Cerkvene zadeve. Kako Pmsi po postavah cerkveno svobodo davijo ? _Imamo postavo in po tej postavi mora umieti", tako so nekdanji Judje kiičali prcd Pilatom, da bi njim usmrtil Sina božjega. Euako postopajo lutrovski Pruai s sv. Cerkvijo. Kujejo postave, po katerib njej jemljejo vse svobodno gi- banje, da bi njo s paragrafi zvezali, zadušili in brž uničili. Takih postav imajo uže mnogo. Imenujejo njih: majnikove postave, ker so njih meseca maja 1873. prvič razglasili. Prva izmed njih daja vladi pravico, potrjevati cerkvene služebnika, od kaplaua do korarja. Kdor ni potrjen od višjega predsednika, (toliko, kakor pri nas deželni namestnik) ta ne sme nastopiti nobene cerkvene alužbe, sicer bo kaznovan on, škof ali obadva. Na dalje zamore visji predsednik ugovarjati zoper vsakega duhovnika, ki prosi za kako cerkveuo službo, in sicer tudi iz aledečih uzrokov: če je dotični duhoven ud velikega katoliškega drustva Mongunškega, če je ud družbe Jezusovega srca, če je bil govornik v kakem katoliško-političnetn društvu, urednik ali dopisatelj kakega katoliškega lista, ali če je kdo javno izpovedal, da hoče svojeinu škofu in papežu biti vselej zvest. . . Takih cerkvenih služebnikov ne trpi pruska postava. Če ujib pa škof vendar nastavi, bo ta oatro kaznovan. Vsled tega mora škof pridne duhovnike za dveri stavljati, nemarnim in nesposobnim pa najboljše službe dajati, če neče kaznovan biti in mesta praznega pustiti. Kajti tega storiti po postavi tudi ne sme. Poatava veleva škofa kazniti, če ob določenem času na prazno faro itd. ne postavi župnika itd., ki je višjemu predsediiiku všec. Ce pa kazen nič ne pomaga, potem mora višji predaednik, ki je večjidel lutrovec, sklicati farmane, da si sami volijo svojega župnika. No, to je res narobe svet, ovce bi si naj odbirale pastirja, sinovi očeta! Konečno še veljeva poatava, da ne sine škof ugovarjati zoper nobenega duhovna, katerega so si srenje po gori omenjenem načinu| izvolile. Tu ne velja nobena škofova pritožba, ko bi izvoljenec tudi zelo nesposoben bil za cerkveno službo. Škof bi naj pobral in na svetem mestu trpel vsako smet, katera bi po viajem pvedaedniku priplazila do cerkvene službe. Postava hoče akofa siliti, da prizna za pastirje tudi grde najemnike. Tega pa ne stori noben skof, sicer bi sam postal najemnik in zvitim liberalcem sv. vero in Cerkvo rušiti pomagal po ničvrednih, večjidel krivoverskih najemnikih. Ker tega pruski skofi ne storij(<, zato so zaporedom — zaprti. Tako davijo Prusi po postavah cerkveno svobodo! Največje veselje imajo liberalci, če se njim posreči uničiti kak krsčanak spomenik. Tako so v Mariboru pred nekoliko leti podrli steber s podobo sr. Florijana, čes, da ga ne potrebujejo več, ker imajo: feuerwehr. V Gradcu so te dni podrli steber s podobo sv. Trojice, ki je bil postavljen 1. 1680. v zahvalo, da je Bog mesto varoval pomora. Blizo 200 let je steber stal. Vsako leto se je obbajala do njega slovesna procesija. Leta 1857. so pobožni Gračani darovali 10,905 fl. za ponovljenje in sedaj ga je dal graaki ,,pUrgermajster" naglo, celo po noci, podreti, ker se je ugovora škofovega bal. Sedaj so skof res pri naniestniji ugovarjali — a steber uže leži na tleh. V Celovcu pa so tamošnji liberalci se jezili, da se eneniu trgu pravi: t r g s v. D u h a. Tega liberalci niso mogli strpeti. Zato so brž zapovedali in na plebnatih ploačicah ob oglib naznanili, da se trg za naprej imenuje: Staudacb-Platz. Tako! Sv. Duha liberalci v Celovcu nečejo! Res, obžalovanja vredna slepota! Neki liberalni farmani z liberalnim nčiteljera vred so zavolj neke prenagle besede o novi šoli tožili svojega provizorja in edinega dušnega pa8tirja v Wielu, visoko v plauinab nad Ivnikom (Eibiswald), — J. Fluherja. Sodnija ga je obsodila na 4 rue8ece vječo. No, med take farmane menda ne bodo dubovniki posebno silili!! Sv. misijon se je začel 7. t. m. obhajati v v prostorni cerkvi sv. Barbare pod Mariborom. Udeležuje se ga mnogo pobožnikov iz domače in sosednih žnpnij. Voditelji so 5č. oo. Lazaristi celjski.