POROČILO O DELU 
IN PROBLEMATIKI 
V SAMOUPRAVNI INTERESNI 
SKUPNOSTI ZA OTROŠKO 
VARSTVO V OBČINI 
LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
Zdrav in srečen otrok je cilj razvoja samoupravne socialistične družbe, v kateri je vse usmerjeno k osvobajanju človeka. To spod-buja vse delovne Ijudi, da z delom ustvarjajo kar največ dobrin in da iz dohodka zagotovijo sredstva in pogoje za zdravo in srečno otroštvo.
Izhajajoč iz potreb in interesov ter zavedajoč se svojih, v ustavi SRS in Zakonu o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otro-škega varstva (Ur. I. SRS, št. 18) zagotovljenih pravic, so delovni Ijudje v združenem delu, občani v krajevnih skupnostih in delavci na področju otroškega varstva ter vzgoje sklenili, da v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik ustanovijo samoupravno interesno skupnost za otroško varstvo. Ustanovna skupščina skupnosti otroškega var-stva je bila 26. 12. 1974.
I. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
1. Sestava in značilnosti skupščine skupnosti
Skupnost otroškega varstva upravlja skupščina skupnosti. De-lovanje skupščine v njenem mandatu ureja začasni poslovnik, ki določa med drugim splošne akte skupnosti, volitve v skupščini, pravice in dolžnosti delegatov in javnost dela.
Skupščina skupnosti otroškega varstva je sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in je to organlziranost tudi vsebln-sko uveljavljala. Deleglranje v zbore je bilo izpeljano v skladu z ustavnimi določili. Število delegatskih mest v skupščini je 49 in sicer vzboru uporabnikov 33 (iz temeljnih organizacij združenega
dela —15 delegatov, osebe, ki samostojno opravljajo gospodar-sko dejavnost s sredstvi v zasebni lastnini — 2 delegata ter iz kra-jevnih skupnosti 16 delegatov), v zboru izvajalcev, ki ga sestav-Ijajo delegati delavcev, ki delajo v temeljnih organizacijah združe-nega dela in društvih na področju družbenega varstva otrok, pa je 16 delegatskih mest.
Pristojnosti skupščine so določene v samoupravnem spora-zumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo.
Skupščina skupnosti je od svoje ustanovitve zasedala dvodo-mno, le enkrat se je sestal zbor izvajalcev na ločeni seji. Usklaje-valnega postopka zaradi morebitnih različnih sklepov v obeh zbo-rih ni bilo potrebno izvesti, saj so se sklepi in odločitve sprejemali pretežno s soglasnostjo.
Skupščina skupnosti otroškega varstva ne more sodelovati kot enakopraven zbor skupščine občine, pač pa lahko sodeluje le preko skupnosti za socialno varstvo.
2. Pogoji za delo delegatov in za njihovo odločanje v skupš-čini
Osnovo celotnega odločanja na področju družbenih dejavnosti, tako tudi otroškega varstva, predstavljajo delegacije SIS v temelj-nih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnoslih, ki se povezujejo v konference delegacij. Prihaja pa do izraza dejstvo, da prav delegacije za skupnost otroškega varstva še marsikje niso zaživele v polni meri.
2.1.  Delegatskl sistem kot del samoupravnih odnosov
Družbenoekonomski odnosi se v družbenih dejavnostih — v skupnosti otroškega varstva še niso celovito uveljavili, ker tudi še ni v celoti uresničen samoupravni položaj delavca v organizacijah združenega dela, tako tudi na področju samoupravnega spora-zumevanja in družbenega dogovarjanja o združevanju sredstev za skupne in splošne potrebe. Delegacije ostajajo zaprte same vase in niso povezane s samoupravnimi organi, družbenopolitič-nimi organizacijami in delovnimi Ijudmi. Ne čuti se dovolj vpliva zveze sindikatov, SZDL in ZK v organizacijah združenega dela, kar bi na delegatske baze delovalo vzpodbudno za ustrezno za-gotavljanje ustavno določene vloge v delovanju delegatskega si-stema.      •'         -       t ¦ '                                                                ¦
2.2.  Sestava in delo delegadj in konferenc delegacij
Delegatski sistem SIS zaostaja za uveljavljanjem delegatskih odnosov v družbenopolitičnih skupnostih. Te delegacije namreč še niso postale enakopravni sestavni del samoupravljanja v TOZD, KS ali drugih samoupravnih organizacijah. S strani vodil-nih delavcev kot celo samih delegatov, ki se marsikje na zavedajo pomembnosti funkcije, se pojavlja nezainteresiranost in neustvar-jalni odnos. Zaradi takšnega stanja so delegacije prepuščene same sebi, marsikje se nihče ne čuti dolžnega obvestiti delegacijo o razmerah znotraj TOZD ali KS, jo usmerjati oz. poklicati na od-govornost.
Marsikatera delegatska baza se ukvarja tudi z vprašanjem ob-stoja zaradi fluktuacije delavcev, s čemer izgubi delegat status, delegacija pa ostane brez delegata. Nadomestne volitve pa pov-zročajo dodatno delo in probleme. V splošnih delegacijah v bazi je potrebno opozoriti tudi na porazdeljevanje delegatov po področjih oz. pojavljanja stalnih delegatov, nesestajanja in njihovega pove-zovanja z drugimi oblikami in organi samoupravljanja v TOZD ali KS. Glavni problem pri delovanju delegacij je torej v tem, da dele-gatski odnosi med delegacijami in delovnimi Ijudmi oz. občani niso dovolj vzpostavljeni. Na sejah skupščin se tako pojavljajo osebna stališča in mnenja, manj pa stališča delegacij, še manj pa stališča zborov delavcev oz. občanov.
Zakon o oblikovanju delegacij in volitvah ter delegiranju delega-cij v skupščine SIS nalaga, da s sestavo del delegacije izrazimo socialno strukturo združenega dela, temeljne organizacije ozi-roma krajevne skupnosti.
V skupščini bi bilo omogočeno resnično enakopravno soočanje in usklajevanje skupnih interesov uporabnikov in izvajalcev po de-legatski poti ter svobodna menjava dela, a prihaja v praksi pogo-
sto do izkrivljanj, kjer je sestava v zboru uporabnikov glede na vrsto dela, ki ga opravlja delegat, pogosto enaka sestavi zbora izvajalcev in s tem izkrivlja bistvo zbora—samoupravne interesne skupnosti. Predvsem se ta pojav opazi med delegati iz krajevnih skupnosti.
Zaradi gornjih pomanjkljivosti v delegatskih bazah bi se mogoče pri naslednjih volitvah kazalo odločiti za posebne delegacije, predvsem v večjih TOZD oz. KS.
. V konferencah delegacij pa so razmere še slabše, saj postajajo odtrgane od temeljnih delegacij in še bolj od delovnih Ijudi oz. so postale mesto, kjer se oblikujejo stališča do zadev, ki se odločajo v SIS.
2.3.  Načrtovanje dela v skup$čini občlnske skupnosti otro-škega varstva in obveščanje delegatov    '
V preteklem mandatnem obdobju SIS se je izkazalo, da bi bilo delo delegacij oz. konferenc delegacij olajšano, če bi samou-pravne interesne skupnosti med seboj usklajevale seje skuščin ter gradivo istočasno pošiljale v baze. S tem bi omogočili delegatskim bazam racionalnejše načine obravnave gradiva ter hkrati možnost primerjanja.
Pogosto so dnevni redi sej preobsežni in tako ostanejo v bazi neobdelani. Gradivo naj bi bilo posredovano vzgoščeni, razumljivi obliki, brez nepotrebnih podatkov, na točne naslove vodij delega-cij oz. konferenc delegacij in s pravočasno dostavo. Pri tem je treba poudariti, da se v skupnosti otroškega varstva dosledno upošteva 14-dnevni rok za dostavo gradiva in sicer vsem delega-cijam za SIS. Ta rok je namenjen javni razpravi in zbiranju pripomb ter predlogov v temeljnih delegacijah in konferencah delegacij, ki delegirajo in s pooblastilom pošljejo delegata na sejo občinske skupščine skupnosti. Žal pa se iz že povedanih vzrokov ta sa-moupravna pot ne izvaja v popolnosti.
Za obveščanje delegatov se skupnost poslužuje občinskega glasila »Naša komuna« in Delegatske priloge Ljubljanskega dnevnika, kjer je gradivo za seje občinske oz. mestne skupščine ter Poročevalca.
(
2.4.  Strokovne službe
Skupna strokovna služba je bila organizirana za vse SIS dmž-benih dejavnosti v občini. Služba opravlja strokovna, tehnična in administrativna dela. Skupnost otroškega varstva ima skupaj s kulturno skupnostjo svojega tajnika od maja 1977 dalje. Pred tem pa je oseba s funkcijo tajnika opravljala dela za štiri SIS.
S samoupravnim sporazumom so bile določene naloge in opra-vila prenesene na strokovno službo v Mestni skupnosti otroškega varstva.
3. Uresničevanje funkcij zborov skupščlne
Pri uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti imajo pomembno vlogo njihovi zbori. Pomen, vlogo in način dela zborov v skupščini opredeljujejo Samoupravni spora-zum o ustanovitvi skupnosti, začasni poslovnik, zakon o družbe-nem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva ter zakon o združenem delu.
V zboru izvajalcev nastopajo delegati s svojim strokovnim zna-njem in svojimi strokovnimi sposobnostmi ter se sproti seznanjajo tudi z novimi spoznanji. Ta nova spoznanja pa morajo ti delegati v samoupravnih interesnih skupnostih neprestano usklajevati z družbenimi pogoji in možnostmi, kar jih usmerja v iskanje novih oblik in načinov pri uveljavljanju interesov izvajalcev in uporabni-kov. Premalo pa je še dogovarjanja med uporabniki in izvajalci o programih, prednostnih nalogah in konkretnih posameznih načrtih za področje otroškega varstva.
Seje zborov se sklicuje na pobudo izvršnega odbora, ki predvidi tudi dnevni red. Udeležba na sejah zborov je slaba in to zlasti v zboru izvajalcev, tako da so pogosto na meji sklepčnosti. Iz poo-blastil delegatov uporabnikov je razvidno, da se delegacije oz. konference delegacij pred sejami ne sestanejo, pač pa so delegati večkrat vnaprej »zadolženi« za seje skupščin.
Na sejah skupščin so delegati postavljali vprašanja, ki izražajo predvsem osebno zainteresiranost, manjkrat pa je dejansko vpra-
10
šanje delegatske baze. Zbora zasedata skupaj, vendar o po-membnejših zadevah in vprašanjih glasujeta ločeno.
4. Vloga Izvrinega odbora
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti otroškega varstva, ki ima poleg predsednika še osem članov izmed delega-tov obeh zborov skupščine skupnosti. Pristojnosti opredeljuje 16. čl. samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za otroško var-stvo. Izvršni odbor izvršuje sklepe skupščine, hkrati pa je tudi predlagatelj gradiv. Za oblikovanje predlogov in obravnavanje zadev s posameznih področij je imenoval izvršni odbor komisije, od katerih tri že delujejo, tri pa so v ustanavljanju.
II. SEDANJI POLOŽAJ NA PODROČJU OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI IN NEPOSREDNE NALOGE
1.  Srednjeročnl program razvoja 1976—1980
Srednjeročni program Skupnosti otroškega varstva skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in samoupravni sporazum o temeljih planov družbene vzgoje in varstva otrok v obdobju 1976—1980 občine Ljubljana Vič-Rudnik predvidevata izvajanje naslednjih nalog vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke:
—  organiziranje in izvajanje programov vzgoje in varstva pred-šolskih otrok v VVO,
—  pridobivanje novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti,
—  organiziranje in izvajanje programov vzgoje za predšolske otroke, ki niso vključeni v WO,
—  postopoma ustvarjaff pogoje za vključevanje vseh otrok v celoletno malo šolo,
—  skladno s potrebami in možnostmi razvijati vzgojnovar-stvene oblike za razvojno motene otroke,
A tazvijati druge oblike otfoške rekreacije (enodnevna, večd-nevna letovanja, poletne vzgojne oblike),
—  razvijati varstvo otrok, starih od 0 do 3 let v varstvenih druži-nah,
—  v sodelovanju s strokovnimi službami razvijati zdravo pre-hrano otrok, zdravstveno varstvo in preventivno dejavnost za otroke,
—  razvijati različne oblike sodelovanja s starši in izobraževanja staršev predšolskih otrok.
Družbeno organizirano vzgojnovarstveno dejavnost za pred-šolske otroke si zagotavljamo na podlagi menjave dela v SOV Ljubljana Vič-Rudnik in na podlagi vzajemhosti in solidarnosti Ijubljanskih občin v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana v dogovorjenem obsegu.
Pravice matere in novorojenčka, denarne pomoči za vzdrževa-nje otrok ter pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok pa si zagotavljamo na podlagi načela vzajemnosti in solidarnosti v Zvezi skupnosti otroškega varstva SRS na osnovi samouprav-nega sporazuma.
2.  Izvajanje plansklh nalog v letu 1977
Naloge izvaja občinska skupnost otroškega varstva in Mestna skupnost otroškega varstva, kot je bilo dogovojreno s samou-pravnim sporazumom, z enotnim temeljnim programom in obse-gom ter financiranjem vzgojnega programa VVO in 80-urnega vzgojnega programa za 5-letne otroke, ki niso vključeni v WO.
Dopolnilni dogovorjeni program se uresničuje v občini in po do-govoru na ravni mesta s sofinanciranjem gradnje objektov VVO, igrišč, letovanj otrok, vzgojnega programa za predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki so vključeni v orga-nizirane oblike vzgoje In usposabljanja ter družinsko varstvo.
V Zvezi skupnosti za otroško varstvo SRS pa se uresničuje skupni program in obsega naloge:
—  varstvo matere in novorojenčka (nadomestilo za podaljšani porodniški dopust in pomoč za opremo novorojenčka),
—  denarne pomoči družinam za vzdrževanje otrok (otroški do-
datek otrokom delavcev in kmetov, posebni dodatki zaotroke edi-nih hranilcev in težje telesno in duševno prizadetih otrok),
— pospeševanje razvoja družbene vzgoje in varstva otrok (so-lidarnost za manj razvita območja).      .,...,.. ........  -
2.1.  Vzgoja in varstvo pradiolsklh otrok
V občini deluje šest samostojnih VVO, osem vzgojnovarstvenih enot pa deluje v okviru osnovnih šol, od katerih je vzgojnovar-stvena enota pri Oš Horjul z dvema oddelkoma začela z dejav-nostjo v novembru. Z avgustom pa je pričel z dejavnostjo še en oddelek v VVE pri OŠ Velike Lašče ter en oddelek v WO Vrhovci. Vzgojno-varstvena enota Murgle pri VVO Sonje Vidmar — Kote-zija z 10 oddelki predšolskih otrok in dvema oddelkoma dojenčkov pa bo predvidoma pričel z delom v decembru.
V septembru 1977 je bilo v viški občini 7.657 otrok v starosti od 0 do 7 let, od tega 1.876 dojenčkov. V oddelke dojenčkov je bilo vključenih 209 ali 11,1 % najmlajših. V starosti nad 2 leti je bilo 5.781 otrok, od katerih je vključenih v organizirano varstvo 2.076 ali 35 %. V viški občini je v vseh oddelkih WO vključenih 2.285 ali 29,8% vseh predšolskih otrok.
Z začetkom poslovanja nove WE—oddelkov bo v vzgojnovar-stveno dejavnost konec leta 1977 vključenih 2.484 predšolskih otrok od 7.880 vseh otrok v občini, kar predstavlja 31,5%. V pri-merjavi z letom 1976, ko je bilo vključenih 1954 otrok od 7.743 vseh predšolskih, je porast vključitve v VVO za 27%.
Vzgojne dejavnosti za predšolske otroke, ki niso v WO, so v letu 1976 in prvi polovici leta 1977 v večini vzgojnovarstvenih or-ganizacij izvajali v različnih oblikah: ure pravljic, cicibanove urice in posamezne dejavnosti z vzgojnih področij. V drugi polovici pa smo pristopili k izvajanju 80-umega programa za 5-letne otroke, ki niso vključeni v WO. V občini bo v ta program vključenih predvi-doma 520 otrok v 26 oddelkih. Pri organizaciji le-tega so se poja-vile predvsem kadrovske težave.
Za 6-letne otroke, ki niso vključeni v WO, se izvaja v sodelova-nju z občinsko izobraževalno skupnostjo skrajšana oblika male šole (70 ur). Vzgojnovarstvene organizacije poskušajo vključiti čim večje število 6-letnih otrok v organizirano varstvo in vzgojo, s čimer bi jim bila zagotovljena celotna mala šola.
2.2.  Področje investicijske dejavnosti
Z izpeljavo programa samoprispevka za gradnjo vzgojnovar-stvenih zavodov in osnovnih šol je v letu 1977 v končni fazi WO Murgle z 224 mesti iz samoprispevka I in pričetek gradnje VVO Vnanje Gorice s 100 mesti s sredstvi samoprispevka II. Z združe-nimi sredstvi SOV in Iskra — TOZD Horjul je bila izvedba adapta-cije stare osnovne šole Horjul v VVO z 80 mesti. Predvidena inve-sticijska vsota 2,400.000 din je prekoračena za 370.000 din zaradi dodatnih nujnih del ter ureditve kanalizacije. Gradnja VVO Preser-je—Podpeč s 60 mesti s sredstvi SOV se je po srednjeročnem programu zakasnila zaradi urejevanja in pridobivanja dokumen-tacije. Predvidoma bo pričetek gradnje v začetku 1978. V vzgoj-no-varstveni enoti pri OŠ Velike Lašče je bila vložena investicija za dopolnitev opreme oddelkov v višini 50.000 din.
2.3.  Vzgoja in varstvo razvojno motenih otrok
Skupnost otroškega varstva občine posveča skrb tudi razvojno motenim predšolskim otrokom. Želimo jim zagotoviti organizirano vzgojo in varstvo. Pri VVO Krim-Rudnik deluje en oddelek (8 mest — otrok). Programiranega tovrstnega oddelka v WE Murgle ne bo, ker ni izkazane potrebe. Skupnost otroškega varstva prispeva tudi za vzgojo in usposabljanje otrok, motenih v razvoju, ki so v posebnih institucijah. Iz občine Ljubljana Vič-Rudnik sta dva otroka v Zavodu za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, eden pa v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
2.4.  Letovanja in rekreacija otrok
Upoštevajoč dejstvo, da se tudi z letovanji in rekreacijskimi obli-kami izvaja vzgoja in izobraževanje ter usposabljanje, je skupnost otroškega varstva finančno pomagala občinski zvezi prijateljev mladine pri organizaciji letovanja v Pacugu za 267 predšolskih otrok, od tega 237 iz WO in 30 otrok, ki niso vključeni v WO. Na-dalje je SOV sofinancirala tudi letovanje 50 otrok WO Sonje Vid-
11
*v:? ¦;:
¦!0W:
mar na Debelem rtiču. ZPM in VVO se poslužujejo tudi ostalih oblik te dejavnosti: enodnevni izleti, vzgojno delo na igriščih, smu-čarski tečaji.
Skupnost otroškega varstva v zadnjih dveh letih načrtno po-maga pri urejanju in opremljanju otroških igrišč pri VVO in v KS.
2.5.  Vzgoja in varstvo otrok v varstvenih družinah
Varstvo otrok v varstvenih družinah je nova prehodna oblika or-ganiziranega varstva za otroke v starosti od 4 mesecev do 3 let. Vključuje interese staršev, organizacij združenega dela, sociali-stične vzgojne smotre in s tem zagotavlja pogoje za zdrav telesni in duševni razvoj otroka. Temeljna vprašanja o pravicah in dolž-nostih vseh subjektov v družinskem varstvu ureja pravilnik o var-stvu otrok v varstvenih družinah. Predhodno je bil obravnavan v vseh skupščinah SOV Ijubljanskih občin in je enotni normativni akt za vse VVO in SOV Ljubljane. Vsebinsko se s pravilnikom med drugim ureja delovno razmerje varuhinj, ki ga lahko vzpostavijo z VVO. Tovrstna vprašanja razrešuje in strokovno obravnava komi-sija za organizacijo družinskega varstva pri izvršnem odboru ob-činske skupnosti otroškega varstva.
Z organizacijo družinskega varstva se je pričelo septembra 1976 in deluje letos že 15 varstvenih družin s 73 vključenimi otroci, s čimer je srednjeročni program presežen za 18 otrok oz. 32,7%.
2.6.  Izobraževanje staršev             '•      •
Skupnost otroškega varstva posveča skrb izobraževanju star-šev otrok, ki niso deležni družbeno organizirane vzgoje. Program dela s temi starši izvajajo predvsem VVO. Oblike in vsebina so pri-lagojene razmeram, potrebam ter možnostim.
2.7.  Problematika zdravstvenega varstva otrok v WO
Glede na hiter razvoj vzgojnovarstvenih organizacij z vse več-jim vključevanjem malih otrok ter hkratnim ugotavljanjem pogo-stejšega obolevanja otrok se kaže potreba po poglobljenem zdravstvenem varstvu otrok v VVO. S tem ko je zdravstvena služba ukinila obiske zdravnikov pediatrov v VVO, se med starši in strokovnimi delavci v VVO pojavlja velika zaskrbljenost, kako pre-prečevati in kako pravočasno nuditi zdravstveno pomoč otrokom v kolektivnem bivanju. Ugotavlja se, da se otroci prezgodaj vračajo v VVO, ali pa sploh niso izločeni iz skupine ter tako širijo bolezen med ostale otroke. Predlog osnutka samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SRS sicer vključuje zdravstveno varstvo predšolskih otrok, od organizacije same zdravstvene službe pa je odvisna re-šitev zgoraj nakazanega problema. Le-tu pa kljub predlogom ni bilo razumevanja.
3. Finančno poslovanje skupnosti
Sredstva za kritje potreb za delovanje Skupnosti otroškega var-stva Ljubljana Vič-Rudnik in izvedbo zastavljenih nalog je predvi-deno, da se bodo v letu 1977 zbrala iz prispevne stopnje 1,18% od bruto osebnih dohodkov družbenega in zasebnega sektorja ter iz prispevne stopnje 0,40 % od izplačanih pokojnin in invalidnin in sicer v predvideni višini 33.602.591,00 din.
S 1. januarjem 1977 oziroma zaradi začasnega financiranja s 1. avgustom 1977 se je preneslo financiranje dejavnosti VVO s po-dročja skupnosti izobraževanja na področje skupnosti otroškega varstva. Na ceno storitve VVO se je od 1. januarja 1977 priznalo povečanje za 10,8 % za vse VVO v Ljubljani. Povečanje je v celoti pokrila skupnost otroškega varstva. Za vzgojnovarstvene enote v sestavi osnovnih šol pa se je cena storitev povečala na višino pov-prečne mesečne cene na otroka v Ljubljani, to je 1.255,00 din. Udeležba staršev pa je kljub tem spremembam ostala enaka. Nji-hov prispevek povprečno 54 % se vključuje v skupno ceno, razlika pa se v celoti pokriva iz sredstev temeljnega programa občinske skupnosti otroškega varstva.
V skladu s srednjeročnim programom in 93. členom Zakona o združenem delu bo v letu 1978 vzpostavljen dohodkovni odnos, s katerim si ustvarjajo sredstva za delo v WO v okviru cene storitev. Cena storitev je osnova za menjavo sredstev dela. Ta je izraču-nana po enotnih standardih in elementih stroškov za vse VVO v Ljubljani enotno. Med cenami storitev so manjše razlike, ki jih po-
gojujejo posamezni faktorji: prostor, normativ, starostna struktura otrok itd.
S 1. januarjem 1978 se uveljavi nova lestvica diferenciranega plačevanja storitev s prikazom udeležbe staršev. Dogovorjeno je, naj bi lestvica imela več skupin z upoštevanjem dohodkov na dru-žinskega člana v razponu od 1.290 do 4.000 dfn. Najnižji delež k ceni storitev, ki bi ga krili starši, bi bil 30% in najvišji 80%.
Pripomniti je treba tudi, da prihaja v Ljubljani zaradi enotnega fi-nanciranja programov ob enotni prispevni stopnji do nujnega pre-livanja sredstev pri posameznih občinskih skupnostih, ker neka-tere ne zberejo dovolj sredstev od bruto osebnih dohodkov in po stopnji, s čimer bi lahko sofinancirale programe. Prelivanje je izvedeno preko Mestne skupnosti otroškega varstva.
4. Kadrovska politika, izobraževanje in materialnl položaj
Vzgojnovarstveno dejavnost izvaja po podatkih v septembru 1977 (novo šolsko leto) 95 vzgojiteljic, 25 medicinskih sester otro-ške smeri, 80 varuhinj, 20,5 upravno-administrativnega osebja in 79,5 tehničnega osebja.
V vzgojnoizobraževalnem delu je varuhinja nov poklic. Zajema bolj enostavna opravila s področja varovanja in nege otrok. V letu 1976 je bilo prvič organizirano izobraževanje ob delu v šoli za va-ruhinje pri Vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Ob prenosu sofinanciranja za VVO je prevzelo področje otroškega varstva tudi poravnavo po pogodbah o štipendiranju za vzgojni kader. V letu 1977 je bilo 50 štipendistk, od katerih je 18 končalo šolanje junija, 2 štipendistki pa nadaljujeta šolanje na Pedagoški akademiji.
Pereča je stanovanjska problematika VVO in delavcev, ki zdru-žujejo delo v teh organizacijah. Kolektivi so številčno majhni in samo z zakonom določena sredstva, ki jih lahko odvajajo za sta-novanjsko gradnjo, ne zadoščajo. Vzgojnovarstvene organizacije bodo po vsej verjetnosti morale pristopiti k samoupravnemu zdru-ževanju namenskih sredstev, na kar bi se jim na ta sredstva mo-rale priznati določene ugodnosti — dodatna namenska sredstva s strani širše družbene skupnosti.
I. ZAKLJUČKI
1. Samoupravno povezovanje delavcev in delovnih Ijudi ter ob-čanov, ki so v družbeni reprodukciji ali sicer interesno povezani oziroma med seboj odvisni, predstavlja bistveno značilnost in konstruktivni element procesa družbene reprodukcije, razvoja združenega dela in celotnega sistema socialističnega samou-pravljanja. Samo oblikovanje delegacij za skupščine samouprav-nih interesnih skupnosti ter konstituiranje SIS družbenih dejavno-sti pomeni nedvomno uspešno fazo v skupnih družbenih prizade-vanjih za samoupravno organiziranje teh dejavnosti ter njihovo te-snejšo vključitev v razvoj celotne družbe na novih osnovah. Za doseganje teh ciljev je potrebna zavzetost in odvisnost najširšega kroga delovnih Ijudi in občanov, združenih v zvezi sindikatov in socialistični zvezi delovnega Ijudstva, predvsem pa članov zveze komunistov.
Za povečanje vpliva delegatov v zboru uporabnikov v skupščini občinske skupnosti otroškega varstve na oblikovanje politike in programa je treba v naslednjem mandatnem obdobju opraviti do-ločene naloge:
—  izvoliti posebne delegacije za socialno varstvo, v čigar se-stavo se vključuje tudi otroško varstvo,
—  doseči je treba, da bodo kandidati za delegate krajevnih skupnosti za skupščine SIS izključno uporabniki storitev,
—  število delegatskih mest je treba povečati, ker so dosedanje konference delegacij združevale preveliko število delegacij OZD, TOZD oziroma DS,
—  pri oblikovanju konferenc delegacij naj se upošteva terito-rialni princip.
2.  Iz spoznanja, da je predšolsko otrokovo obdobje izredno pomembno za njegov osebni razvoj, da je interes združenega dela in potreba zaposlenih staršev z neposrednim vplivom na pro-duktivnost dela, so neposredne naloge skupnosti otroškega var-stva v občini in mestu predvsem:
12
?¦
p
~r:V.
—  skrb za izenačevanje pogojev za družbeno vzgojo in varstvo vsem otrokom, kar narekuje potrebe po novih zmogljivostih. Le-te pa preraščajo finančne zmožnosti SOV, zato je treba iskati tudi ostale vire financiranja kot n.pr. zagotavljanje mest skupaj s TOZD,
—  subvencioniranje cene dejavnosti naj še nadalje upošteva socialno strukturo družine kot neposrednega uporabnika,
—  nadaljnjo skrb otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju,
—  za otroke, ki niso vključeni v WO, je treba organizirati druge oblike vzgoje in varstva, predvsem je treba dati absolutno pred-nost 80-umemu obveznemu programu, z informiranjem staršev preko VVO, KS in ZPM pa skušati zajeti prav vse otroke tega letni-ka,
—  v skladu s štipendijsko politiko je treba pospešiti usposab-Ijanje in šolanje zadostnega števila strokovnega kadra, ki je osnovni pogoj za dosledno izvajanje vseh programskih nalog,
—  boljše sodelovanje in usklajevanje programov med skup-nostjo otroškega varstva, socialnega skrbstva, stanovanjskega gospodarstva itd.,
—  dograjevanje sistema in načina povezovanja v Mestni skup-nosti otroškega varstva.
Poročilo o delu Skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik je obravnavala skupščina skupnosti na svoji 11. seji, dne 21. decembra 1977 in skupščina socialnega varstva na 8. seji, dne 21. decembra 1977.
.    Predsednik skupščine: ¦ ¦>¦¦       .   ..   ,                                            -..                   BORIS BURJA