . . . 1 — — — 1 Vsega ^ 5 1 3 — 3 Kočevje 1 — - — 1 Ljubljana (srez) .... 1 — — — 1 Novo mesto 1 — — — 1 Vsega . . 3 — — - a Vnetje priinševne slinavke. — Parotitis epidemica. Krško ...................I 37 I — I 37 I — | — Vsega . . | 37 | — | 37 | — | — Ljubljana, dne 27. junija 1934.^ Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. III/5 No. 5143/1. 1552 Izkaz živalskih kužnih bolezni na področju Dravske banovine no stanju z dne 25. junija 19S4. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Steklina: Maribor deSni breg: Slov. Bistrica* mesto (Slov. Bistrica 1 dv.). Garje konj: Maribor deš. br.: Pobrežje (Pobrežje 1 dv.). Ptuj: Cirkovci (Dreganja vas 1 dvorec). Mehurčasti izpuščaj: Konjice; Konjice okolica (Tolsti vrh 2 dv.), Tepanje (Tepanje 1 dv.). Svinjska kuga: Brežice; Bizeljsko (Gregovce 2 dv.), Dobova (Gaberje 1 dv.), Globoko (Globoko 1 d v.). Črnomelj: Črnomelj (Črnomelj 2 dv.), Vinica (Preloka 1 dvoirec), (Vinica 2 dv.). Krško: Sv. Križ (Križ 1 dvorec), Vel. Mraševo 2 dv.), Št. Jernej (Dol. Gradišče in Dol. Maharovec po 3 dvorce), Trebelno (Oužmja vas 4 dv., Drečjd vrh 1 dv. Jelševec 2 dv., Trebelno 1 dv.). Laško: Trbovlje (Loke 14 dvorcev). Litija: Krka (Gradiček 1 dvorec). Ljubljana: Tacen (Sp. Pirniče 2 dvorca). Ljutomer: Križevci (Lukavci 3 dvorci), Sv. Jurij ob Ščavnici (Biserjane 1 dv.). Maribor (lesni breg; Makole (Majanje 1 dv.), Pobrežje (Devica Marija v Brezju 2 dv.). Maribor levi breg: Pesnica (Pesnički dvor 1 dv.), Zg. Kungota (Slatina 1 dv.). Maribor mesto: Maribor 1 dv.). Metlika: Gradac (Gor Dubravka 1 dv., Geršiči 1 dv., Otok 1 dv., Vranoviči 1 dv.). Metlika okolica: (Črešnjevec 2 dv.). Novo mesto; šmar-jeta - Bela cerkev (Tomažja vas 1 dv.). Ptuj: Dornava (Paoinje 2 dv.), Markovci (Markovci 3 dv.). Ljubljana mesto: 1 dvorec. Svinjska rdečica: Brežice: Artiče (Arnova sela, Dečna sela in Trbež po 1 dv.), Brežice (Brežice 1 dv.), Sevnica (Sevnica 1 dv.), Zakot (Brežina 1 dv., Zverinjak 2 dv.). Dol. Lendava: črenšovei (Dol. Bistrica 2 dv.), Dobrovnik (Dobrovnik 1 dv.), Lendava (Dol. Lendava 2 dv.). Gornji grad: Kokarje (Lačja vas 1 dv.), Luče (Podveza 1 dv.), Mozirje (Lepa njiva 1 dvorec), Rečica (Poljane in Rečica po 1 dv.). Kočevje: Sodražica (Sodražica 1 dvorec). Konjice: Konjice okolica (Bukovje 1 dv., Gabrovniik 2 dv., Zeče 1 dvorec), Loče (Draža vas 2 dv., Licenca 1 dv.), Tepanje (Sp. Grušovlje 1 dv.), Zreče (Skomarje 1 dv.). Krško: Kostanjevica (Dole 1 dv., Ošterc 6 dv.). Laško: Marija Gradec (Tavčenlas 1 dv.), Sv. Krištof (Slivno 1 dv.), Zidani most (Savna peč 1 dv.). Litija: Kresnice (Sp. Ribče 1 dv.), Št. Lambert (Senožeti 1 dv.), Vače (Kolovrat 1 dv.), Višnja gora (Dedni dol, Luče in Sv. Urh po t dv.). Ljubljana: Moste (Moste 1 dv.). Ljutomer: Cezanjevci (Vogričevci 1 dv.), Sv. Jurij ob Ščavnici (Grabšinci 2 dv., Okoslavci 1 dv.), Križovci (Gajšev-ci in Stara nova vas po 2 dv.). Ljutomer okolica: (Mota 3 dv.), Mala nedelja (Drakovci in Kuršinci po 1 dv.), Ra-dosiavci 4 dv.), Štrigova (Rimščak 1 dv.), Veržej (Veržej 1 dv.), Logatec: Gor. Logatec (Kalce 2 dv.), Lož (Lož 1 dv.), Rakek (Rakek 2 dv., Unec 2 dv.). Marib«r desni breg: Fram (Fram in Morje po 1 dv.), Hoče (Bohova in Razvanje po 1 dv.), Pobrežje (Dogoše in Pobrežje po 1 dv.), Rače (Dobrovci 2 dv., Hotinja vas 1 dv., Orehova vas 2 dv.). Maribor levi breg: Jakobski dol (Vukovski dol 4 dv.), Košaki (Počehova 1 dv., Trčova 2 dv.), 'Pesnica (Jelanče 1 dv., Jarenina 1 dv.), Sv. Marjeta (Vosek in Vukovje po 1 dv.), Senarska (Zg. Senarska 1 dv.), Velka (Draženvrh 1 dv.), Zg. Kungota (Kozjak 2 dv., Plač 1 dv., Plintovec 1 dv., Zg. Kungota 1 dv.). Murska Sobota: Tišina (Gederovci 1 dv.). Novo mesto: Prečna (Gor. Straža 1 dv.), Trebnje (Češnjevk 1 dv.). Prevalje; Dravograd (Otiški vrh in Velca po 1 dv.), Muta (Sp. Gortina 1 dv.), Prevalje (Stražiše in Uršula gora po 1 dv.), Vuhred (Vuhred 1 dv.), Vuzenica (Št. Janž in Št. Vid po 2 dvorca). Slo-venjgradcc: Podgorje (Zgornji Razbor 1 dvorec), Šmartno (Legen 2 dvorca). Škofja Loka: Poljane (Hotovlje 1 dvorec), Selce (Ševlje in Sv. Lenart po 1, dvorec). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. dne 25. junija 1934. * K V-No. 3486/7. 1601-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgrad-njo lesenega mostu preko Krke na Dvoru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na da ; 26. julija 1934 ob 11. uri dop. v »obl štev. 219 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravmih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gajevi ulici 5/IL, soba št. 218. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna ki znaša Din 69.433-92. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih uovi- nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1934. * II. No. 235/5. 1534 3—3 Razglas. Lukač Jožef, mlinar in žagar v Bahovcih, srez Murska Sobota, je zaprosil za dovoljenje za zgraditev vodne naprave na parceli 730, k. o. Bakovci, ki bo pri 9mesečni vodi izkoriščevala 2-84 in3 sec. in pri padcu 1-4 m pri hidrocentrali dosegla brutto 53 k. s. 0 tem se razpisuje na podstavi čl. 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1930., »Službeni list« štev. 333/52, ter čl. 73. z. u. p. na torek, dne 24. julija 1934. komisijska razprava s sestankom komisije ob 8. uri 30 min. na mestu samem. Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pa do dne 20. julija t. 1. razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami v tehničnem razdelku sreskega načelstva v Murski Soboti. K tej razpravi se pozivajo vsi interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti pismeno uprav-, nemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani do dne 21. julija 1934., najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz čl. 75. z. u. p. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. junija 1934. * K V—No. 150/4. 1576—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo lesenega mostu čez Kamniško Bistrico na Duplici I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. julija 1934 ob 11. uri dop. v sobi štev. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gledališki ul. štev. 8/II, soba štev. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 98.174-27 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljjvska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. julija 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev VIII U 31/34. 1605 V imenu Njeg. Veličanstva kralja! Obd. Knifič Jožef, r. 1. XI. 1898 v Sori, tja pristojen, srez Kranj, sin pok. Jožefa in Terezije, roj. Kafol, r. k., poročen, trg. v Rušah št. 151, nekaj premoženja, že kaiznovan, je kriv, da v mesecu aprilu t. 1. v Rušah kot prodajalec življenstoih potrebščin ni imel v svoji trgovini suma mo ali podrobno označenih cen posameiznih predmetov in teh cen izobešenih na vidnem kraju. S tem je zakrivil prekršek po § 6. zak. o pobijanju diraginje živdjenskih potrebščin in brezvestne špekulacije 'n se obsoja po tem paragrafu na en dan zapora in 50 Din denarne kazni, v primeru neizterljivosti na nadaljnji 1 dan Zapora, po § 389. kpr. v povračilo izterljivih stroškov kaz. postopanja in izvršitve kazni. Po § 19. cit. zak. se odredi objava izvršne sodbe v »Službenem listu« ob stroških obsojenčevih. SreSko sodišče v Mariboru, °dd. VIII-, dne 23. junija 1934. * Su 706—14/33—9. 1550 a 2—2 Razglas o licitaciji. Predsedništvo apejacijskega sodišča v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. in 86. a zakona o drž. računovodstvu pismeno ofertno licitacijo za nabavo naslednjih strojepisnih in pisarniških potrebščin: 48 komadov črnih strojepisnih trakov širine 11 m/m, 720 komadov črnih strojepisnih trakov širine 13 m/in, 12 komadov črnih strojepisnih trakov širine 16 m/m, 12 komadov črnih strojepisnih trakov širine 25 m/in, 36 komadov litografskih strojepisnih trakov širine 13 m/m, 30.000 listov ogljenega papirja, 5.000 pol indigovanega papirja, 500 listov litografskega papirja, 10.000 pol ovojnega papirja 90/125 cW v teži po 100 kg za 1000 pol, 20.000 pol ovojnega papirja 90/125 en* v teži po 70 kg za 1(M)0 pol. Licitacija se ho vršila dne 23. julij® 1934 ob 11. uri dopoldne v ju stični Pa' lači v Ljubljani, Kralja Petra trg, št. 1» v sobi št. 74, prvo nadstropje. Popolni razglas je natisnjen v priloR1 I; »Službenemu listu« št. 53 z dne 4. j'1' lija 1934. Predsedn*štvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 4. julija 1934. * Štev. 56. Stran 283. I Po 1*22/34—11. 1606 Oklic. Tožeča stranka: Kreditno društvo mestne hranilnice v likvidaciji v Mariboru, zastopano po dr. Rudolfu Ravniku, cdv. v Mariboru, je vložila proti b>ženi stranki Cziifrak Karoli, vdovi po odv. v Murski Soboti, sedaj na Madjurskem, odnosno neznanega bivališča, radi Din 14.0C0*— k opr. štev. I Po 122/34—11 tožbo. I. narok za ustno razpravo se je dotočil na 6. septembra 1934 ob pol devetih dopoldne pred tem sodiščem. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Irgolič Franjo, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne 'imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 6. julija 1934. 0 82/34—9. 1613 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Gospod Korošec Franc, nadžupnik dekan pri Sv. Križu pr,i R. Slatini, je Umrl dne ‘2. junija 1934. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, s pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sedišču do dne 15. avgusta 1934 dopoldne ob dvanajstih v sobi 3 ustno, ali pa do toga dne pismeno. Sicer ne bi imeli npniki, ki niso zavarovani z zastavno Pravico, nikakršne nadaljnje prav.ice do to zapuščine, ako bi s plačilom napovedanih terjatev pošla. Srečko sodišče v Rogatcu, odd. I., dne 1. julija 1934. 14/34—2. 1608 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Brilej Martin, rojen 25. oktobra 1885 y Praprotnem št. 32, občina Jurklošter, M} tja pristojen, nazadnje hlapec na Platoni, je odšel leta 1914. z lovskim bata-.Jenom na rusko bojišče, bil tam ranjen ju se po okrevanju zopet vrnil na rusko toonto. Od leta 1915 dalje ni dal več Stosu, da je še pri življenju. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu S 1. zaik. z dne 31. marca 1918., št. 128 ,rž. z., se uvaja na prošnjo Brilej Ma-rije, žene imenovanega, dninarice v što-Tah 24, postopanje' za proglasitev 'tortviim, ter se izdaje poziv, da so o po-Srešancu poroča sodišču. Brilej Martin se poziva, da se zglasi jtoi podpisanem sodišču ali drugače da ■kako vest o sebi. Po 1. marcu 1935 bo sodišče odločalo toi vnovično prošnjo o proglasitvi tortvim. .Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 3. julija 1934. * I R 83/34—1. 1599 Amortizacija. Na prošnjo Bauman Kristine, vdove sodnega ofioiala v 'Ptuju, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši od 25. junija 1934, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez meči. Oznamenilo: Hranilna knjižica Ptujskega predujemnega društva v Ptuju št. 255, glaseča se na ime »Saria Otto« z vlogo Din 10.524-—. Sresko sodišče v Ptuju, odd. I., dne 4. julija 1934. I 287/34—8. * # 1612 Dražbeni oklic. D n e 3. avgusta 1934 dopoldne ob desetih bo pr.i podpisanem sedišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Draga v Lož. štev. 16. Cenilna vrednost: Din 74.190-80. Najmanjši ponudek: Din 49.461-—. Varščina: Din 7.420-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kočevju, odd. II., dne 28. junija 1934. I 19/34—15. ‘ # 1463 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sodražica, vi. št. 28 in 527. i. j. hiša z mlinom in vodno žago, gospodarskim poslopjem, njive, gozdovi in travniki. Cenilna vrednost: Din 68.678-75. Najmanjši ponudek: Din 45.785-83. JamČevina: Din 6868-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ribnici, dne 15. junija 1934. -j. I 207/34-7. 1593 Dražbeni oklic. Dne 13. avgusta 1934 d o p o 1 -d n e o b os m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Drašiči, vlož. štev. 1035. Cenilna vrednost: Din 34.160-—. Vrednost pritikline: Din 4.060-—. Najmanjši ponudek: Din 20.700-—. Varščina znaša Din 3.500'— in jo je položiti v gotovimi, ati pa v vrednostnih papirjih ali hranilnih knjižicah. Pravice, ki bi ne pripuščale, dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Metliki, dne 26. junija 1934. •J; I 402/32. 1591 Dražbeni oklic. Dne 13. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grahovo, vlož. štev. 855, 857. Cenilna vrednost: Din 101.420-— s. pritiklinami vred. Najmanjši ponudek: Din 50.710-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 25. junija 1934. I 170/34—6. 1416 Dražbeni oklic. Dne 13. avgusta 1934 ob poideš e tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik, vi. št. '509. Cenilna vrednost: Din 95.000-—. Najmanjši ponudek: Din 47.500-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se 'opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, dne 8. junija 1934. $ I 585/34—9. 1374 Dražbeni oklic. Dne 18. avgusta 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamna gorica, vi. št. 410. Cenilna vrednost: Din 95.000-—. Najmanjši ponudek: Din 63.333-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ja priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 1. junija 1934. I 521/34. 1499 Dražbeni oklic. Dne 20. avgusta 1934 ob polde-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dragomelj, vi. št. 25. Cenilna vrednost: Din 39.151‘70. Vrednost pritikline: Din 2.460-—. Najmanjši ponudek: Din 26.101-14. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 14. junija 1934. »j. I 802/33—13. 1325 Dražbeni oklic. Dne 20. avgusta 1934 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nomenj, vi. št. 19, 'A 150, ‘/»sinko 105 in 128. Cenilna vrednost: Din 59.121-—. Vrednost pritikline: Din 269-—. Najmanjši ponudek: Din 32.431-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 28. maja 1934. & I 502/34-9. 1326 Dražbeni oklic. Dne 20. avgusta 1934 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 204. Cenilna vrednost: Din 158.170-—. Vrednost pritikline: u 22.800—. Najmanjši ponudek: Din 105.446-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 30. maja 1934. » 417/34—8. 1531 Dražbeni oklic. Dne 20. avgusta 1934 ob pol devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Smolenja vas, vi. št. 121 (hiša in mlin), zemljiška knjiga Smolenja vas, vi. št. 618, in zemljiška knjiga Crmošnjice Stop., vi. št. 383. Cenilna vrednost: Din 45.070-—. Najmanjši ponudek: Din 30.046-—. Pred začetkom dražbe je položiti kot vadi.j znesek 4507 Din v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 26. junija 1934. H5 I 505/32—56. 1526 Dražbeni oklic. Dne 21. avgusta 1934 ob poide v e t i h dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Gorenja vas, vi. št. 49, 14 in 199. Cenilna vrednost: Din 57.160-—. Vrednost pritikline: Din 750-—. Najmanjši ponudek: Din 57.160-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Višnji gori, dne 21. junija 1934. % I 34o/34—i 0. 1595 Dražbeni oklic. Dne 22. avgusta 1934 d o p o 1 -dne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 4 dražba nepremičnin: zc jiljiška knjiga k. o. Konjice, vi. št. 34; zemljiška knjiga k. o. Konjice, vi. št. 22, zemljiška knjiga k. o. Tepanje, vi. St. 238. Cenilna vrednost: Din 165.072-25. Vrednost pritikline: Din 1.940-—. Najmanjši ponudek: Din 110.018-16. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 13. junija 1934. •j* I 28/34—29. 1570 Dražbeni oklic. Dne 22. avgusta 1934 dopoldne ob devetih bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kovača vas, vi. št. 44, obstoječih iz stanovanjske hiše št. 44, gostilne in trgovtue ter gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše št. 25 s 'kamnolomom, žago in 11 zemljiških, dalje v kat. občini Ritoznoj 11 zemljiških parcel din kat. clbčiud Šentovec, vlož. št. 115, ena njiva. Cenilna vrednost: Din 298.945-30. Najmanjši ponudek: Din 199.296-87. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II., dne 26. junija 1934. I 555/34-8. 1597 Dražbeni oklic. Dne 22. avgusta 1934 d o p o 1 -d n e o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vrhole, vi. št. 282, zemljiška knjiga k. o. Vrhole, vi. št. 163. Cenilna vrednost: Din 21.425-90. Vrednost pritikline: Din 2.145-—. Najmanjši ponudek: Din 14.283-93. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobni veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srečko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 20. junija 1934. * Va I 274/34. 1434 Dražbeni oklic. Dne 23. avgusta 1934 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin polovica domačije v Klečah št. 77 pri Dolu z gospodarskimi poslopji, žago in mlinom ter zemljiščem zemljiška knjiga k. o. Kleče, vi. št. 77. Cenilna vrednost: Din 69.209-50. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 46.139-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 30. maja 1934. * I 238/34-6. i483 Dražbeni oklic. Dne 23. avgusta 1934 ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podkoren, vi. št. 80 in 215. Cenilna vrednost: Din 162.443-05. Vrednost pritikline: Din 3.300-—. Najmanjši ponudek: Din 108.295-36. dražba se vrši po parcelah. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, l0 Priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, Slcer bi se ne mogle več uveljavljati joode nepremičnine v škodo zdražitelja, ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbcni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Kranjska gora. dne 15. junija 1934 * 1 IV 1964/32-28. 1323 Dražben! oklic. Dne 24. avgusta 1934 ob polise tih bo pri podpisanem sodišču ^..sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lobnica, vi. št. 21. Cenilna vrednost: Din 557.026-95. Najmanjši ponudek: Din 371.351-30. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe. s*c©r bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ** je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega tedišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 30. maja 1934. * IV I 344/33—29. 1461 Dražbeni oklic. , Pne 24. avgusta 1934 ob enajstih •je pri podpisanem sodišču v sobi st. 11 ,ražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lobnica, vi. št. 101. Cenilna vrednost: Din 56.187-40. Najmanjši ponudek: Din 37.458-10. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-.etlem naroku pred začetkom dražbe, Slc0r bi se ne mogle več uveljavljati ?!ede nepremičnine v škodo zdražitelja, ' ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni ■•Klic, ki je nabit na uradni deski'tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 1. junija 1934. * Iv I 350/33-11. 1460 Dražbeni oklic. , Pne 24. avgusta 1934 ob devetih Pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 vtežba nepremičnin: zemljiška knjiga ‘obrežje, vi. št. 956. Cenilna vrednost: Din 39.810-—. Jtej-manjši ponudek: Din 26.540-—. j ravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ^ Priglasiti sodišču najpozneje pri draž--oem naroku pred začetkom dražbe, Cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 29. maja 1934. \ •j. [ 480/34-8. 1543 Dražbeni oklic. Dne 26. avgusta 1934 ob devetih, t. j. v nedeljo, bo na mestu samem dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara žaga, vi. št. 136 do polovice, zemljiška knjiga Stara žaga, vi. št. 514, zemljiška knjiga Črmošnjice Koč., vi. št. 334. Cenilna vrednost: Din 32.116-97. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 24.087-72 (to je tri četrtine). Pred začetkom dražbe je položiti v gotovini znesek Din 3212-— kot vadij. Pravice. ;i bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pridraž-beuein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 16. junija 1934. $ I 323/34-7. 1596 Dražbeni oklic. D n e 28. avgusta 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Božje, vi. št. 21. Ce. -lna vrednost: Din 3.222-10. Vrednost pritikline: Din 50"—. Najmanjši ponudek: Din 2.148-07.. Pravice, ki bi ne* pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobr.i veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Sresko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 24. junija 1934. Va I 107/33-23. 1510 Dražbeni oklic. D n e 30. avgusta 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: 1. hiše v Ljubljani, Poljanska c. 64 z gospodarskim poslopjem in zemljiščem; 2. travnik na Gal je vici, zemljiška knjiga 1. k. o. Poljansko predmestje, vi. št. 120, 2. k. o. Karlovško predmestje, vi. št. 668. Cenilna \rednost: 1. Din 593.832-—, 2. Din 55.170-—. Vrednost pritikline: Din 1.473-—. Najmanjši ponudek: 1. dinarjev 296.916;—, 2. Din 36.780-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 16. junija i934. VA 1 2677/32-79. 1582 Dražbeni oklic. Dne 30. avgusta 1934 dopoldne o b d e v e t ii h bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin, hiše v Kopališki ulici št. 8 v Ljubljani z vrtom (2 parceli): zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje, vi. št. 1546. Cenilna vrednost: Din 410.000"—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Dim 205.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 25. junija 1934. I 280/33-15. 1567 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiša št. 35 s prizidkom in vrtom, zemljiška knjiga Laško, vi. št. 11. Cenilna vrednost: Din 109.133"—. Najmanjši ponudek: Din 54.566-50. 'Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s;cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobr,i veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Laškem, dne 25. junija 1934. I IV 871/33—18 1462 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1934 ob poldeve-tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. 159. Cenilna vrednost: Din 138.490-—. Najmanjši ponudek: Din 69.245-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 4. junija 1934. I 654/34—11. 1482 Dražbeni oklic. Dne 3. septembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 34 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljubno, vi. št. 134. Cenilna vrednost: Din 57.660-—. Najmanjši ponudek: Din 28.830-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Radovljici, dne 8. junija 1934. * I 74/34—8. 1470 Dražbeni oklic. Dne 5. septembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Janž pri Zusmu, vi. št. 205 in 215. Cenilna vrednost: Din 2.792-30. Vrednost pritikline: Din 890-—. Najmanjši ponudek: Din 1788-30. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražberd oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Šmarju p. J., dne 16. junija 1934. I 234/34-7. 1529 Dražbeni oklic. Dne 10. septembra 1934. dopoldne ob de v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čatež, vi. številka 794. Cenilna vrednost: Din 55.548 —. Najmanjši ponudek: Din 27.774-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ja priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dr-ažbe. sicer bi se ne mogle več uv. ija.vljali glede nepremičnine v škodo zdr-ižUelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na družbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kostanjevica, dne 9. junija 1934. I 353/34. 1329 Dražbeni oklic. Dne 11. septembra 1934 ob desetih bo pri ppdpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Farna vas, vi. št. 8. Cenilna vrednost: Din 92.142.-75. Vrednost pritikline: Din 2483-—. Najmanjši ponudek: Din 47.490-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklm, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Prevaljah, dne 30. maja 1934. * I 389/34—4. 1489 Dražbeni oklic. Dne 11. septembra 1934 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mežica, vi. št. 30. Cenilna vrednost: Din, 17.000-—. Najmanjši ponudek: Din 8.500-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne'mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Prevaljah, dne 19. junija 1934. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 686. Sedež: Borovnica. Dan vpisa: 23. junija 1934. Besedilo: »Mara, tvornica peta, družba z o. z.« Obratni predmet:‘Izdelovanje lesenih pet in drugih lesnih izdelkov. Družbena pogodba z dne: 19. junija 1934. Družba je ustanovljena za dobo 10 let. Visokost osnovne glavnice: dinarjev 200.000-—. Na to vplačani znesli^ v gotovini: dinarjev 200.000'—. Poslovodja: Majaron Joško, lesni industrialec v Borovnici. Za namestovanje upravičen: Družbeno firmo podpisuje samostojno poslovodja ali pa eventualno postavljeni prokurist na ta način, da pristavi svoj podpis pod besedilom firme, ki je labko pisano od kogarkoli, s štampiljko odtisnjeno ali tiskano, prokurist s pristavkom, označujočim prokuro. Okrožna kot trg. Sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. junija 1934. Fi 561/34 — Rg C V 151/1 * 687. Sedež: Dravograd. Dan vpisa: 26. junija 1934. Besedilo: Dravograjska rafinerija mineralnega olja, G. Goli sen., družba z o. z. Obratni predmet: I. 1. dobičkonosno iskanje in pridobivanje bituminoznih snovi, do katerih si država ni pridržala pravice, in to katerekoli vrste in narave, posebno pa petroleja, plina, voska in asfalta; 2. dobičkanosna obdelava pod toč. l. naštetih sirovin lastnega ali tujega iz-vora v katerekoli izdelke, in to iz snovi kot takih ali pa v zvezi z'drugimi; isto-tako dobičkanosna predelava iz teh snovi izvirajočih odpadkov; 3. dobičkanosna izdelava in pridobitev vseh pripomočkov in izdelkov pod točko 2. naštetih snovi, kakor tudi za njih prodajo; II. prodaja pod I. označenih izdelkov (artiklov) lastnega ter tujega izvora, kakor tudi trgovanje s temi izdelki v splošnem, izvzemši trgovanje potem banke ali borze; III. naprava, zakup, pridobivanje z nakupom: rudokopov, tovarn, prostorov za zaloge, prevažanje tor drugih naprav, potrebnih v pod I. in II. navedene s vrhe, dalje zakup ali nakup nepremičnin v splošnem 'ter pravice do pridobivanja nafte od lastnikov zemljišč; IV. soudeležba pri podjetjih, katera služijo gori označenim smotrom, ter njih zakup ali nakup, in to z namenom utelesiti jih lastnemu podjetju ter za lasten račun obratovati, odnosno pridobiti ko* ristonosno namenom predstoječe družbe. Družbena pogodba z dne 17. oktobra 1924. posl. št. 4578, z izpremembami z dne 27. okt. 1924., posl. št. 4611, z dne' 20. marca 1925., posl. št. 5166, in 'z dne 23. maja 1934., posl. št. 8995. Višina osnovne glavnice: Din 100.000, ki je vplačana v celoti. Poslovodja Fišer Oskar, direktor Re* cord officea v Zagrebu, Jurišičeva 5/IL Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata po dva poslovodja kolektivno; če ima družba samo enega družabnika, ki je ob enem poslovodja, zastopa ia družbo samostojno; sedaj zastopa družbo poslovodja Fišer Oskar sam. Podpis firme: Besedilo firme podpi' sujeta skupno dva poslovodji tako, da pristavljata besedilu tvrdke kolektivno svoje ime; če pa ima družba samo ene* ga družabnika, ki je obenem poslovodja, podpisuje ta tvrdko sam; sedaj podpi' suje poslovodja Fišer Oskar sam. Oglasi se izvršujejo po »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravsko banovine« v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 26. junija 1934. Rg C II 106/7 \ * 688. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. junija 1934. Besedilo: Pretnar & Co. Obratni predmet: trgovska agentur3 in komisijska trgovina. Družbina oblika: Javna trgovska druz* ba od 19. junija 1934. Družabnika: Pretnar Janez, trgovec Ljubljani, Tyrševa cesta 15, in Olip Pavel, posestnik in gostilničar ha Lescah št. 65. Družabnika zastopata in podpisujeta za družbo kolektivno na ta način, da se podpišeta pod po komerkoli napisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. junija 1984. Fi 555 - Rg A' VII 141/1. Vpisale so se tzpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 689. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. junija 1934. Besedilo; »Kurivo« družba z o. z. Izbriše se poslovodja Žerjav Mihael, vPiše pa nov poslovodja Močan Josip, trgovski uradnik v Ljubljani, Masary-kova cesta št. 12. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. junija 1984. Fi 554 — Rg C IV 72/7. * 680. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. junija 1934. Besedilo: Stavbna družba d. d. Izbriše se član upravnega sveta Poč-kar Lovro in ing. Steinu Bernardu po-deljena prokura, vpiše pa član upravna sveta Urbas Miroslav, trgovec v Ljubljani, Slomškova ulica. Okrožno kot trg «o>’išče v Ljubljani, odd. III., dne 22 junija 1934. Fi 547, 557 — Rg B I 57/35, 36. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. junija 1984. Besedilo: Strojne tovarne 'n livar-d, d. Izhriše se član upravnega sveta šiča-r&vi(. Milivoj, vpiše pa član upravnega Sveta Erni Bogoslav, kapetan fregate v P°k. v Ljubljani. • Okrožno kot tre srdilče v Ljubljani, odd. III.. dne 22. junija 1934. Fi 559 — Rg R I 110/21. Izbrisale so se nastopne Bedež: Kočevje. Ban izbrisa: 20. junija 1934. Besedilo; Frane Lederer. .Obratni predmet: trgovina z mešanim bl»gom. ».Imetnik: Giiderer Franc, trgovec v K°Čevju. ^bog smrti. ^krožn0 sodišče v Novem inestu, odd. II., dne 20. junija 1934. Fi 90/34 — Pos. I 38/2 693. Sedež: Kočevje. Dan izbrisa: 20. junija 19B4; Besedilo: (Johan) Janez Kožar. Obratni predmet: mesarija. Imetnik firme: Kožar Janez, mesar v Kočevju. Zbog smrti. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. junija 193-1 Fi 91/34 — Pos. I Ko, 2 * 694. Sedež: Toplice. Dan izbrisa: 18. junija 1934. Besedilo: Ivan Sitar, kramarija, špecerija, trgovina z usnjem, krčma in žga-njarija na Toplicah št. 46. Zaradi opusta obrta. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. junija 1934. Fi 85/34 — Pos. I 121/2 Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 695. Sedež: Bled. Dan vpisa: 23. junija 1934. Besedilo; Zveza mlekarskih in sirar-skih zadrug na Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva Slivnik Jakob, Mulej Ivan, Zupan Ivan, dr. ing. Vovk Bogdan in Dornik Janez, vpišejo pa člani načelstva: Toneje Valentin, posestnik in župan v Sp. Otoku št. 2, Zupan Anton, posestnikov sin v Zasipu štev. 1, Govc Ivan, posestnik v Zasipu št. 44, Avsenak Anton, posestnik v Vrbnjah štev. 1, Zupančič Anten, posestnik, Bled-Selo štev. 16. Okrožno kot trg sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 22. junija 1934. Fi 199 — Zadr. X 322/2. * 696. Sedež: Zagorje ob Savi. Dan vpisa: 16 junija 1934. Besedilo: Ljudska gospodarska zadruga v Zagorju ob Savi, rogistrovnna zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Hering Franjo; vpiše pa član načelstva Medved Anton, mesar v Zagorju. Okrožno kot trg sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 15. iunija 1934. Fi 524/34 - Zadr. IV 282/60. Izbrisali sta se nastopni zadrugi: 697. Sedež: Gornja Radgona. Dan izbrisa: 21. junija 1934. Besedilo: Tiskovna zadruga v Gornji Radgoni, registrovana zadruga z omejc,-no zavezo v likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. junija 1934. Zadr. II 62/14 * 698. Sedež: Radovljica. Dan izbrisa: 9. junija 1934. Besedilo: Prva pašniška in gozdna zadruga v Radovljici, reg. zadr. z omejeno zavezo. Ker sploh ni pričela poslovati. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. junija 1934. Fi 498/34 — Zadr. X 141/3 Konkurzni razglasi 699. S 28/31—58. 1581 Odprava konkurza. Prezadolženem Cesar Valentin, Jereka št. 30. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 28/31/2 o imovini pre-zadolženca, se je odpravil, ker je bala razdeljena vsa masa, po § 151. k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. junija 1934. . * 700. Por 34/34—2. 1015 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Urana Franca, trgovine s kurivom na Giiincah, Tržaška c. 24, p. Vič, registrovanega pod firmo Uran Franc, trgovina s kurivom na Glincah, Tržaška cesta 24. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: Kornhauser Drago, odv. kandidat v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 7. avgusta 1934 ob 9 uri. Rok za oglasitev do 31. julija 1934. Poravnalna ponudba 40%. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. julija 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 937/47—1934. 1575—3—2 Razpis o pismeni licitaciji. Po odločbi ministrstva za gradbe br. 15.488/34 razpisuje tehnični razdelek sreza Maribor levi breg ponovno prvo javno pismeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na reki Muri, in to na podlagi iz-premenjenih cen v skrajšanem roku 15 dni, na dan 23. julija 1934 oh 11. uri dop. v pisarni tehničnega razdelka srez Maribor levi breg, soba št. 51. Dobaviti je naslednji gradbeni material: 1. 37.790 kom. fašin v znesku 207.997‘20 dinarjev; 2. 1025 m3 betonskega kamna v znesku Din 232.675-—; 3. 324 m pilotov v znesku Din 1.620-—; 4. 17.808-40 kg žgane žice št. 42 v znesku Din 84.589-90; 5. 284 kg žgane žice št. 20 v znesku Din 1.817-60. Ponudbe je staviti ali za vsako dobavo posebej ali pa za vse skupaj. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Službenih novinah« in na razgkšni deski tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, kjer se dobijo vsa zadevna pojasnila. Kavcija znaša za vsako dobavo, odnosno delo 10% od proračunske vsote. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, tehnični razdelek, dne 2. julija 1934. * Štev. 2079. 1604 Razpis. Občina Marija Gradec razpisuje službeno mesto občinskega sluge. Službeno mesto je pogodbeno — mesečna plača znaša Din 500-—. Prosilci naj opremijo svoje prošnje po členih 7. jn 8. uiredbe o občinskih uslužbencih. Prošnje se sprejemajo le do 25. julija 1934. Občina Marija Gradec, dne 7. julija 1934. * »grami primer: Zupeča—Račja vas in Boršt, zložba. Zl. 12/30-185. 1617 Razglas o razgrnitvi * načrta o zložbi poljedelskih zemljišč posestnikov iz Župeče vasi, Račje vasi in Boršta v zvezi z nadrobno delitvijo, odn. uredbo užitkov in uprave glede skupnih zemljišč vi. št. 172, k. o. Cerklje, ter vi. št. 170, 219, 223 in 397, k. o. Krška vas. Načrt o zložbi pl jedel sikih zemljišč, ležečih v kat. obč. Cerklje in Krška vas, bo na podstavi § 95. zakona z dne 15. novembra 1915, kranj. dež. zak. št. 39, od 11. do 17. julija 1934 v občinski pisarni v Cerkljah, od 18. do 24. julija 1934 v občinski pisarni občine Čatež, na vpogled vsem deležnikom. Obmejitev zemljišča s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se 1» pojasnjeval dne 17. julija 1934 od 8. do 12. ure v občinski pisarni v Cerkljah, po potrebi pa tudi še istega dne popoldne na mestu samem. To so daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno deležne stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 20 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. do dne 30. ju- lija 1934, vložiti pismeno aild dati ustoo na zapisnik pni komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani. V Ljubljani, dne 25. junija 1934. Komisar za agrarne operacije I: Pokorn s. r. * Štev. R U 467/24—52. 1616 Agrarni primer: Javor. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnega sveta posestnikov iz Javorja, Načrt o nadrobni delitvi skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 42 v katastrski občini Javor, sodni okraj Ljubljana, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2/188, od dne 12. julija 1934 do vštetega dne 25. julija 1934 v občinskem uradu v D ob cunjah razgrnjen na vpogled vsem deležnikom. Omejitev zemljišča s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 13. julija 1934 v Času od 14. do 15. uire v hiši deležnika g. Jožefa Habiča, Javor 6. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno deležne stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dailje, t. j. od dne 12. julija 1934 do dne 10. avgusta 1934 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 2. julija 1934. Komisar za agrarne operacije I: Pokorn s. r.. 1536-3-3 Razpis nabavke. Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer: dne 6. avgusta 1934 ara vse vrste ine-sa, slanino, kruli, moko in mlevske izdelke, dne 7. avgusta 1934 za mleko in mlečne izdelke, dne 8. avgusta 1934 za špecerijo in hišno potrebščine, dne 9. avgusta 1934 za zdravila, obvozila in druge lekarniške in terapevtične potrebščine. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga za udeležbe pri licitaciji. daje uprava bolnice. R. R. No. 4777 od uprave občno državne bolnice v Ljubljani, dne 27. junija 1934. 1542-3-2 Oddaja hotela in kavarne »Moskva« v zakup. Po odobritvi g. ministra za promet štev. 3897 razpisuje Poštna hranilnica v Beogradu javno ofortno licitacijo, na kateri se bosta oddajala v zakup hotel in kavarna »Moskva«, in sicčr za 3 leta od dne 1. decembra t. 1. dalje. Licitacija bo dne 10. avgusta 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni inšpektorata Poštne hranilnice. Pogoji za to licitacijo se lahko ogledajo v inšpektoratu Poštne hranilnice, palača »Moskva«, vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Jam-čevino v znesku 10% od ponujene vsote je treba vplačati na blagajni Postne hranilnice najkesneje do 16. ure dopoldne tistega dne, ko bo licitacija. Iz pisarne Poštne hranilnice v Beogradu štev. 3897/34. dne 30. junija 1934. Razne objave 1578 3-2 Poziv upnikom. Podpisana »Hitra pomoč«, vnovčeval* na in vzajemno podporna registr. zadruga z o. z. v likvidaciji poziva svoje upnike, da ji prijavijo svoje eventualne terjatve najkesneje v 15 dneh, računši od dneva objave. Prijave, ki bi došle po tem roku, se ne bodo upoštevale. »Hitra pomoč« vnovčevalna in vzajemno podporna registr. zadruga z o. z. v Ljubljani v likvidaciji. 1560—3—3 Poziv upnikom. Hranilno in posojilno društvo r, z. 'L o. z. Sv. Lovrenc na Pohorju je sklenilo razdružitev in prešlo v likvidacijo. Up* niki se pozivljejo, naj v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve. Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 22. ji1' nija 1934. Likvidacijski odbor. Objava. Izgubil sem orožni list, ki ga je izdalo dne 26. aprila 1929 siresko načelstvo v Celju pod št. 1615/2/765 na ime: Sk°/ berno Avgust, posestnik v Kranjčič1 št. 45. Proglašam ga za neveljavnega-Skoberne Avgust s. r- Objava. Izgubil sem izpričevalo strokovne zadruge elektrotehnikov v Ljubljani 11 ime: Vončina Franc, rodom iz Most P1 Ljubljani. Proglašam ga za neveljavn ■ Vončina Franc s. r- Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Drednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaaa Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.