UREDIMO NAŠE OKOLJE
Prijetno ni nujno drago
Komunalno podjetje Ljubljana, tozd Rast je pri-redilo 17. decembra v okvi-ru Hortikulturnega druš-tva Ljubljana predavanja o notranjih aranžmajih. Oze-lenitev notranjosti naj ne bi biJa le prezimovališče rastlin v vežah in stopni-ščih ali hodnikih. Prezimo-vanje rastlin aranžirajmo tako, da bo rastlina tudi v zimskem času smiselno ze-JeniJa naše okolje,
Center Ljubljane je žalo-sten zaradi svoje revne vege-tacije na oknih, in balkonih in terasah, Dvorišča, zlasti tam, kjer so bile zelenice ali površine za otroke in ostare-le, stoje danes barakarske garaže, drvarnice, avtomo-bilska pločevina ali pa smo jih preprosto pozidali. Ko hodimo po mestu in se ozira-mo po fasadah, se razkriva turoben pogled na balkon-ske ograje in okenske police brez cvetličnih korit.
Za humanejši izgled naše-ga mesta, zlasti pa središča Ljubljane, razmišljajmo v zimskem času in za to orga-nizirajmo in pravočasno pre-skrbimo.,
• cvetlična korita za okna, balkone, nadstreške in napušče v dogovoru s sta-novalci in hišno samo-upravo ter delovnimi orga-nizacijami, da bomo kupili
enotna korita in zemljo v pravem času;
•  klopi, mize in stole za postavitev na dvorišču, zele-nici ali terasi;
•  igrala in športne rek-vizite. Razmislimo, predla-gajmo, kupimo brez omaho-vanja ali pa skušajmo sami izdelati kako stvar. Morda bi začeli zopet z dvoriščnim ba-linanjem, kot je to bila nek-daj navada;
•  prazne   stene,  zidove, ograje bomo spomladi ali je-seni zazelenili s plezalkami ali vzpenjalkami. Lepo je, na primer, pogledati, ko na sivi betonski steni hotela Lev .v poletnem času valovi zelena ploskev divje trte. To zeleno valovanje oživlja sicer pusto betonsko steno;
•  predrimo ali podrimo mejne zidove istega kareja
in v okviru krajevne skup-nosti oziroma občine pripra-vimo po arhitektovih načr-tih enoten prostor, ki bo ar-hitektumo zaključen. Ta ne-razdeljen prostor bo po-memben za medsebojne kontakte otrok, mladine in odraslih, zlasti pa invalidnih in ostarelih oseb, ki se jim bo s tem razširil njihov živ-ljenjski prostor in bodo do-bili tem večjo možnost sti-kov, ki so prav pri njih živ-ljenjskega pomena;
•  barakarske  garaže  in drvarnice in razne neugle-dne lope kaze naša odprta in zaprta dvorišča. Pripravimo pogoje za njihovo podrtje;
#  zasebni in družbeni go-stinci naj pri tozdu Rast že zdaj naroče ograje s koriti za zasaditev plezalk na svojih gostilniških  vrtovih  in  pri zagraditvi cestišč kot gostil-niškega vrta za strežbo na prostem.
To so zelo preproste stva-ri, ki terjajo malo od našega proračuna, a lahko veliko prispevajo k humanejšemu bivanju in lepšemu videzu našega mesta.
Jernej Šušteršič