Kamniški občan LETO XXXI KAMNIK, 5. SEPTEMBER 1991 Prispevek k onesnaževanju slovenskega jezika Končno smo dočakali, da so tudi eno najstarejših in najbolj znanih kamniških gostinskih lokalov, blagoglasno zvenečo »Planinko« preimenovali v skladu z »duhom časa«. »Planinka«, kije slovela kot dobra gostilna (ali restavracija, če hočete.') daleč na okoli še v času, ko je bila še v tako imenovanem »družbenem sektorju« pod vodstvom neumornega Načeta Pivka, je dobila svetovljanski naziv »Club Monte Carlo«. Temu podvigu bi lahko upravičeno rekli še en domiselen prispevek k onesnaževanju slovenskega jezika in okolja ali še en domislek slovenske neumnosti. Komu in čemu je namenjeno »zveneče« ime? Kamničanom, ki so petdeset let hodili v svojo » Planinko« verjetno ne. Morda pa bodo sedaj v »Club Monte Carlo« trumoma drli turisti, seveda, če bodo nasedli tej mimikriji. Pa tudi izvesek deloma iz plastike-umetne mase je v popolnem nasprotju z osnovnimi spomeniško varstvenimi normami starega in zaščitenega mestnega jedra. Zadeva okrog preimenovanja »Planinke« seveda ni osamljeni primer. Ker je danes moderno (pa menda ne rinemo tudi s tem v Evropo!?), da vsako točilnico in gostilno poimenujemo v bife, huffet, bar, sa-loon, club in pub in kar je še tujih izrazov in domačih spakedrank, pravzaprav skoraj nimamo več slovenskih krčem in gostiln, pa tudi vse manj svoje nacionalne identitete, in žal, tudi ponosa. Za vzgled bi si lahko vzeli Islandce, ki jih je le borih četrt milijona, pa imajo v svojem jeziku še za tako univerzalne besede kot so TV, radio ali kino povsem svoje, domače izraze. A Slovenci vse preradi vse svoje zavržemo in iščemo tuje, pa naj paše »kot kravi sedlo« in do nespoznavnosti maličimo svoj jezik. Ali če parafraziram našega največjega pesnika, na katerega se tako radi sklicujemo, ko pravimo v enem od svojih zabavljvih zapisov: »Gorjancov naših jezik potujč'vavši si kriv, da kolne kmet molitve bravši!«. Zavedati se moramo, da jezika nismo naredili mi, ampak smo ga dobili v dediščino kot dragocenost! Kdo je odgovoren za takšna in podobna početja vsem na očeh, pa bi bilo potrebno povprašati pristojne inšpekcijske službe. Dušan Lipovec V Arboretumu so pred mednarodno razstavo cvetja in vrtnarstva (6.-9. sept.) »CVETJE IN MIR« polepšali Gornje jezero z dodatnim vodometom. Cvetje in mir Botanični vrt Arboretum v Volčjem potoku že dolgo ni bil tako urejen kot letos. Pa kako tudi ne bi bil, ko pa se pripravlja na mednarodno razstavo cvetja in vrtnarstva, ki bo v tem prekrasnem okolju od 6. do 9. septembra. To bo po besedah direktorja Aleša Ocepka največja vrtnarska razstava v Sloveniji. (Prireditve v Mozirskem gaju verjetno ne bo več.) Že nekaj časa je jasno, da se Utok brez večjih posledic ne bo mogel rešiti iz agonije, ki ga preganja že nekaj časa, povečuje pa se vse od uvedbe holdinškega sistema lanskega novembra. Od takrat je ob ostalih bivših tozdih tudi usnjama postala delniška družba. Vendar je šla v novo obliko s staro hipoteko upnikov in z obvezo, da mokri del proizvodnje zaradi ekoloških momentov čimprej preselijo iz centra mesta. No, slednje se je izakazalo za iluzijo (programi v tej smeri pa zapravljanje denarja!), še posebej po vojni, saj je na selitev dela usnjarne v bližino Zagreba sedaj nesmiselno računati. Računi pa so ostali zabloki-rani. Temeljno sodišče v Ljubljani je zato 27. avgusta sklenilo, da se začne stečajni posto- pek Utokove Usnjarne, delniške družbe. Za stečajnega upravitelja je sodišče določilo Zdravka Krempla, Kamni- čana, ki Utok že pozna, saj je bil pred petimi leti tu tehnični vodja usnjarne, sedaj pa je zaposlen v Belinki. Po zakonu z dnevom uvedbe stečajnega postopka preneha delovno razmerje vsem delavcem. Stečajni upravitelj nam je povedal, da je že avgusta sodišče zaprosil, naj senat preloži odpust vsaj za teden dni. To se je zgodilo, in 373 delavcev je knjižice dobilo »šele« 3. septembra. Zdravko Krempl se je Odkrili ploščo Fortunatii Bergantu Dan po občinskem prazniku, v nedeljo, 28. julija, so v Kamniku, na Grabnu, pripravili skromno slovesnost, kije spadala v sklop prireditev v počastitev občinskega praznika in je bila letos zaradi nastalih razmer dokaj okrnjena. Kamničani so tako počastili svojega rojaka, baročnega slikarja Fortunata Berganta in mu na njegovi hiši, sedaj Perne-tovi, odkrili spominsko ploščo. Na sedanjo Medvedovo 10 so se Bergantovi preselili iz Mekinj. Fortunat Bergant je v času svojega ustvarjanja (slikal je prekrasne baročne freske v cerkvah širom Evrope) zaradi svojih znamenitih stvaritev presegel ne le krajevne, ampak tudi državne meje in je postal znan po vsej Evropi. O njegovem življenju in delu je na otvoritveni slovesnosti spregovorila priznana slovenska umetnostna zgodovinarka in kustosinja dr. Anica Cevc. Nekaj*' besed pa je slavnemu rojaku namenil tudi njen mož, Kamničan, akademik dr. Emilijan Cevc, ki je zatem odkril spominsko ploščo, (na sliki dr. Cevc skrajno desno, ob njem proti levi dr. Niko Sadnikar, ki je imel uvodni nagovor, dr. Anica Cevc je ob mikrofonu). R. G. ob tem odločil, da do od 4. septembra naprej za določen čas zaposlil 80 delavcev, ki bodo dokončali določene posle za kupce in poskrbeli, da se medfazna zaloga porabi. Stečajni upravitelj je povedal, da se že dogovarjajo s partnerji (Ko-to), kjer bodo predložili skupne programe dela, vključena pa bo že tudi ekološka razbremenitev. V Utokovi usnjarni naj bi tako odslej mokri del proizvodnje - lužilnico - za vselej ukinili(!), obdelovali pa naj bi že polpre-delane kože. Ponovno naj bi torej startali z zmanjšanim programom, zato seveda tudi z manjšim številom delavcev - največ 200 naj bi jih ponovno zaposlili, in sicer v roku dveh mesecev. Stečajni upravitelj je zagotovil, da bodo v teh dneh odpuščeni delavci dobili še julijske plače, ki jih dotlej še niso. Dodal je, da se zaveda, da je omenjen stečaj in s tem v zvezi odpuščeni delavci povzročil določen šok tako za Utok in kamniški zavod za zaposlovanje, seveda pa je to nesreča za celo občino. Zato bodo potrebni napori celotnega okolja (še posebej pa občinska uprava in banke) za rešitev ali vsaj delno sanacijo nas(| stalih težav. Utok kot celoto čakajo izredno težki časi, konec je obdobja proizvodnje metrov, potrebno bo trdo, predvsem kakovostno delo, je zaključil stečajni upravitelj Zdravko Krempl. ROMANA GRČAR Vse poljane že tako cvetočega Arboretuma bodo posute s cvetjem - rezanim in z enoletnimi cvetočimi rožami. Ob teh pa bodo vrtnarji prikazali še lončnice, okrasne grmovnice in bonsaje. Ob razstavi bodo prikazali različne vrtne elemente. Tako na stojnicah, kot v njihovi trgovini v Volčjem potoku bodo prodajali čebulnice in grmovnice. Svoje cvetje bodo prikazali tudi mednarodni razstavljala iz Izraela in Nemčije. Obeta se nam torej imenitna paša za oči. Na otvoritvi, ki bo 6. septembra ob 9. uri, bodo sodelovali člani vevške godbe, ljubljanske mažoretke, otvoritveni govor pa bo imel član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. V Arboretumu, kjer si zadnje dni v avgustu v pospešenih pripravah (urejanje gredic, travnih poljan in poti) pomagajo tudi s tako imenovanimi javnimi deli, si obetajo, da bodo z denarjem od vstopnine za to prireditev lahko kupili čebulice za prihodnjo sezono - ta strošek je namreč čedalje večji (okrog milijon dinarjev rabijo za spomladansko saditev!). Maja naj bi bil Arboretum namreč še posebno lepo urejen zaradi svetovnega kongresa industrijskega oblikovanja (ICSID) v Ljubljani, en dan pa si bodo udeleženci ogledali tudi našo občino. Kongres je bil prestavljen s septembra na prihodnjo pomlad. Takrat bodo v Arboretumu odprli galerijo Janeza Boljke, ki jo bo Graditelj zgradil že do konca leta. Da je Arboretum močno presegel raven dosedanje urejenosti in da se njegov dober glas širi tudi preko naših meja, pa dokazuje dodatek, da bodo ta botanični vrt vključili tudi v ameriško knjigo »Vrtovi Evrope«. Arboretum bo tako prvi botanični vrt v Jugoslaviji, ki bo obravnavan v mednarodni publikaciji. Tudi to je lahko velik prispevek k predstavitvi mlade države Slovenije. ROMANA GRČAR TURISTIČNO DRUŠTVO IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK XXI. DNEVI NARODNIH NOŠ in KAMNIŠKI SEJEM KAMNIK, 6.-4. septembra 1991 Program prireditev: PETEK, 6. septembra Ob 9. uri Ob 18. uri Začetek sejemske prgdaje na stojnicah Promenadni koncert pihalnega orkestra Solidarnost Kamnik na Titovem trgu SOBOTA, 7. septembra Ob 19. uri NARODNE NOŠE IN PLESI SLOVENSKIH POKRAJIN Predstavitev izročila Gorenjske, Notranjske, Bele Krajine, Štajerske, Primorske in Prekmurja na ploščadi ob kavarni Veronika Gostuje FS Tine fložanc NEDELJA, 8. septembra Ob 15. url TRADICIONALNA POVORKA * NARODNIH NOŠ po ulicah starega dela Kamnika Ob 16.30 DRUŽABNO SREČANJE na Trgu prijateljstva V petak, soboto in nedeljo bo od 9. do 19. ure v razstavišču Veronika odprta razstava o kamniškem vlaku »KAMNIČAN - PRVIH STO LET«, v nedeljo pa bo ob 9. uri z ljubljanske železniške postaje v praznični Kamnik odpeljal MUZEJSKI VLAK. V starem delu Kamnika bo vse dni prireditve pestra In raznolika stojnična prodaja, za dobro hrano, pijačo in prijetno razpoloženje pa bodo poskrbeli kamniški gostinci! NASVIDEMJE TOREJ V KAMNIKU! PROMETNA INFRASTRUKTURA RK ZBIRA IN RAZDELJUJE POMOČ Gradnja prekladalne postaje Sredi Mengeškega polja iz smeri Kamnik-Mengeš proti desni, že dolgo časa pelje dolga, ravna pot do kmetijskega posestva Agroemone. Slednja je sedaj asfaltirana. Pa ne zaradi lažjega dostopa do posestva, ampak naprej do takimenovane Suhadolske jame na Drnovem ali Hitlerjeve jame, opuščene gramozne jam, kjer tega že dolgo ne kopljejo. Zemljišče je last Agroemone in prav z njo se je Komunalno podjetje Kamnik dogovorilo (vzelo je zemljišče v najem), da bo tam odslej (predvidoma od 1. septembra) prekladalna postaja za odvoz komunalnih odpadkov iz naše občine v deponijo na Ljubljanskem barju. Zemljišče Suhadolske jame spada še pod krajevno območje Most, zato so krajani na zadnji skupščini nasprotovali »odlaganju smeti na tistem območju, saj bi bilo lahko nevarno za podtalnico«. Predsednik Komunalnega podjetja je že takrat delegatom pojasnjeval, da pravzaprav ne bo šlo za nikakršno odlaganje, ampak le za prekladanje iz enega tovornjaka na posebno za to namenjen kontejner za odvoz odpadkov v Ljubljano. Kamniška občina trenutno nima svoje deponije - dupliška je prepolna in na srečo končno zaprta. Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84) vabimo vse zainteresirane, da se udeleže JAVNE OBRAVNAVE OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1986-2000 1. Za območje urbanistične zasnove Komenda-Moste (Glavarjeva 104, prostori društva upokojencev) bo javna obravnava v ponedeljek, dne 23. 9. 1991 ob 18. uri v prostorih Zadružnega doma Komenda, Glavarjeva 63. 2. Za območje urbanistične zasnove Kamnik (KS Podgorje, Šmarca, Volčji potok. Vranja peč, Duplica, Perovo, Novi trg, Zaprice, Center, Mekinje, Tunjice, Nevlje) bo javna obravnava v torek, dne 24. 9. 1991 ob 18. uri v sejni sobi Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje. 3. Za območje urbanistične zasnove Stranje (KS Kamniška Bistrica, Godič, Črna) bo javna obravnava v sredo, dne 25. 9. 1991 ob 18. uri v prostorih Osnovne šole Kamniškega bataljona, Zgornje Stranje 22. 4. Za območje urbanistične zasnovev Laz in Zgornjega Tuhinja (KS Srednja vas, Pšajnovica, Sela, Šmartno, Spitalič, Tuhinj, Motnik) bo javna obravnava v četrtek, dne 26. 9. 1991 ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Šmartno v Šmartnem. Osnutek sprememb in dopolnitev planskega akta bo javno razgrnjen v preddverju sejne sobe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 - II. nadstropje ter na dan in mestu javne obravnave po posameznih urbanističnih zasnovah. Javna razgrnitev traja 30 dni, s pričetkom 5. septembra 1991. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1986-2000 DOPOLNITEV 1991 V mesecu septembru se bo odvijala javna razgrnitev sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana naše občine. Gre za pomemben, osnovni prostorski dokument občine, ki bo na željo uporabnikov, katerim je predvsem namenjen ter v skladu z operativnejšim načinom razmišljanja, ki ga terjajo spremenjene razmere v prostorskem smislu, v marsičem dopolnjen. Namreč, že nekaj časa ugotavljamo, da je veljavna prostorska zakonodaja dokaj toga, kadar gre za vprašanje urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi načrti, kot so zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti. Postopek je dolg, vsebina dokumentov vse preveč obsežna in obvezujoča celo do te mere, da neimalokdaj ni iriožna niti minimalna sprememba v zvezi z namembnostmi, gabaritnimi rešitvami itd. Namen je sicer dober, želja zagotoviti sorazmerno visoko kvaliteto v urejanju prostora, a kaj ko se prav zaradi prej omenjenih zadreg osnovna ideja izjalovi, uporabnik pa medtem raje prične s črno gradnjo ali pa investira denar v druge namene. Prav zaradi tega, torej omogočiti elastičnejši, hitrejši in za investitorja sprejemljivejši način izpeljave postopka, ki v končni fazi pripelje do lokacijskega in gradbenega dovoljenja, smo s spremembami in dopolnitvami plana prekvalificirali izjemno veliko ureditvenih območij iz zahtevnejših in dražjih načinov urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ki dajejo zgolj načelna merila in pogoje, konkretizirajo pa se v fazi izdelave lokacijske dokumentacije. Predvsem so tako opredeljena večinoma vsa ruralna obrobna naselja ter skoraj vsa območja znotraj večjih naselij, kjer ni predvidenih zahtevnejših urejevalskih posegov. Ureditveni in zazidalni načrti ostajajo le na prostorsko občutljivejših predelih, kjer bi parcialni poseg v prostor lahko povzročil nepopravljivo škodo (pomembnejši kulturni spomeniki, območja večjih prostih površin predvidena za kompleksnejšo izgradnjo____) in na površinah, opredeljenih za razvoj industrije, kjer pa vsakršen večji poseg terja večplastno analizo vplivov na bivalno in delovno okolje ter temu primerno javno predstavitev in seznanitev vsaj najbližje zainteresirane populacije. Seveda smo poleg omenjene problematike s spremembami in dopolnitvami razvojnih prostorskih dokumentov skušali prisluhniti tudi vsakemu posameznemu interesu uporabnikov prostora, zato je Razvojni zavod Domžale, ki je pripravil osnutek sprememb in dopolnitev proučil nekaj sto prispelih pobud in predlogov, ki so se v nekaj letih nabrali na občinskem Zavodu za urbanistično načrtovanje in bili pridobljeni z anketami, ki so bile v začetku leta razposlane na vsa pomembnejša mesta v občini (krajevne skupnosti, podjetja, ustanove, številni oziroma vsi z zakonom predvideni nosilci planiranja itd.). Velika večina pobud je bila osvojena in je vključena v osnutek predlaganih prostorskih usmeritev, nekatere, predvsem tiste, ki so posegale na zemljišča, ki so trajno namenjena temelju proizvodnje hrane ali pa jih je obvezno ščititi iz kakršnegakoli drugega pomembnejšega skupnega interesa, pa so bile žal zavrnjene ali pa preusmerjene na kmetijsko manjvredne površine. Posebej je poudariti, da so predlagane rešitve bile proučene in verificirane tako v Projektnem svetu, kot tudi na Komisiji za pripravo sprememb in dopolnitev plana, bile usklajene na ogledu lokacij ožje strokovne komisije, formirane iz strokovnjakov s področja varovanja okolja po posameznih dejavnostih, predstavnikov občine in izdelovalca ter še posebej proučene s strani pristojnih občinskih kmetijskih služb. Javna razgrnitev je bila predvidena že v začetku poletja, vendar so nastale razmere, kot na številnih drugih področjih, termin razgrnitve prestavile v popočitniško obdobje, kar pa je z vidika kvalitetnejše proučitve gradiv s strani zainteresiranih mogoče tudi bolje. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK KOMISIJA ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KAMNIK IN USKLADITVE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA Z DOLGOROČNIM Toča v juliju in avgustu V zadnjem letu dni ima Rdeči križ polne roke dela. V celoti še niso zaceljene rane vodne ujme iz novembra preteklega leta, že je Slovenijo prizadela vojna vihra. Škoda, kije nastala, je velika, zlasti v krajih, kjer so potekali spopadi. Poleg smrtnih žrtev so bili razrušeni številni domovi, uničene so bile gospodarske organizacije, poškodavne so bile cestne in druge prometne zveze itd. začasno odlagališče na Križu je tudi že polno in ga bodo začeli sanirati, dolgotrajne rešitve pa v občini še niso našli. Delegati so na eni od sej sprejeli tudi smernice, da se vprašanje deponije odpadkov rešuje regijsko. Začasna rešitev je torej odvoz odpadkov v Ljubljano, kar pa seveda tudi ni poceni. Predvsem so morali komunalci kupiti nove kon-tejnerske kamione, dražji pa je tudi daljši prevoz. Na Drnovem se bodo na poti iz kamniške občine poslej ustavili na prekladalni postaji, kjer bodo tovornjak najprej stehtali, odpadke delno selekcionirali, le-te pa bodo v posebnem, zaprtem sistemu nato dali v stiskalnico in tako zmanjšali njihov volumen. Na sliki vidimo gradnjo prekladalne postaje v jami, do koder je Komunalno podjetje asfaltiralo dovozno pot. Tudi odcejevalni jaški in greznice so narejene, tako da komunalci zagotavljajo, da se krajanom ne bo treba bati za kakršnokoli onesnaževanje njihove okolice. R. G. Foto: R. GRČAR Karitas v Komendi Po daljših pripravah se je 21. junija 1991 tudi Komenda pridružila tistim župnijam, v katerih delujejo organizirane dobrodelne skupine z mednarodnim imenom KARITAS. Glavni namen organizacij KARITAS je: spodbujati in vzgajati pri ljudeh čut in pripravljenost za pomoč soljudem v stiski - tukaj in sedaj - torej vedno in povsod, na način, ki je mogoč in primeren v konkretnem trenutku. Pri tem ne gre- le za dajanje pomoči, ampak predvsem za oboje - stransko sodelovanje; za prebujanje novega upanja kljub stiski in tudi za iskanje možnosti in poti iz trenutne stiske. Tako naj bi tudi denarna ali druga materialna pomoč bila začetni ali prehodni vložek za premostitev konkretnih težav prejemnika. V tem smislu je župnijska Karitas Komenda te dni za prizadete v neurju za začetek prispevala 9.000 dinarjev. Župnijska Karitas Komenda v celoti deluje na prostovoljni osnovi in združuje samoiniciativnost sodelavcev za odkrivanje perečih potreb v župnijskem okolju ter za njihovo omilitev. Pri tem želi Karitas Komenda sodelovati z vsemi drugimi dejavniki na socialnem področju (Rdeči križ, Center za socialno delo itd.). Seveda pa Karitas nima niti možnosti, niti namena, da bi prevzemal naloge, ki pripadajo državnim ali krajevno-pristojnim upravnim organom. Gre torej za humanitarno dejavnost, ki je z ustanovitvijo Karitas dobila organizirano obliko, kakor jo poznajo drugod po Evropi. M. K. Poleg teh nesreč je bilo področje Slovenije v zadnjem času močno poškodovano zaradi močnega neurja s točo. Kar dvakrat. Škoda je ogromna. Najnujnejša pomoč najbolj prizadetim prihaja, vse škode pa ne bo mogoče v celoti sanirati. Občinska organizacija se, tako kot v vseh dosedanjih primerih, vključuje v zbiranje pomoči, zato.vabi vse občane in krajevne organizacije RK, da se v akcijo zbiranja pomoči čimprej vključijo in po svojih močeh pripomorejo ublažiti posledice nesreč. RK sprejema pomoč v materialnih in finančnih sredstvih. Zbrano pomoč takoj dodeljuje upravičencem. Denarna sredstva lahko občani nakazujejo na žiro račun, RK Kamnik štev. 50140-678-257044, materialno pomoč pa sprejema RK po predhodnem dogovoru (tel. 811-697). RK Kamnik je za žrtve vojne agresije dodelil 12.800 din pomoči. To pomoč so prejele v enakih delih po 3.200 din tri družine iz kamniške občine in ena družina iz Hrvaške. Finančna sredstva so prispevali: - Pavla Starbek, Dob, Aškerčeva 4, 4.000 din - Anton Krošelj, Cankarjeva 4, 500 din - Samo Vremšak, Maistrova 8, 1.000 din - Mihela Brnot-Veternik, Jenkova 7, 4.000 din - RK Kamnik, obč. org. iz sredstev članarine, 3.300 din Skupaj 12.800 din. V tem času je občipka organizacija RK Kamnik dodelila več materialne pomoči prizadetim prebivalcem. 25. julija je RK Kamnik poslal pomoč za opremo dvosobnega stanovanja, kot pomoč občine Kamnik. To pomoč je prejela družina iz Gornje Radgone, ki ji je bila zaradi vojne agresije uničena družinska hiša. Ljudjem je bilo tudi podarjeno več druge opreme. Občinska organizacija RK Kamnik se je polno angažirala pri vseh naštetih in drugih akcijah. Prepričana je, da bodo občani rade volje pomagali vsem, ki pomoč nujno potrebujejo. Vsem zavarovalcem se RK Kamnik iskreno zahvaljuje. STANE SIMŠIČ Kamnik, Medvedova 6 KOT DOSLEJ! liTTle ENGLAND CLUB ■ tečaji angleščine in odslej tudi nemščine (!) za malčke, šolarje, najstnike in odrasle ■ ustvarjalnost, sproščenost In pestrost - učinkovita pot do znanja! ■ Izvirna komunikacija ■ majhne skupine TUJI PREDAVATELJI Prijave In inf. tel. 832-865 in 448-831. Oh ti starši, učitelji in učenci V šolo z veseljem! Z veseljem? Zakaj pa ne?! Le zakaj bi zadnje počitniške in prve šolske dni odela s temnimi mislimi in skrbmi, ko pa je »šola« čisto pametna in koristna reč, če seveda odmislim cene šolskih knjig in potrebščin, brez katerih otrok skozi šolska vrata ne more. Te bi po pravici morale zardeti zaradi oderuških številk. Le kako to zmorejo družine, kje je šolskih kuštravih glavic več?! Kakorkoli že, predolge počitnice uka lačnih nadebudnežov postanejo dolgočasne, zato z veseljem, v mislih mojega otroka, stopam skozi šolska vrata. Je neskromno pričakovanje, da se bo otrok vračal domov z enakim veseljem?! Bodo učitelji zmogli otrokom to ponuditi in ob tem pozabiti na razočaranja in ponižanja, da se v šoli zanje ni nič spremenilo, da so razredi prav tako prepolni učencev, da so predmetniki prenatrpani s snovjo in da so za svoje delo konec koncev slabo plačani? Zato jim namenimo naše veselje in še več pričakovanja. Namenimo jim našo pripravljenost in odprtost, da jim po svojih močeh pomagamo, če ne drugače, z razumevanjem in hvaležnostjo. Naj bo tudi konec šolskega leta vesel! Z mešanico žalosti in začudenja se me je dotaknilo prizadeto opisovanje slovesa osmošolcev, kot ga je zapisala G. Tilka Jesenik v počitniški številki Kamniškega občana. Globoke misli o (ne)hvalež-nosti otrok in staršev je v svojih razmišljanjih zapisala g. V. Perko. a tem mislim ne želim dodatjj-jte&ivzeti prav ničesar. Razočaranju in (ne)hvalezm»#?r3b rob naj sledi moj zapis o koncu nekega šolskega leta. Mislim, da smo starši prejeli prijazno povabilo na valeto na živo pobarvanemu listu papirja. A to zame niti ni bilo pomembno, saj sem ob vsakodnevnih »velenovicah« spremljala priprave na hčerino valeto. Včasih je bilo živ-žava kar preveč. Vedela sem za šaljive »osmrtnice«, pa govore, namenjene velikemu in srečnemu koncu nekega obdobja v življenju mojega otroka. Z enakim veseljem in poletom so otroci razmišljali, kako bi se svoji »strašni« tovarišici Hribarjevi (ki sojo za vogali klicali Hribarca, ona pa je zato vedela in se njihovim trenutkom grozne jeze le odpustljivo nasmehnila) zahvalili in zapisali v spomin. Seveda so vedeli, kaj se skriva za njeno trdo lupino, in prav tistemu, velikemu in toplemu, so namenili velikega plišastega slončka in torto z dvaintridesetimi zastavicami z imeni njenih razgrajačev. Nerodni, nezreli in stari komaj petnajst let so se trudili povedati svojim učiteljem, kot so to znali in zmogli. O (ne)kulturi in poceni »igricah« nisem razmišljala, če sem čisto iskrena, kakšne velike in prave kulture sploh nisem pričakovala, saj je bil to dan veselega slovesa za vse, najprej za osmošolce, nato za učitelje in seveda na koncu tudi za starše. Z zahvalo in veseljem s(m)o odšli. V disco seveda in večina otrok prvič v življenju. Tako ganljivo smešni so bili videti ob odraslo pomembnem dogodku. O takšni zabavi so sanjali več let in sanj jim tega dne nismo smeli vzeti. Nasprotno, lahko bi starši in učitelji storili več, da bi naši otroci v željeni diskoteki ne bili izpostavljeni odraslim, celo močno vinjenim obiskovalcem, ki so jih ob dveh ponoči z razbijanjem steklenic in kozarcev pregnali na cesto. Lahko bi se dogovorili z lastnikom, da bi bila ta večer vrata odprta samo njim. K sreči sem svojo osmošolko s sošolci živo, zdravo in zelo srečno odpeljala ponoči domov. Z zabave po njenem kopitu. A še zdaj prizadeto vidim prazno steklenico, ki je »pijano« letela in k sreči zgrešila. Zato grenkih besed o ranjenih lipah, mladih posmehljivcih s cigareto v ustih, z umazanimi besedami ha jeziku, ne razumem. Kako je torej s (ne)hvaležnostjo? Starši je dobimo toliko, kolikor si je zaslužimo, tako pravi A. Trstenjak. Mislim, da v odnosu med učitelji in učenci ni drugače, pa tudi ne med učitelji in starši. Sama še čutim toplino in hvaležnost, namenjeno hčerini tovarišici Hribarjevi. Jaz še vedno, po dvajsetih letih, čutim gnev do svoje razredničarke na srednji šoli. Ni nas marala in mi nismo marali nje, zato se je nismo ob slovesu spomnili ne z besedo, kaj šele z rožico. To smo namenili profesorju slovenščine, ki nas je učil materin jezik, tako da smo ljubili jezik in njega. Profesor Stanko Šimenc je to znal. Tako je torej, s hvaležnostjo »po moje«, za katero trdim, da je ni mogoče predpisati, ampak jo lahko le občutimo ali pa sprejmemo spontano. Od začetka do konca z nami V šolsko leto do njegovega zaključka! Starši si želimo sodelovanja z učitelji in to smo izrazili v številnih zapisih Kluba staršev. Briljantnega zapisa g. V. Perko ne priznavam le v tistem delu, ki govori o prizadetosti Kluba staršev in previdnih očitkov šoli. Kljub staršev je novorojeno dete, ki je šele zvedavo in pogumno pokukalo v svet. Veseli se življenja in se ga uči imeti rad z Manco Košir in Marjo Strojinovo. Niso le velike besede, da se ga želimo učiti z učitelji naših otrok. Stvarno to hočemo, zato vsa naša povabila njim. Kot se za dete v plenicah ve\ da potrebuje ob sebi mamo, tako čutimo mi, da potrebujemo učitelje za duhovno rast naših otrok. Ob tem bomo rastli učitelji in starši in vsem skupaj nam bo prav to natrosilo obilo hvaležnosti. Zato starši nočemo in ne smemo užaljeni kazati s prstom na učitelje. Želimo si z njimi v reko, ki se ji reče življenje. Ta teče neustavljivo, a brez nas ne! Ivana Skamen Konec počitnic tudi za Klub staršev Zares smo si privoščili počitnice. Celo daljše, kot smo jih načrtovali, saj jih je nasilno in predrzno določila vojna. Ta je tudi »kriva«, da so se velike in vesele priprave na počitniški praznik VESELE POČITNICE izgubile v žalosti, strahu in bolečini. A prazniku veselja otrok se ne želimo kar tako odpovedati. Zopet bomo v Mladinskem centru stisnili glave vkup in kaj koristnega potuhtali. Mogoče pa bomo praznik preimenovali v VESEL KORAK V ŠOLO in določili nov dan praznovanja, vsebina pa bo ostala ista - noro vesel otroški semenj na trgu za Malograjskim dvorom. Torej, veselo pričakujte novice iz naše »hiše«. Čas je že, da se mame zberemo (v našem klubu so res samo mame) in dogovorimo o delu našega kluba. Vsekakor pa bomo tudi z »uricami razumevanja« še naprej nudile staršem in otrokom naše razumevanje. In seveda bomo tudi »odpirale okna«, skozi katera bomo spustile čimveč življenjske modrosti za svojo osebno rast, ki se bo dotaknila vseh, ki bodo z nami. Morda bo šolsko leto natrosilo še kaj novega, morda se bo naša pripravljenost in želja dotaknila tudi šol, v katere želimo v mislih in dejanjih naših otrok stopiti in podati roko učiteljem in vzgojiteljem naših otrok. O vsem in več - prihodnjič! za Klub staršev: IVANA SKAMEN II : Kosimikova Anica in Janez ter najmlajši Kmečki turizem pri Kosirnikovih v Tunjicah od štirih otrok - sedemnajstmesečni David. ZAMETKI KMEČKEGA TURIZMA Na kmetih je luštno Foto: R. G. Ker se človek naužije čistega zraka, ker se oči spočijejo ob pogledu na čudovite planine, prelepo zeleno okolico in ker se oko naužije tišine. Da, tudi tišine si človek močno želi v teh hrupnih in napetih časih. In tudi taje postala že redka dragocenost, predvsem v Tunjicah. Kraljestvo miru tunjiških hribovitih vasi so zmotili hrupni motorji avtokrosistov. Nekaj časa so se tamkajšnji krajani še zavajali, da bo to pripomoglo k razvoju njihovega kraja, predvsem turizma v njem, vendar jih je ta zabloda kmalu minila. Predvsem pa je minila kmeta, lastnika zemljišča, kjer so se podili in močno načeli teren. Avtokros, hrup in smrad motorja ter kmečki turizem resnično ne gresa skupaj. Kosirnika je le srečala pamet! Mnogi so si oddahnili, tudi izletniki, ki ob koncu tedna zaidejo na Kosirnikovo domačijo, spijejo in pojejo kaj domačega in si morda privoščijo celo dan ali dva oddiha na njhovi domačiji, ki ima, kot se za pravi kmečki turizem spodobi, tudi prenočišča. Tudi pri spravilu sena. če jim. je to seveda v veselje, lahko priskočijo na pomoč. Oddahnila pa si je tudi občinska kmetijska inšpektorica, ki je Kosirnika že dalj časa opozarjala, da kmetijske zemlje (pašnik, ki ga je oddajal AMD-ju za avtokros progo) ne sme uporabljati za druge namene, sploh pa ne za dejavnost, ki kmetijstvu samo škodi. In res se je pokazalo, da se je teren zaradi »tresenja razrahljal«, svoje pa je dodalo tudi večje neurje in na progo se je sprožil večji zemeljski plaz. Tako bi bila za sanacijo proge potrebna večja zemeljska dela. Pa je avtokrosisti niso sanirali, saj so užaljeni, ker jim je Kosirnik odpovedal gostoljubje, tudi tistega, kar so uničili z avtomobili, niso poravnali in vzpostavili prejšnje stanje. Ostalo je polno gum. zbita zemlja in grenak priokus kratkotrajnega upanja Kosirnikov, da jih bodo dirke ponesle v boljše čase. Kakšna zmota! Še vedno se s trdim delom, vendar pa s sistematičnim pristopom k razvoju kmečkega turizma, pašništva in živinoreje doseže več. kot z mislijo, da bi z nekakšnim kros-središčem dosegli hiter razvoj in na račun tega služili velike denarje. »Kmečki turizem in avtobus ne gresta skupaj« »Žena me je čedalje bolj priganjala, naj vendarle naredim konec s temi hrupnimi avtokrosisti na našem bregu, pa sem kar odlašal in verjel, da bo nekoč bolje, da bodo stvari bolj urejene, tudi glede plačila odškodnine, predvsem pa tega. da bi se fantje držali točno določenih terminov za treninge. Tako pa so kar nenapovedano prišli, rili po-dolgem in počez, na mojem dvorišču po koncu treninga otresli blato z avta. po raznoraznih tekmah pa za sabo pustili ob stojnicah tudi kupe smeti. Dokončno mi je prekipelo, ko sta dva Nemca že hotela ostati nekaj dni pri nas. ko nenadoma zaslišita hrumenje motorjev (tudi eden od nenapovedanih treningov, tokrat motokrosi-stov) in njune namere je bilo ob tem hrupu takoj konec. Nič. sem rekel, če se hočem iti kmečki turizem, avtomobili in motorji v bregu nimajo kaj iskati.« je pripovedoval gospodar, petintridesetletni Janez Kosirnik. ki z devetindvajsetletno ženo Anico od jutra do večera gara in se trudi, da bi iz nič končno nekaj nastalo. Treba je priznati, da je za mlada dva ob štirih otrocih kar velik zalogaj postaviti novo hišo - stara se je pred leti podrla, na tem mestu pa sedaj že stoji nov hlev. Ob nedeljah na krofe h Kosirnikovim Kljub vsemu ni nič pretežko. Starejši otroci že pridno pomagajo in se že od malega učijo, kaj vse je treba postoriti, da se privabi turista k sebi. Navsezadnje tudi ni dovolj le lepa narava, sveži zrak in tišina, potrebna je dobra hrana, sploh pa občutek domačnosti, prijaznosti, lepo pospravljeno dvorišče in veliko idej, kako še z dodatno ponudbo privabiti gosta. Kosirnikovi Anici ni odveč, da vsako nedeljo cvre krofe, če se gostje naročijo po telefonu (832-133) lahko pripravi tudi dobro domače kosilo ali večerjo. Že nekaj časa je tudi v navadi, da prirejajo jeseni nekajdnevno veselje ob lickanju, ki je v Tunjicah kar pravi domači praznik. »Nič se ne ustrašimo večje sku- VPIS OTROK V PRVI RAZRED za šolsko leto 1992/93 bo v torek, 24. 9.1991, po naslednjem razporedu: Osnovna šola Kraj vpisa Čas vpisa OŠFRAN ALBREHT Na centralni šoli in na podružnicah: Vranja peč, Nevlje, Mekinje in Tunjice. od 8h do 13h in od 14" do 18" OŠ TOMO BREJC Na centralni šoli bo vpis samo za tiste učence, ki bodo obiskovali to šolo. O vpitftjgfehpodružnične šole bodo starši obveščeni naknadno. od 8h do 13" in od 14" do 18" OŠ KAMNIŠKEGA BATALJONA Starši bodo o vpisu obveščeni po pošti. OŠ MARIJA VERA Na osnovni šoli. od 8" do 12" in od 14" do 16" OŠ KOMENDA MOSTE Šola Moste. od 8" do 12" in od 14" do 16" Vpisovali bomo otroke, rojene v času od 1. 3.1985 do vključno 28. 2. 1986, na željo staršev pa tudi otroke, rojene do vključno 31. 8. 1986. K vpisu prinesite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige. pine ob koncu tedna. Te se morajo seveda najaviti, da kaj pripravimo, pa naj bodo to fantovščine, dekliš-čine in tudi prave kmečke ohceti (no so jih že pripravili) v sobi s kmečko pečjo znamo pripraviti. Uh, kako je lahko luštno. pravijo gostje, ki jim je všeč, da so tako daleč od mestnega hrupa, pa tudi prenočišče kakšnemu »utrujenemu«, ki težko vozi po naporni zabavi domov, lahko ponudimo.« se pohvali gospodinja Anica. Avtomobile bodo zamenjali konji Ko bodo Kosirnikovi sanirali progo, bodo na tistem terenu lahko uredili pašnik, ko pa bi dobili kakšno posojilo iz sklada za razvoj kmečkega turizma (do njih posojila namreč do sedaj še niso »priro-mala«. zanimivo pa je. da se tisti, ki so ga dobili, sedaj s kmečkim turizmom ne ukvarjajo več!) bi kupili nekaj jahalnih konjev, ki bi lahko bili dobra dodatna ponudba kmečkega turizma. »Ko bi dobil posojilo, bi rad dozidal še nekaj sob, saj bi obstoječim štirim dodal rad vsaj še deset postelj. Pri nas je namreč zanimivo tudi pozimi. Za strme terene ni problema, imam pa tudi krajšo vlečnico. Topla krušna peč. kislo zelje in koline, domač brinovček in topel čaj. kaj še hoče smučar boljšega, ko stopi iz hladnega na toplo?!« Kosirnikovi si bodo prizadevali obuditi še marsikateri kmečki običaj, ne le lickanje, ko se zbere vsaj petdeset ljudi in ob smehu in pesmi opravijo še koristno delo. Volje je dovolj, da se v Tunjicah nekaj naredi, in tudi pridnih rok ne manjka, ki že s kmetijo nimajo malo dela. V hlevu imajo trenutno le 10 glav živine, sicer pa od 22 hektarov zemlje je liha gozda. Obdelujejo le nekaj njiv za koruzo, a te jim čedalje več uničijo divji prašiči. Ostalo pa so pašniki. Ker imajo kar nekaj sadnega drevja, bodo odslej sušili več sadja, saj so suhi krhlji čedalje bolj cenjena dobrota na našem jedilniku. Že sedaj pa Anica dela domači sir. ki ji ga malodane kar toplega pokupijo. Po(ne)srečena reklama BOSS! Vroče avgustovsko popoldne razvnetih triatloncev in razgretih navijačev. Prvi v kamniškem bazenu, drugi ob njem. Pa se ti nenadoma prikažejo krasne ritke na dolgih vitkih nogah z životcem v kopalkah »Boss« in lepimi glavicami, pokritimi s slamniki, da bi jih sonce ne pregrelo. Fatamorgana? Nak. čisto ta prave, žive in otipljive so ponujale cigarete, še več. kadilci so jim hvaležno kimali in se zahvaljevali tistemu bossu (beri angleško in prevedi), ki je poslal mednje vile. Zelo po(ne)srečena reklama, ni kaj! Seveda, kakor za koga. Vsekakor vile ne bi izgubile na očarljivosti in reklama ne na vsebini, če bi poklonile škatlice z zapeljivimi pal-čicami in drobnim pisemcem, s povabilom, naj se mamljivim užitkom, zaradi športne druščine, to popoldne odpovedo. Reklamna svetovalka Itossica (tokrat zastonj) Angažirano slikarstvo Od 9. avgusta razstavlja v kamniškem razstavišču kavarni Veronika slikar Dušan Sterle. Dušan Sterle. po poklicu sicer grafični oblikovalec, je že od vsega začetka svojega slikarskega udej-stvovanja izrazit figuralik. sopotnik srednje generacije sodobnega slovenskega figurativnega slikarstva (če izvzamemo mlajšo in najmlajšo generacijo in avtorje slikarstva tako imenovane »nove podobe«), ki bi ga v grobem lahko razdelili v dve osnovni stilni usmeritvi: »v Zakaj uničujete?! Župančičeva ulica 3 in 4. Za-price! Zakaj se uničuje zelenica in pločnik med navedenima blokoma? Krivi so starši, ki dopustijo otrokom tako grda početja. To delajo predvsem fantiči v starosti 6 do 9 let. Kar ne morejo polomiti pa razrijejo kot divje svinje. Tu stanujem že več kot 20 let. V tem času je zraslo precej otrok iz naše bližnje okolice. Kaj takšnega niso nikdar počeli. Slavko Pestotnik Evropa in mi Izliv, prenapetost in hotenja. Mahanje s simboli nam ni prineslo miru in ne vstop v Evropo. Slovenci smo miroljuben in vesel narod. Želimo si miru. Predvsem si to želijo mame. ki imajo sinove v vojski. Vsa zahvala za mir gre našim politikom, zlasti Kučanu in Drnovšku. S pametnim pogovorom, pa čeprav na Brionih, so uspeli končati vojno in vrniti naše fante svojim družinam. Upajmo, da nas bodo ti sposobni možje popeljali tudi v Evropo. brez podpisa naslov v uredništvu mehko« in »trdo« varianto. V prvo smer bi lahko uvrstili fotorealista Rudija Španzla in Darka Slavca, pokojnega Barda lucundusa ter mlajšega kamniškega rojaka Viktorja Šesta, katerih glavna značilnost je svojska virtuozna risba, če omenimo le najbolj opazne in individualne avtorje. Najznačilnejši predstavnik druge, »trde« variante je vsekakor Marjan Skumavc s svojim brutalnim ekspresionizmom, na katerega se v formalnem smislu navezuje tudi slikarstvo Dušana Sterleta. Morda bi omenili vsaj še Lojzeta Cemažarja in njegovo robustno kmetiško figuraliko kot daljni odmev na ekspresionizem Franceta in Toneta Kralja. Verjetno ni naključje, da vsi omenjeni slikarji izhajajo iz trdnega realističnega risarskega znanja v obvladovanju figure, ki so si ga skoraj vsi. tudi Sterle. pridobili v ljubljanski šoli za oblikovanje pri izrazitem eksaktnem risarju. Kamničanu, profesorju Tonetu Žnidaršiču. Že od vsega začetka močno socialno angažirano realistično figuralno Sterletovo slikarstvo je doseglo v zadnjih delih močan ekspresivni naboj in svojevrsten osebni rokopis. V teh delih je postal skozi groteskno karikiranje figure še bolj socialno aktualen. Sterletove slike in grafike socialnih odrinjencev. marginalcev vseh vrst, ljudi z družbenega in etičnega dna. iz etničnega in kulturnega podzemlja deluje enkrat morbidno, drugič sarkastično, groteskno in tudi simbolično: predvsem pa nas opozarjajo in svarijo. Govore o vsesplošnem propadanju vrednot in moralnem razkroju družbe, v kateri živimo. To je svojsko. osebno interpretirana tradicija ekspresionizma, ki bi ji težko našli paralele v sodobni slovenski likovni umetnosti, z izjemo še radikalnejšega Marjana Skumavca. Slike Dušana Sterleta so bridke vsakdanje zgodbe. Tu so bedne kreature iz nočnih kronik, alkoholne blodnje beznic. moreče sanje, ki so še kako resnične, obup in nesmisel, svet grotesknih figur, mr-ličev in norcev, zmes norosti in bolečine. So slike, ki so udarec, ki mora boleti! To je srdito in bridko slikarstvo; zgroženost nad svetom in brezpogojna obtožba družbe. V Sterletovih slikah je človek odtujen od osnove svoje eksistence, od soljudi in od samega sebe. ali če citiramo Arthurja Schopenhauerja: »Svet je pač pekel in ljudje so po eni strani trpinčene duše. po drugi pa hudiči v njem!« Po formalni strani lahko pri bežnem opazovanju Sterletovih slik nastane vtis nekakšne nedodelano-sti. ki lahko učinkuje celo laično, vendar Sterle prav s temi sredstvi doseže vsebinski namen in sporočilni naboj. Značilno je. da večino motivov svojih slik v akrilni tehniki prenese še na manjši format, v grafiko, konkretno v linorez, kjer dobi ves inventar Sterletovih kreatur v črno-beli grafični govorici še povsem nove konotacije. Hkrati pa je v vsem Sterletovem slikarstvu in grafičnem opusu še ena usodna zanimivost: to je vseskozi prisoten etos trpljenja in ponižanja, nekaj, žal tipično in značilno slovenskega. Na pričujoči razstavi je predstavil Sterle tudi tri akrile večjega formata iz zgodnjih osemdesetih let. V njih je opazen občutek za obliko in kompozicijo, kar je tudi njegova profesionalnost grafičnega oblikovalca. Slike govorijo pravzaprav o trenutku današnjega časa. predstavljajo njegovo vizijo vojne in ta trenutek ne potrebujejo nikakršnega komentarja. So slikarjeva vizija vojaške apokalipse, ki se je žal še prekmalu in dovolj krvavo uresničila tu in zdaj. Te slike so brez dvoma obsodba brezumne vojne ter vsakršnega nasilja, so svarilo in opozorilo za danes in jutri! DUŠAN LIPOVEC trgovsko podjetje p.o. KOČNA ZA VAS - NAJCENEJE PRI NAS! VAM PONUJA do 30% cenejši nakup do 21. septembra MOKA tip 500 1/1 Požega 15,20 din OLJE rastlinsko 1/1 Helios 48,50 din MARGARINA PETRA 500 gr uvoz 46,40 din SIR Edamec 1 kg uvoz 138,40 din VIKEND salama 1 kg Radgona 87,20 din VAFEL kocke 1/1 Koestlin 78,90 din PIKNIK keks 1/1 Koestlin 65,70 din ČAJNI kifelčki 400 gr Sloboda 72,30 din ČOKOLEŠNIK 200 gr Kolinska 38,50 din VINO Grajsko črno 1/1 Slovin 31,60 din VINO Grajski rizling 1/1 Vinag 34,30 din RUM 1/1 Ptuj 75,50 din MALINOVEC 1/1 Apis 86,60 din Toaletni papir nat. pak. KTL 8,60 din Zobna krema DND 85 gr Lek 26,70 din VABIMO VAS V POSLOVNE ENOTE KOČNE KAMNIK Ponudba velja do prodaje zalog TONČKA POMAGA POMOČI POTREBNIM »Pomagajmo si in življenje bo lepše •..« Večno je prisotna dilema, kako pomagati in sodelovati z ljudmi, ki so zaradi takih ali drugačnih razlogov odmaknjeni od aktivnega življenja, ki so, stari, zapuščeni ali osameli. Nešteti primeri nam zgovorno potrjujejo, da je mogoče takim ljudem v različnih oblikah pomagati, potrebna je le dobra volja, vztrajnost in dobrosrčnost. S takim početjem se ukvarjajo nekatere organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas in drugi organi, ki po službeni dolžnosti opravljajo to poslanstvo. Največkrat pa se s temi vprašanji in neposrednim angažiranjem ukvarjajo številni marljivi, tihi in skromni posamezniki, ki v bistvu nosijo na svojih ramenih vso težo in odgovornost, za njih pa skoraj ne vemo, jih ne poznamo, še manj pa o njih slišimo in beremo v raznih sredstvih informiranja. V krajevnih skupnostih so znani primeri, ko posamezni ljudje svoj prosti čas porabijo za obiske, dajanje pomoči, za lajšanje bolečin a za tako delo ne pričakujejo materialnega nadomestila. Za javnost so anonimni a so izredno pomembni za počutje odrinjenih a neodpisanih ljudi, ki so navkljub vsemu se- stavni del naše in sicer vsakršne stvarnosti. Zanimalo nas je mnenje ljudi, ki poleg svojega vsakdana žrtvujejo Še svoj prosti čas, da pomagajo pomoči potrebnim ljudem. Oglasili smo se pri dobri duši v Tuhinjski dolini, ki se razdaja ljudem, ki jih redno ali občasno obiskuje, zlasti ljudi visoke starosti, ki ne morejo več opravljati vseh osebnih opravil in jim vsaka še tako drobna pozornost in pomoč ogromno pomeni. Po mnenju Tončke M. bi morali pri ljudeh začeti privzgajati občutek prostovoljne odgovornosti, ko naj bi vsakdo takoj priskočil na Stanovanjska hiša v Tuhinjski dolini. pomoč vsakomur, ki živi v materialni, še bolj pa v duševni stiski. V vsakem okolju bi veljalo poskusiti organizirati razna posvetovanja in predavanja, ki bi jih vodili strokovni ljudje, organizirale pa naj bi jih humanitarne organizacije, kot npr. RK in druge. V to delo bi bilo dobro vključiti socialne in zdravstvene delavce. To problematiko bi morali vključiti v učni program osnovnih in drugih šol. Največ dolgoročnega uspeha bi dosegli v vzgojo mladih, ki bi v kasnejših letih, pa tudi takoj, lahko dosegli željene uspehe. Naša sogovornica razmišlja in daje predloge na podlagi lastnih izkušenj, ki si jih je pridobila z delom pri starejših ljudeh. Obiskuje znance, ki so ostareli, ali pa ne morejo več normalno opravljati vseh za življenje potrebnih funkcij. Ostarelost in osamelost je lažje premagovati, če ima pri tem tak človek čfbčutek bližine soljudi, ki jih imajo radi, jim pomagajo postoriti to in ono, se z njimi pogovarjajo. Od primera do primera je zelo različno. Pri osamelih in bolnih ljudeh je potrebno vzbujati občutek potrebnosti, vzbujati je potrebno občutek, da so taki starejši ostareli osameli in zapuščeni ljudje nekomu še vedno potrebni, in da ji mnogi še zmeraj imajo radi. Iz konkretnih primerov nam je Tončka povedala, da so to skromni . in nezahtevni ljudje. Za vsako uslugo so iskreno hvaležni in se obiskov srčno razveselijo. Taka tiha, bolj s srcem in očmi izražena hvaležnost odtehta vse drugo. To je najboljše plačilo za požrtvovalnost, odrekanje in trud. V nadaljevanju razgovora nam je sobesednica omenila, da bi ljudje med seboj morali več sodelovati. Na ta način bi se bolje seznanjali in spoznavali s težavami, zato bi lahko hitreje in uspešneje blažili tegobe takih ljudi, ki se ne bi več čutili odvečne in odrinjene od sveta. Materialna vprašanja pri starejših ljudeh niso vedno najpomembnejša. Pristni dobrosrčni odnosi nadomestijo marsikaj, in to pri ljudeh, o katerih govorimo, vliva voljo do življenja in kar je najvažnejše, krepi zaupanje v ljudi, krepi zaupanje v iskrenost in dobrona-mernost. Razgovora o stiskah ljudi in pripravljenosti dobrotnikov smo bili zelo veseli. Razgovor nam je razkril, da med nami živi veliko takih ljudi, kot je sogovornica. Po njenem mnenju je pomagati ljudem dolžnost vsakega človeka, ki pomoč zmore dajati, pri tem pa človek ne sme gledati na osebne koristi. Pravi, »danes rabijo pomoč drugi, jutri jo bomo mogoče rabili mi, ko bomo starejši, bolni ali bomo postali nezmožni.« Tej njeni ugotovitvi radi pritegnemo. Če bi vsi tako razmišljali in delali, bi v življenju ne bilo toliko travm, ne bi bilo toliko težav in življenje bi bilo za marsikoga dosti lepše. Vsem takim in podobnim, kot je naša sogovornica Točka M., lahko rečemo le hvala, drugega pač ne pričakujejo. Njeno in drugih podobno delo bo prav zaradi humanosti in srčnosti, o tem smo prepričani, našlo še veliko posnemovalcev. Če bo tako, njihovo delo ne bo ostalo brez odmeva. Orjejo ledino, ki bo obrodila dober sad. Le tako naprej! STANE SIMŠIČ Poletna potepanja Poletni meseci so zelo primerni za potepanja, za obiske v gorah, za kopanje na morju, za izlete itd. Letošnje leto je bilo nekoliko drugačno. Vojne razmere koncem junija so marsikomu prekrižale načrte. Krizne razmere v drugih delih države so prav tako bistveno vplivale na doživljanje v poletnih mesecih. To velja zlasti za obiske na morju in dalmatinskih otokih. Poletnemu razpoloženju pa so botrovale tudi težke gospodarske razmere in vsak dan tanjše denarnice. No. ne glede na vse našteto, so si ljudje v okviru lastnih možnosti le nekako organizirali preživljanje teh dni. čeprav le na kopališču, ki je bilo v toplih dneh polno zasedeno. Obiskovanje gora je v prvi polovici julija skoraj zamrlo, v avgustu pa so prilike že kar ugodne. Odgovorni planinci v Kamniku pravijo, da so v teh pogojih z obiskom še kar zadovoljni. Kamničani so obiskali Korošico. Kamniško sedlo. Kokrsko sedlo in Kalško goro. nekateri pa so prečili vrhove od Kamniškega sedla pa vse do Krvavca. Nekateri so bili v Julijcih, na Triglavu. Škrlatici in drugih vrhovih. Za ljubitelje izletništva je bil zanimiv avtobusni izlet do Gross Glocknerja v Avstriji. Tja se je od- peljalo kar več avtobusov. Vsi obiskovalci so bili zadovoljni, ker so ob lepem vremenu uživali prelesti Velikega Kleka. čeprav le od daleč. Najbolj korajžni so odšli na morje ali bližnje otoke, večina pa je ostala v bližini Slovenije, kjer so se počutili še najbolj varne. Precej naših ljudi se je kopalo v Istri, drugi pa so si namakali noge kar doma v lavorju. To je bilo še najbolj varno in najceneje. Vroči dnevi pa niso prizanesli niti jugoslovanski armadi, ki se ne glede na »vroče dni« pospešeno in taktično odloča za druge »varnejše« položaje. s Mladež si je našla zatočišče na raznih krajih, na športnih prireditvah, kolesih ali ropotajočih motorjih. Kamniški planinci na Kokrskem sedlu - Novakova skupina. Na Krvavcu, še vidni sledovi bombardiranja - uničena TV antena. Precej športni triatlon, ki je vsestransko uspel, tako po številu nastopajočih, še bolj pa po številu gledalcev. Zadnje neugodne vremenske razmere z nalivi in točo so vendarle enkrat nekako obšle Kamnik in oblaki so svoj tovor stresli, na druge kraje. Upokojenci iz Komende in Mot-nik-Spitaliča so organizirali vsakoletne piknike. Srečanja so bila zanimiva in prijetna. Kolesarji iz Komende. Kamnika. Kranja in Moravč so se srečali v Preddvoru že drugič. Vseh skupaj je bilo kar 77. Bili so zadovoljni in sklenili so. da se bodo še srečali, tokrat v Kranju ali pa na kombinirano kolesarsko-planinski turi. Kljub vsemu je bilo življenje v juliju in avgustu zelo pestro in zanimivo. Bilo je še več drugih različnih športnih, kulturnih in podobnih prireditev. Mesec avgust je bogat gasilskih prireditev in veselic in še marsikaj zanimivega se je dogajalo, tako da vsega skoraj ni mogoče našteti. Polne roke dela imajo turistični delavci v Kamniku, ki se temeljito pripravljajo na dneve narodnih noš v septembru. Šolarji koristijo zadnje proste dni pred začetkom septemberskega pouka. Poletje 1991 je bilo____ki pa se v taki obliki verjetno ne bo nikoli več ponovilo. Važno je. da smo ostali živi in zdravi. Pa še res je! STANE SIMŠIČ m- Na vrhu 2532m visoke Skute. Na Gross Glockner so odpeljali trije avtobusi ljubiteljev gora in naravnih lepot. Vznožje tega gorskega velikana so spremljali turistični vrvež in planinci, ki so se vzpenjali proti vrhu. Krvodajalska akcija v avgustu Drugi del krvodajalske akcije je bil za občino Kamnik organiziran 15. in 16. avgusta 1991, kot običajno, na sedežu Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani. Tudi na tokratni akciji je bil odziv zelo velik. V dveh dneh seje prijavilo za odvzem krvi kar 544 krvodajalcev, vključno s tistimi med 11. in 14. 8.. ki so dali kri pred odhodom na dopust. V letu 1991 je iz kamniške občine darovalo kri že 1781 krvodajalcev. Ne glede na dopustniški čas število krvodajalcev ni padlo. Pri tem je potrebno upoštevati še naše »nestabilne razmere«. Občinska organizacija RK Kamnik kot organizator akcije z veseljem ugotavlja, da človekoljubni odnos krvodajalcev ostaja, da se na novo vključujejo mladi in da stalni krvodajalci ne zamudijo nobene akcije. Za to krvodajalsko akcijo so se prizadevno pripravili aktivisti RK v gospodarskih in drugih organizacijah, v krajevnih skupnostih, prišli pa so tudi mnogi iz drugih okolij. RK Kamnik se vsem krvodajalcem in organizatorjem iskreno zahvaljuje. Kri še vedno rešuje življenja in je nenadomestljiva, zlasti je to pomembno v teh negotovih časih, ko kri rabijo tudi drugje, tako ali drugače ranjeni, poškodovani in bolni ljudje. STANE SIMŠIČ Stalni kamniški krvodajalci, ki so kri darovali že večkrat FOTOKOPIRNICA IVAN BIZJAK Kamnik, Titov trg 1 (občina) vam nudi: - fotokopije formata A4 in A4 - fotokopije na barvni papir - povečave in pomanjšave v želeni velikosti (v odstotkih) - vezava fotokopij zapiskov in skript v 5 minutah. Odprto vsak delavnik od 7.45 do 15. ure, v petek do 14. ure. (Po dogovoru tudi izven delovnega časa.) Tekmovalci triatlona so po končanem plavanju tekmovali s kolesi in nazadnje še v teku. Kolesarska sezona je na višku. V Preddvoru in nato v Komendi jih je bilo kar 77. Motniški upokojenci so si priredili svoj piknik pri Kekcu. ZA MLADE Pionirska športna šola Že dolgo je v svetu znano, da v mladosti pridobljene navade postanejo vsakodnevna potreba tudi v starosti. Tokrat mislim predvsem na potrebo po gibanju, zdravi rekreaciji, ki izboljšuje telesno počutje in povečuje delovno storilnost. Da lahko uživamo ob prebiranju knjige, moramo najprej znati citati itd., da bomo uživali v telesnih aktivnostih, moramo osnove športnih panog spoznati. Najprimernejši čas je zgodnja mladost, ko v igralnih oblikah spoznavamo prijetnosti tekanja, skrivnosti košarke, odbojke, rokometa, ugodne občutke ob plavanju, smučanju itd. Mnogi starši ne vedo. kako bi te navade oziroma radosti približali svojim otrokom. In prav povpraševanje staršev, kam in kako z otrokom, je porodilo idejo o ustanovitvi Pionirske športne šole. Nikar ne zmajujte z glavami. Športna šola ni namenjena samo bolj sposobnim, ampak tudi ali pa predvsem tistim, ki so manj spretni, kajti prav ti potrebujejo več spodbude. Za lažje razumevanje dela in ciljev Športne šole si na kratko oglejmo program in organizacijo: PROGRAM IN ORGANIZACIJA PIONIRSKE ŠPORTNE ŠOLE(HAPPY-M) V KAMNIKU Pionirska športna šola bo delovala s svojimi skupinami na področju občine Kamnik, v okviru Športne zveze občine Kamnik in njenega programa dela s temeljnimi selekcijami. Namenjena bo otrokom starosti 7 do 11 let. oziroma od 1. do 5. razreda. S Pionirsko športno šolo želimo zapolniti vrzel, ki je nastaja ob pomanjkljivi Tradicionalni 25. odbojkarski turnir trojk Kot že 25 let zapored, se je tudi letos 27. 7. 1991 odvijal odbojkarski turnir trojk v Kamniku. Organizirala sta ga OK Kamnik in W.A.B. d.o.o. Številne ekipe - bilo jih je kar 23 iz vseh delov naše mlade države Slovenije - so se prvič borile tudi za bogate nagrade, ki so jih prispevali mnogoštevilni sponzorji. Prva nagrada je bila denarna in sicer 11.000,00 din. Druge tri najuspešnejše ekipe pa so dobile blagovne nagrade, ostale ekipe so potem čakale še žrebanje, za katere so bile prav tako pripravljene lepe nagrade. Zdaj pa nekaj o samem poteku na peščenih igriščih. Kamničani smo imeli v boju za najmikavnejšo nagrado kar 8 ekip, vendar se je v zaključni del tekmovanja uspelo uvrstiti samo eni ekipi. Mikavna nagrada je pritegnila najboljše igralce iz vse Slovenije, in tako tudi dve ljubljanski ekipi, ki sta suvereno zmagovali vse do polfinala. Tudi v poifinalu sta prikazali izredno igro in smo tako morali Kamničani po dolgem času prepustiti odbojkarski tron nekamniški ekipi. Rezultati: polfinale: Medo pan (koč) : AMI (Lj) 9:21, Dipsy (Lj) : Briga me (Kam) 21:13. Za tretje mesto: Briga me : Medo pan 21:12. Za prvo mesto: Dipsy : AMI 2:0 (6:12). Vrstni red: 1. Đipsy (Hafner, Fujs, Rozman, Purkart). 2. AMI (Jerala, Kšela, Bru-men). 3. Briga me (Obolnar, Škorjanc M., Hribar G., Koprivec). 4. Medo pan (Miklič, Levstik, Obranovič, Drobnič). Za najboljšega igralca je bil izbran Brezovčan Matjaž Hafner, sicer igralec Tovil Olimpije iz Ljubljane. Kamniški klub je še enkrat več dokazal, da skrbi za obstoj odbojke na peščenih igriščih, na katerih se je družilo skozi celo poletje staro in mlado. Vrhunec je bil 25. turnir, ali če hočete, 1. turnir v svobodni Sloveniji. Upajmo, da se bomo še naprej veselili poletnih iger odbojke v Kamniku. ACO KRAMAR V. odprto prvenstvo Komende v šahu V organizaciji Šahovskega kluba Komenda je bilo v času od 21. do 23. junija 1991 izvedeno že tradicionalno V. odprto prvenstvo Komende v šahu za mladinec in pionirje. Tekmovanja se je udeležilo 12 igralcev. Odigrali so 11 kol po Bergerjevem sistemu. Čas razmišljanja na igralca je bil 60 minut. Udeležba na tekmovanju je bila močna, saj so po moči nastopili: 1 igralec MK kategorije. 4 igralci I. kategorije. 2 igralca II. kategorije ter 5 igralcev III. šahovske kategorije. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. mesto je osvojil Igor Kragelj (LŠK Iskra Ljubljana) 10.5 točk. 2. mesto: Duško Pavasovič (SD Fronta Ljubljana) 8.5 točk. 3. mesto: Iztok Slapar (ŠK Komenda) 8 točk. 4. mesto: Petra Ipavec (ŠK Komenda) 8 točk. 5. mesto: Pavel Petek (ŠD Domžale) 7.5 točk. 6. mesto: Damijan Dolinar (ŠK Komenda) 6.5 točk. 7. mesto: Robi Bergant(ŠD Virtus) 4 točke. 8. mesto si delijo: Matej Gašperlin (O. Š. Komenda-Moste). Nebojša Gajič (O. Š. Komenda-Moste) in Bojan Hribar (ŠK Mengeš) 3.5 točk. sledita: Nedeljko Gajič (O. Š. Komenda-Moste) ter Tomi Špilak (ZU1M Kamnik). F. Poglajen POSTANITE ABONENT PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ OBČANI KAMNIKA Vabimo vas, da obogatite svoje življenjske navade! Ponujamo vam abonmajski ogled šestih gledaliških predstav v času od oktobra 1991 do maja 1992. Abonma v Prešernovem gledališču v Kranju predstavlja najbolj pestro ponudbo med slovenskimi gledališči. Pri nas si boste lahko ogledali tri predstave domačega poklicnega gledališkega ansambla ter tri predstave drugih slovenskih gledališč. V abonmaju bo Prešernovo gledališče uprizorilo naslednje predstave: Algirdas Landsbergis: IDIOT (po romanu Dostojevskega) Georges Fevdeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU (tri komedije) Matjaž Zupančič: SLASTNI MRLIČ (groteskna komedija) Tri predstave pa bomo izbrali izmed gostovanj: Pierre de Marivaux: ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI (PDG Nova Gorica) Carlo Goldoni: PAHLJAČA (MGL, Ljubljana) Ephraim Kishon: BIL JE ŠKRJANEC (MGL, Ljubljana) Peter Weiss: NOČ GOSTOV (SMG, Ljubljana) Abonirajte se v našem gledališču skupaj s svojimi prijatelji in znanci. Po ogledu predstav si boste imeli marsikaj povedati, saj so gledališke predstave ogledalo življenja in kar silijo k izmenjavi mnenj in pogledov. Tako boste vsaj za trenutek odvrgli vsakodnevne zadrege in ponosni boste nase, ker ste duhovno obogatili sebe in svoje najbližje. Abonentom omogočamo nakup abonmajske izkaznice na obroke, popust pri takojšnjem plačilu, eno brezplačno vstopnico in še nekatere ugodnosti. (Cena abonmajske vstopnice je od 900 do 1500 din). Upokojenci in študenti imajo 50% popust. Izdali smo tudi posebni gledališki list, kjer smo podrobneje opisali našo abonmajsko ponudbo. Pokličite nas in poslali Vam ga bomo brezplačno. Abonmaje bomo vpisovali do 27. septembra, vsak delavnik od 8.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure. PRIČAKUJEMO VAS! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, Titov trg 6, 64000 Kranj, telefon (064) 222-701 športni vzgoji v nižjih razredih. S kvalitetnim vplivanjem na telesne zmogljivosti in motorična znanja že v teh letih otrokovega razvoja bomo bistveno izboljšali kvaliteto mladih kamniških športnikov in povečali njihovo število. Pionirski športni šoli naj bi sledilo logično vključevanje najbolj nadarjenih v športne klube. Vsebina dela v Pionirski športni šoli bo raznovrstna. Sledila bo štirim smotrom: - povečanju telesnih zmogljivosti. - učenju novih gibalnih veščin. - utrjevanju znanj in spremljanje telesnega razvoja. - motiviranju za športno aktivnost (vrhunsko ali samo ljubiteljsko). Ne gre pozabiti tudi na pomembne pedagoško-socioloŠke učinke organiziranega dela z mladimi. Skratka, gre za celovito športno vzgojo, ki se je doslej pričela šele z enajstimi leti. Program Pionirske športne šole (splošna telesna priprava): - atletika^ - gimnastika, - športne igre - nogomet, rokomet, košarka, odbojka, - tekmovanja in testiranja, - interne zabavne prireditve, - prikaz dejavnosti športne šole. - informativni prikaz (drsanje, smučanje, plavanje, tenis, izleti, kegljanje...), kar lahko ob dodatnem zanimanju postane dodatna dejavnost. Skupine Pionirske športne šole naj bi vodili najboljši strokovnjaki, ki so že evidentirani in so večinoma tudi pristali na sodelovanje. V skupini naj bi bilo do 25 otrok. Skupine bodo sestavljene po starosti (od 1. in 2. razred), lahko pa jih ločimo tudi po spolu (od 3. do 5. razreda). Koliko, kje in sestava skupine je odvisna od števila prijav. Vadba bo dvakrat tedensko po 60 minut (enkrat mesečno tudi sobota dopoldne) in tako računamo na devet do deset aktivnosti mesečno. Poleg »splošne« Pionirske BALINANJE športne šole lahko deluje skupina ali več posebej nadarjenih, ki bi jim dodali še tretjo »specializirano« uro. Ob upoštevanju TV kartonov, našega testiranja in nenehnega pozornega spremljanja razvoja, bomo lahko staršem in klubom svetovali usmeritev. DODATNO DEJAVNOST LAHKO PREDSTAVLJA: 1. - tečaj smučanja (vožnja ali bivanje). - tečaj plavanja. - tečaj tenisa. - eno ali večdnevni izleti, - taborjenja... 2. Organizacija športnih campov 3. Organizacija in izvedba tekmovanj: - šolska. - občinska. - sindikalna... 4. Rekreacijska vadba: - starši in otroci, - starejši... 5. Organizacije izletov oziroma aktivnega dopusta Pogovarjamo se z ravnatelji vseh osnovnih šol, da bi otroci lahko obiskovali vadbo čim bližje svojega doma. Seveda pa je to odvisno od števila prijav z določenega področja. Sicer pa naj bi vadba praviloma potekala v telovadnici ob knjižnici in športni dvorani. In kdo bi kril stroške? Dokler tudi naša družba ne bo ugotovila pomembnosti športne vzgoje, bodo to žal starši. Predvidevamo, da bo za pokritje vseh stroškov (objekti, vaditelji, strokovno-finančna služba, materialni stroški, rekviziti...) potrebno prispevati okrog 15 DEM (protivrednost) mesečno. Zavedamo se. da bodo predvsem prvo leto težave, vendar upamo, da jih bomo skupno lahko rešili. Vse zaintersirane prosimo, da prijavijo svoje otroke najkasneje do 15. 9. 1991 na Športni zvezi, Kajuhova pot 12 (tel. 831-564), kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije, ki jih lahko dobite tudi na tel. 831-950 Miha Prosen. Prvi sestanek s starši bo v ponedeljek, 23. 9. 1991 ob 18. uri v športni dvorani, kjer se bomo dogovorili o vseh podrobnostih (urnik, mesto vadbe, plačilo, program...). MEN Balinarji z zapravljivčki na Količevo Na že tradicionalni balinarski maraton, na katerem se vsako leto balinarji dupliškega Virtusa pomerijo s kolegi iz Količevega, so se letos odpeljali na Količevo kar z dvema zapravljičkoma s konjsko vprego. Med krajani so tako zbudili veliko pozornost, pa še denar za drago gorivo so prihranili. " F. S. —pisma, mnenja, stališča— Spoštovano uredništvo! V 12. številki Kamniškega občana ste objavili članek g. Alojzije Mali pod naslovom: .TOKRAT KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK MALO DRUGAČE«. Ne mislimo se spuščati v polemiko z zasebnimi mnenji g. Malijeve. ker ima do njih pravico. Rezultat referenduma v Mekinjah, ko je za samoprispevek glasovalo 58.8% volilcev dokazuje, da krajani niso nenaklonjeni takemu zbiranju sredstev. Za mnenje smo vprašali družbenega pravobranilca samoupravljanja in prosimo, da njegov odgovor v celoti objavite. Lepo vas pozdravljamo. SW1 KS MEKINJE Priloga: mnenje pravobranilca Predsednica: MARIJA REBA DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA KAMNIK SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KAMNIK - MEKINJE 6124(1 Kamnik Na pobudo g. Marije Reba. predsednice Sveta KS Mekinje dajem dodatno pojasnilo v zvezi s pritožbo g. Alojzije Mali glede postopka pri izvedbi referenduma o uvedbi Krajevnega samoprispevka. K pisanemu mnenju DPS z dne 26. 4. 1991. ki je bilo posredovano svetu KS Mekinje in predsedniku volilne komisije KS Mekinje in na podlagi ugotovitev iz zapisnika izredne seje sveta KS Mekinje z dne 21. 5. 1991 dajem dodatno mnenje: Na izrecno vprašanje sveta KS. ali dejstvo, da predsednica volilnega odbora ni podpisala zapisnika, pomeni tako krčitev zakonitosti postopka, da je potrebno razveljaviti referendum, menim, da tak prekršek ne more biti utemeljen razlog za razveljavitev referenduma. To je mogoče obrazložiti z naslednjim; I zapisnik so podpisali vsi člani volilne komisije, imenovani od sveta KS. 2. g. Malijeva je izjavila, da ne dvomi v izid referenduma. 3, glede na izid glasovanja na volišču 1 (Mekinje) bi na volišču 2. (Komunalno podjetje) za pozitiven izid referenduma v Krajevni skupnosti zadostovalo že najmanj 40 glasov ..za«, dejansko pa je glasovalo »za« 133 volilcev. S tem je mnenje utemeljeno. DHS: Lep pozdrav! FRANC SVETEL! PLAVANJE Štiri kolajne na odprtem prvenstvu Slovenije V deževnih in hladnih dneh od 26. do 28. julija so v Trbovljah pripravili odprto prvenstvo Slovenije v plavanju za mlajše pionirje. Udeležilo se je 15 plavalnih klubov. Mnogi so svoja številna moštva pripeljali kar z avtobusi (Kranj. Ljubljana, Maribor idr.). Iz PK Kamnik se je udeležilo le šest tekmovalcev, a uspeh je bil izjemen. Vsi so postavljali svoje osebne rekorde, a Ana Duković je na 50 m prsno z rezultatom 43.19 postala republiška prvakinja. Uspeh je potrdila še z bronasto kolajno v disciplini lOOm prsno z rezultatom 1:38.97. Vojko Jončevski je na 50 m delfin ubranil srebrno kolajno z zimskega prvenstva in le za pičlih nekaj stotink zgrešil zlato. Na lOOm prsno pa je z rezultatom 1:31.81 dosegel bronasto kolajno. Kar štiri kolajne na odprtem prvenstvu Slovenije za plavalce Kamnika niso pričakovali največji optimisti. Povedati je potrebno, da so zaradi znanih razmer po 26. juniju plavalci za 14 dni prekinili s treningi (kot tudi nekateri drugi PK), nato so nekaj dni poskušali s treningi v kamniškem bazenu, vendar so po 30 min. zaradi neustreznih pogojev morali zaključiti z delom. Pogoje za resen trening pač ne gre enačiti s pogoji za rekreativno plavanje. Plavalci so se nato ponovno vrnili v Ljubljano na bazen Ilirije, ki so jim dve progi za dve uri na dan odstopili brezplačno. Medklubska solidarnost torej velja! In kako naprej! V avgustu so plavalci prosti, nato se bodo že v septembru začeli pripravljati na novo sezono. Vabimo vse male nadobudneže, predvsem letnik 82 in 83, da se nam pridružijo, saj je plavanje šport, kjer se porabi veliko energije, ne terja poškodb, krepi pa zdrav duh v zdravem telesu. Pa vesele počitnice, mali plavalci Kamnika! Za PKK A. J. Petra Ipavec druga v Jugoslaviji Zelo velik uspeh je Petra Ipavec. članica Šahovskega kluba Komenda, dosegla na 19. prvenstvu Jugoslavije za pionirke v šahu za leto 1991, ko je osvojila odlično drugo mesto. Tekmovanje pionirk je potekalo od 1. do 16. avgusta 1991 v Kruševu v Makedoniji. V zelo močni konkurenci 12 igralk (4 igralke z MK kategorije, 4 igralke s I. kategorijo) je Petra Ipavec eno partijo izgubila (proti zmagovalki) ter dve partiji remizirala. Dosegla je 9 šahovskih točk, kar je zadoščalo za osvojitev drugega mesta. Tekmovanje je bilo naporno. V povprečju je Petra porabila za eno partijo cca 4,5 ure; najdaljša partija pa je trajala cca 6 ur. Veliko časa je potrebnega za razmišljanje in iskanje najboljše variante, da se doseže zmaga. V eni partiji je Petra porabila cca 40 minut za iskanje najboljše variante in šele po tem času je potegnila potezo. Za vsako partijo se je potrebno dobro pripraviti in na koncu jo je potrebno še analizirati. V celoti je Petra za eno partijo vložila cca 8 ur umskega napora dnevno. Na tem tekmovanju so tri pionirke iz Slovenije dosegle velik uspeh. Prvo mesto je osvojila Kiti Grosar iz Nove Gorice (11 točk), drugo mesto je osvojila Petra Ipavec (9 točk) in tretje mesto je osvojila Zvezdana Žugaj iz Maribora (8.5 točk). Vrstni red pri vrhu je bil sledeči: 1. mesto: Kiti Grosar (Slovenija) 11 točk. 2. mesto: Petra Ipavec (Slovenija) 9 točk, 3. mesto: Zvezdana Žugaj(Slovenija) 8.5 točk. 4. mesto: Aleksandra Vicen-tič (Srbija) 8 točk, 5. mesto: Marija Miloradovič (Srbija) 6,5 točk, 6. mesto: Jelena Miloradovič (Srbija) 5 točk. 7. mesto: Aleksandra Janevska (Makedonija) 4.5 točk, itd. Svoj uspeh je Petra Ipavec dopolnila z zmago na hitropoteznem turnirju v okviru pionirskega prvenstva Jugoslavije. Osvojila je 10 točk. Končni vrstni red hitropoteznega turnirja je bil sledeči: 1, mesto: Petra Ipavec (Slovenija) 10 točk, 2. mesto: Aleksandra Janevska (Makedonija) 9 točk. 3. mesto: Kiti Grosar (Slovenija) 8 točk, 4. mesto: Jelena Miloradovič (Srbija) 8 točk. 5. mesto: Zvezdana Žugaj (Slovenija) 8 točk. 6. mesto: Marija Miloradovič (Srbija) 6,5 točk. itd. Zelo uspešno je Petra Ipavec tudi nastopila na I. državnem prvenstvu republike Slovenije v šahu za mladinke. Tekmovanje je bilo odigrano v Ptuju od 15. do 21. julija 1991. V konkurenci 9 igralk (od tega 5 igralk z MK kategorijo) je osvojila 6 točk ter se uvrstila na odlično tretje mesto. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Nataša Krmelj (LŠK Iskra Ljubljana) 7 točk. 2. mesto: Anita Ličina (ŠD Ptuj) 6,5 točk, 3. mesto: Petra Ipavec (ŠK Komenda) 6 točk, itd. p. Poglajen NOVOSTI V FTTNES STUDIU V KOMENDI V Fitnes studiu v Komendi po poletnih počitnicah spet s polno paro začenjajo z delom. Obiskovalcem so na voljo sodobne naprave za krepitev in oblikovanje telesa. V skupinah pa vsak dan ob 19. uri in 20.30 lahko absolvirate program, ki obsega aerobiko, krepitev z lahkimi utežmi in rastezne vaje (stretehing). Za skupine z najmanj 6 udeleženci je mogoče rezervirati poseben popoldanski termin v včdeno vadbo. Letošnja novost je aerobika na stopničkah, s tujko »The Step«. V Ameriki in Evropi je dobila ta vrsta aerobike veliko število privržencev, saj ga ni več fitnes centra, ki ne bi ponujal v svojem programu step aerobike. Pri tej vadbi lahko istočasno sodelujejo moški, ženske, začetniki in eksperti in ljudje vseh starosti. Od 15. ure, ko je studio odprt, je na voljo savnanje. terapija z aparatom mvolift, popolna obravnava celulita in maščob-nih oblog, ročna masaža in solarij. Informacije in prijave na tel. (061) 841-328. tnali oglasi PODARIM pralni stroj in hladilnik. Dogovor za prevzem na tel. 812-602. Planinsko društvo Kamnik vabi na srečanje planincev, ki bo v soboto, 14. septembra, ob 11. uri na GROHATU pod Raduho. Srečanje bo združeno z otvoritvijo nove oziroma prenovljene planinske koče. Prijave zbira PD Kamnik do petka, 13. 9.1991. Odhod posebnega avtobusa s Trga prijateljstva bo ob 6. url zjutraj. Stane Simšič Prodam pralni stroj Obodin in Šivalni stroj Danica. Tel.: 812-940. Prodam BMX kolo. Tel.: 831-982. Prodam garažo na Kranjski cesti. Tel. 813-002. Kupim zazidljivo parcelo, nedograjeno ali starejšo hišo. Tel.: 815-361. Prodam žensko in moško dirkalno kolo na 10 prestav. Mejač, Ljubljanska 3/a, Kamnik. Ugodno prodam enosobno stanovanje na Zikovi 2. Tel. 313-966 zjutraj in 728-823 od 17. ure dalje. ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav. Pridem tudi na dom. Se priporočam! KOPALNIŠKO POHIŠTVO: na 4 obroke brez obresti! BELA TEHNIKA: 10% POPUST pri plačilu z gotovino! VMETALKINI blagovnici v Kamniku in ostalih prodajnih centrih in prodajalnah Metalke! ^©metalka AVTOPRODAJA d.o.o. Šmarca, Bistriška 25 Kamnik, tel. 811-593 - prodaja rabljenih vozil vseh znamk, - komisijska prodaja rabljenih vozil, - montaža sončnih streh in avtoradiov, - nudimo tudi knjigovodske storitve za manjša podjetja SE PRIPOROČAMO! Vsem Kamničanom čestitamo ob občinskem prazniku. altera PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE Šutna 9, 61240 KAMNIK Altera, šola za znanje, razpisuje v šolskem letu 1991/92 naslednje tečaje: 1. angleški jezik za učence 2., 3. in 4. razreda osnovne šole - 1. in 2. stopnja, 2. nemški jezik za učence osnovne šole - 1. In 2. stopnja, 3. italijanski jezik za učence osnovne šote -1. in 2. stopnja, 4. angleški in nemški jezik za odrasle - začetni in nadaljevalni tečaj, 5. slovenski jezik za odrasle. Vsi tečaji se bodo začeli v drugi polovici septembra v prostorih OŠ Frana Albrehta, pouk pa bo v popoldanskih in večernih urah. Vse tečaje bo mogoče plačati v treh obrokih. Ne moremo obljubiti čudežev, lahko pa obljubimo znanje, stro-ko^B^kvalitetno delo in znosne cene. PFinformacije po tel. 813-120 ali 832-477 v popoldanskih in večernih urah. Frizerski salon »LINIA« Bernarda Avsec, Kamnik, Japljeva 4 za kavarno Veronika Cenjene Kamničanke! Vabimo vas vsak dan od 6. do 19. ure, v soboto od 6. do 11. ure. Vabljena tudi mlada dekleta na modno oblikovanje pričeske. Delamo s kvalitetnimi uvoženimi in najnovejšimi materiali po dostopnih cenah. Obiščite nas, radi bomo ustregli vsaki vaši želji! Delavska univerza Kamnik vas vabi, da se izobražujete v izobraževalnih oblikah, ki jih bo pričela izvajati v septembru in oktobru 1991 za odrasle in otroke. Vpisovali bomo v naslednje tečaje: - nemški jezik - od 1. do 5. stopnje - poučujemo s pomočjo kaset in videokaset, - angleški jezik - 1. in 2. stopnja, - italijanski jezik - 1. in 2. stopnja, - španski jezik - začetni tečaj, - tečaj nemškega jezika za predšolske otroke, - tečaj nemškega jezika za šolske otroke - od 1. do 5 stopnje Tečaji računalništva - uporaba programskega paketa LOTUS in OUATRO, - angleščina za razumevanje in uporabo računalniškega programa VVORDSTAR; Ostali tečaji in šolske oblike - tečaj knjigovodstva in vodenje knjigovodske evidence na računalniku, - začetni in nadaljevalni tečaj strojepisja, - tečaj krojenja in šivanja začetni in nadaljevalni, - obnovitveni tečaj higienskega minimuma, - NOVOST: seminar hujšanja in jogginga, - večerna osnovna šola za odrasle, - poslovodska šola, - samoizobraževanje za ekonomsko komercialnega tehnika in prodajalca. Prijave zbiramo do 20. septembra pisno ali po telefonu 831-064. Oglasite se lahko tudi osebno na sedežu DU Novi trg 41/a, vsak dan od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 12. do 19. ure. CENJENE OBISKOVALCE MATIČNE KNJIŽNICE KAMNIK V USTANAVLJANJU, LJUBLJANSKA 1, OBVEŠČAMO, DA JE KNJIŽNICA OD PONEDELJKA DO PETKA ODPRTA OD 9. DO 19. URE. STARI GRAD vabi na prekrasen razgled bližnje in daljne okolice - vse do Ljubljanskega gradu in prelepih Kamniških planin. V tem letnem času je ta izletniška točka še prav posebej zanimiva. Sporočamo tudi, da ob gostišču lahko organizirate piknik (pečenje na žaru v lastni režiji), mi pa vam poskrbimo vse vrste pijač. Vaše sporočilo oziroma naročilo sprejemamo vsak dan, od 16. ure dalje, v soboto in nedeljo pa od 10. ure naprej, na tel. 831-531. Seveda vas bomo s pijačo postregli brez predhodnega naročila. VABI VAS KODERMAN JANEZ TRGOVINA V MOSTAH PRI KOMENDI Nudimo vam po izredno ugodnih cenah: ♦ obutev domačih in tujih proizvajalcev, ♦ športni copati že od 400 din naprej ♦ usnjeno konfekcijo in galanterijo, ♦ otroške, moške in ženske trenirke, ♦ kavbojke in jakne iz jeansa, ♦ modne dodatke Odprto od 9.30 do 12. in od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 13. ure. Že vnaprej se veselimo vašega obiska! Obiščite pestro založeno stojnico v Kamniku na prireditvi Dnevi narodnih noš - od petka do nedelje! V naši prodajalni imamo tudi pestro izbiro šolskih copat. Že od 140 din naprej. GOSTILNA PLANINKA KAMNIK CLUB MONTE CARLO Titov trg 4, tel. 831-451 V prijetnem ambientu organiziramo ohceti in druga družabna srečanja. Z veseljem pa seveda postrežemo vsakega individualnega gosta. Obiščite nas In prepričali se boste! SLOVENIJAŠPORT PE Kamnik Kidričeva 12 UGODNO! V vseh trgovinah Slovenijašporta priporočamo nakup športne opreme na - OBROKE: na čeke, dva obroka, brez obresti - KREDIT: gotovinski polog + 2 obroka ali polog + 5 obrokov (6% obresti) KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENEGA OROŽJA Vse za šport - Slovenijašport K A IDEJA KAMNIK, Kidričeva 35 (trgovina) organizira AKCIJSKO PRODAJO v petek, 20. 9. 1991, od 8.-19. ure in v soboto, 21. 9. 1991, od 8.-13. ure. Kupili boste lahko: - prte, nadprtke, prtičke, - blago za zavese, - blago za tapeciranje, - razne ostanke blaga. vse na kilogram po zelo ugodnih cenah. VABLJENI! podjetje za trgovino, posredovanje in storitveno dejavnost, d.o.o. Domžale KMALU MED VAMI na Steletovi ulici v Kamniku (nasproti SKG). razvojni zavod domžale 61230 domžale, ljubljanska 76 tel.: 06l£££feil, 713-783, fax.: 713-289 ZAČETEK POTI DO VAŠEGA USPEHA JE PRI NAS Na ožjem območju Kamnika ponujamo v nakup poslovne prostore, v katerih bo možna obrtna dejavnost oz. poslovni prostori za delovne organizacije, družbe z omejeno odgovornostjo in obrtna predstavništva. Vse podrobne informacije so na voljo po telefonu 061/713-781, 713-783 -Razvojni zavod Domžale. SD Lm] Domžale, d.o.o. Ljubljanska 59, Domžale Če ste pripravljeni delati v mladem, a uveljavljenem trgovskem podjetju in imate ustrezno kvalifikacijo, znanje ter sposobnosti, vas vabimo, da sprejmete naš izziv. V Kamniku zaposlimo - poslovodjo živilske trgovine Prijave oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Ce-dam, d.o.o., Ljubljanska 59, 61230 Domžale. AVTOELEKTRIKA Pucelj Sašo in AVTOMEHANIKA Pogačar Brane Vrhpolje 19 tel. 832-984 Avtoelektrika: tovorna, osebna, kmetijska vozila (popravljanje tudi na domu), montaža dodatnih luči in radio sprejemnikov. Avtomehanika: za vozila Fiat, Lancia, VW in Jugo. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure. SE PRIPOROČAM! ZAHVALA * JU * Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga sestra, svakinja in teta Anica Belec iz Kamnika, Novi trg 16 Od nje smo se za vedno poslovili 27. avgusta 1991 na kamniških Žalah. Iskreno se zahvaljujemo g. Mariji, višji medicinski sestri za vso požrtvovalnost. Hvala vsem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti ter g. župniku za lep cerlčveni obred. Vsi njeni ZAHVALA V upanju, da bo premagal težko bolezen, nas je v 50. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric Franc Novak iz Kamnika, Kajuhova pot 3 Za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom. Posebna zahvala dr. Pajn-tarju, patru Franciju, pevcem, govornikoma iz Titana in LD Kamnik in vsem lovcemjgglgp pogrebni obred. Žal ujoci vsi njegovi Hiša tiha je poslala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil naš dragi mož. oče. brat in stric Milan Zaje iz Golic 14/a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Graditelja in Titana za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem, gospodu za opravljeni obred ter govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi Julij 1991 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega ata, sina, brata, strica in zeta Alojza Prezlja iz Kamnika, Smolnikarjeva 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem za lepo slovo. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, avgust 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega Edija Peperka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Svilanita za nesebično pomoč v težkih trnutkih, za vsa izrečena sožalja in darovapo cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. Repiču, g. Majceno-viču. g Fišerju in g. Schvvarzbartlu za ganljive besede ob slovesu, pevskemu zboru Solidarnost, kamniški godbi, predstavnikom TO za organizacijo pogreba in spremstvo ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Kamnik, 27. junij 1991 ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, stric in svak Janez Berlec dimnikarski mojster v pokoju iz Nevelj 20 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo lovcem LD Motnik, gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem in sosedom Medmeševim in Bognarjevim. Še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Nevlje, julij 1991 Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj raielena, vzame ti kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. ZAHVALA Umrla je moja ljuba žena Anica Pečnik roj. Gregorš iz Kamnika Ob izgubi moje drage žene se želim zahvaliti p. Franciju in p. Ernestu za lepo opravljeno slovo. Hvala vsem za pisno in ustno izrečeno sožalje. podarjeno cvelje. darove, ki ste jih namenili v posebne namene ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekam vsemu zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujem se tudi pevcem, organistu, govorniku za poslovilne besede, ter g. Spurku za zaigrano Tišino. Zahvalo izrekam za vse in vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali in sem vas ob tej priložnosti pozabil omeniti. S hvaležnostjo v srcu do moje drage žene. hvala vsem. ki nanjo ohranjate lepo misel in spomin. Za njo žaluje mož Ivan in vsi njeni Kamnik. Duplica, avgust 1991 mh £.aKai usoda posega t/a, kjer je najmanj zaielena, ■M vzame ti, kar si imel najraje snj^h in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. ZAHVALA Ob smrti naše drage žene. mame, stare mame. sestre in tete Štefanije Poljanšek iz Bele peči 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje. mami podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in patru Stanetu Zoretu za zadnji obisk. Žalujoči vsi njeni Bela peč. Poljana, Tirosek, julij 1991 Trud in trpljenje, Tvoje je bilo iivljenje. Zdaj k počitku leglo je telo, a Tvoje delo in trpljenje, nikoli pozabljeno ne bo. ZAHVALA V komaj 51. letu nas je tragično zapusti! naš dragi sin, mož. oče, brat, stric in dedek Anton Šimenc Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga tako množično spremljali na njegovi zadnji poti. darovali cvetje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke. govornikoma Janezu Bernotu in Ivanu Kosirniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala vsem. ki ste nam izrekli sožalje in boste z nami dragega očeta ohranili v lepem spominu. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Stranje. Tunjice ZAHVALA V 79. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica, teta in tašča Alojzija Trebušak Vsem, ki ste mami in nam v težkih dneh kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, mami poklonili cvetje in jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, se najiskreneje zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev v Domžalah za požrtvovalno pomoč v zadnjem letu njenega življenja. Prav tako se zahvaljujemo sosedom - Škrebetovim in Mucelnovim za pomoč, gospe Cenetovi za poslovilni govor in GD Motnik za spremstvo na njeni zadnji poti ter gospodu župniku Hočevarju za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Mala Ravan, Oomžale, Šentvid pri Stični, julij 1991 Življenje nemirno vodilo te širom sveta, ob uri slovesa si zopet doma. Dom svoj si našel tu, ostal boš med nami, ostal boš doma. ZAHVALA Na Veliki Šmaren smo se poslovili od Ferdinanda M oljka Streliška 21, Kamnik Iskrena hvala vsem. ki ste se udeležili pogreba: sorodnikom, njegovim sosedom iz Stranj, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu poslali cvetje na poslednjo pot: družini Šuštarjevi, Brangarjevi." Vrankarjevi. Golobovi. Schaikovi, Jožetovim sodelavcem HP Medex ter Tinetovim sodelavcem v Zarji, posebno g. Frenku. gospodu župniku Dragu Markušu za občuten poslovilni nagovor in g. Modicu. ki se je poslovil v imenu Društva civilnih vojnih invalidov. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena hvala! if Vsi njegovi Kamni k.Štrđnje. Dolnji Logatec, avgust 1991 ^ft • ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Ivane Lanišek iz Krivčevega, Črna pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,.sodelavcem, znancem in Krajevni organizaciji ZB NOV Črna za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njeni Krivčevo, Črna, Spodnje Stranje, Kamnik, julij 1991 ZAHVALA V upanju, da bo premagal bolezen, nas je v 79. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Janez Repanšek starejši, iz Kamnika, Kolodvorska 3 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju klinike za bolezni srca in ožilja UKC Ljubljana, patru Franciju Pivcu za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala tudi planinskemu prijatelju Planinskega društva Kamnik za poslovilne besede, enako tudi Društvu upokojencev Kamnik. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, julij 1991 Kamniško-mengeška skupina narodnih noš, na čelu z novo slovensko zastavo. FOLKLORA Kamniške narodne noše v Beljaku Vsakoletnih turističnih prireditev narodnih noš v Beljaku v Avstriji se redno udeležujejo tudi Kamničani. Turistično društvo Kamnik je organiziralo že dvanajstič obisk te prireditve, ki je bila v soboto, 3. avgusta 1991. Poleg narodnih noš iz Kamnika in Mengša, ki so se predstavile skupaj, so iz Slovenije sodelovali še iz Ihana in Jesenic. Skozi mesto Beljak se je zvrstila velika povorka narodnih noš z več kot 3000 udeleženci. Kamniško-mengeška skupina je bila zelo toplo sprejeta in pozdravljena. Slišati je bilo veliko medklicev - Slovenija. Slovenija... Obisk tako velike skupine iz Slovenije je bil med prvimi po proglasitvi samostojnosti Slovenije in po vojaškem posegu, zato je bil sprejem še bolj prisrčen. To prireditev, ki jo mesto Beljak organizira že oseminštiridesetič, si je ogledalo veliko ljudi. Na njej sodelujejo narodne noše iz Avstrije, Italije. Slovenije. Prišli so iz Šaizburga in celo skupina iz Carigrada. Med j>osti so vedno tudi koroški deželni glavar, župan Beljaka in drugi. Zupan Beljaka je po zaključku številnih prireditev, ki so potekale v tem okviru, zlasti je bilo živahno ob Dravi, sprejel vse ekipe, se jim zahvalil za sodelovanje in jih povabil na ponovno srečanje. Kamničani so polni lepih in prijetnih vtisov doživeli čudovit dan, ki se ga bodo z veseljem še dolgo spominjali. STANE SIMŠIČ GLOBAL LJUBLJANA p.o. 61356 Dobrova Podsmreka 5a razpisuje JAVNI NATEČAJ za prodajo zasedenih opremljenih poslovnih prostorov in skladišč v poslovni enoti Osijek, Čepinska b.b., industrijska cona jug Prodajo se sledeči poslovni prostori: - poslovni prostor v pritličju s koristno površino 167,30 m2 - improvizirano skladišče v izmeri 234 m2 - pokrita nadstrešnica v izmeri 382 m2 - skladiščna hala v izmeri 610,50 m2. Vsi poslovni prostori se nahajajo na stavbišču pare. št. 10775/2 k. o. Osijek. Omenjeni poslovni prostori so dani v najem z dolgoročno najemno pogodbo. Vsi poslovni prostori so naprodaj skupaj s pisarniško in skladiščno opremo, ki se nahaja v omenjenih prostorih. Natečajni pogoji: 1. Začetna izklicna cena znaša 2,027.093,70 din. Obvezen je polog kavcije v višini 5% od izklicne cene na žiro račun št.: 50101-601-18694. Pogodba se sklene v 8 dneh po odpiranju ponudb. Kupec plača kupnino v roku 15 dni po podpisu pogodbe skladno s sporazumno dogovorjenimi plačilnimi pogoji, pri čemer se mu znesek že plačane kavcije vračuna. Udeležencem, s katerimi se ne sklene prodajna pogodba, se kavcija vrne. Vse stroške v zvezi s prodajno pogodbo nosi kupec. Pisne ponudbe pošljite najkasneje v roku 8 dni od objave na naslov Veletrgovina Global, Podsmreka 5 a, 61356 Dobrova. Ogled nepremičnin je možen v objavnem roku vsak dan med 8. in 10. uro v Osijeku, Čepinska b.b., industrijska cona jug. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu: 061/271-361. 9. JAVNI NATEČAJ za prodajo zasedenih opremljenih prostorov v poslovni enoti Velenje, Foitova 4, Velenje Prodajo se sledeči poslovni prostori: - poslovni prostor v Murski Soboti, Cvetkova 17, pritličje, v obsegu 31,76 m2. Nepremičnina se nahaja na zemljišču pare. št. 308 in 312, vi. št. 2670 k. o. Murska Sobota, - poslovni prostor v Velenju, Foitova 4, pritličje v obsegu 124,84 m2. Nepremičnina se nahaja na zemljišču pare. št. 3178. vi. št. 497 k. o. Velenje. Navedena poslovna prostora sta dana v najem z dolgoročno najemno pogodbo. Natečajni pogoji: 1. Začetna izklicna cena znaša 3,006.162,00 din. 2. Obvezen je polog kavcije v višini 5% od izklicne cene na žiro račun št.: 50101-601-18694. 3. Pogodba se sklene v 8 dneh po odpiranju ponudb. 4. Kupec plača kupnino v roku 15 dni po podpisu pogodbe skladno s sporazumno dogovorjenimi plačilnimi pogoji, pri čemer se mu znesek že plačane kavcije vračuna. 5. Udeležencem, s katerimi se ne sklene prodajna pogodba, se kavcija vrne. 6. Vse stroške v zvezi s prodajno pogodbo nosi kupec. 7. Pisne prijave pošljite najkasneje v roku 8 dni od objave na naslov Veletrgovina Global, Podsmreka 5a, 61356 Dobrova. 8. Ogled nepremičnin je možen v objavnem roku vsak dan razen soboto in nedeljo med 8. in 10. uro 9. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu: 061/271-361. Naslednja 16. številka Kamniškega občana bo izšla 26. septembra. Prispevke in oglase oddajte do 19. oziroma najkasneje do vključno 23. septembra. OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU! Zeleni vabimo Iscemo črna odlagališča odpadkov Zeleni Kamnika želimo registrirati vsa črna odlagališča odpadkov in gramozne jame v naši občini. Ker sami tudi fizično ne zmoremo tako obsežnega dela, prosimo krajane in krajevne skupnosti, da nas pisno ali po telefonu obvestijo, kje se taka (divja) odlagališča nahajajo. Naslov: ZELENI KAM NIKA - Cankarjeva 3, 61240 Kam nik ali na telefon 831-001. Naša pisarna je odprta vsak dan, od 11 ure do 13. ure, ob sredah pa od 16 do 18. ure. Tako zbrane podatke bomo vne sli v zemljevid kamniške občine in od pristojnih služb (pa tudi s po močjo naših članov) zahtevali sana cijo črnih odlagališč. Podatki, ki jih želimo: 1. lokacija (kar se da natančna), 2. velikost odlagališča, 3. približna vrsta odpadkov. Krajane in KS prosimo za sodelovanje, saj gre za skupne interese. ZELENI KAMNIKA Kisle kumarice Drvimo v Evropo Verjetno bi debelo pogledal marsikateri pokojni Kamni-čan. če bi se z Žal spustil v središče starega Kamnika. Že pod vrhom klanca bi mu butnil v obraz napis Pigalle, nato Pizzeria Napoli. Pomel bi si oči in se napotil proti nekdanji dobri Kendetovi gostilni. Na mestu Planinke bi našel CLUB MONTE CARLO. Saj jaz nisem Kamničan. bi dejal, in se jadrno vrnil na Žale. Ali si Kamničani res tako predstavljamo pot v Evropo?! Potem kmalu pričakujmo natečaj za spremembo imena Velika planina. Tako bomo rešili tudi večni problem našega turizma. Valorizacija Sicer nesimpatična tujka, vendar žal postaja spet aktualna. Čakajo nas spet zapleteni izračuni in preračunavanja, koliko je vreden pred leti vplačan denar za letos opravljeno storitev. Zato bi se nekateri temu kar radi preprosto izognili. Vsaka podobnost z investitorjem kamniškega telefonskega omrežja je zgolj slučajna. Vojni dobičkarji Ni še ugotovljeno, kdo je obvestil Jatine kokoši na Duplici, da so takoj po začetku vojne, že 1. julija, začele nesti dražja jajca. Medtem ko so jih v soboto iznesle še po 3 din, so bila v ponedeljek vredna že 4 din in 10. par. Morda pa so kokoši že spoznale, da konkurenca z juga usiha in je kmalu ne bo več. Krompir pod asfaltom Ob cesti Kamnik-Moste, ki teče mimo, kot pravijo, najdaljše vasi v Sloveniji, je več njiv posajenih s krompirjem. Ker je nekaterim letos krompir bolj slabo obrodil, je ondan nekdo s plugom poskusil odkriti, če ni slučajno kaj krompirja tudi pod asfaltom. Kmetijski pospeševalci pravijo, da rezultati te raziskave niso bili nič kaj obetavni. Lastninjenje po kamniško V zadnjem času se tudi v Kamniku srečujemo s procesom lastninjenja po načelu »kupi poceni ali zastonj, prodaj drago«. Seveda gre v tem primeru za »nakup« tako imenovane »družbene« lastnine s strani zasebnikov, ki pravi čas-zavohajo, kje se začenja razpadanje družbene firme. Nič jih ne moti na dvorišču propadajočega podjetja ustanoviti privatno podjetje. Večkrat predmet poslovanja ni proizvodnja, pač pa nakup in prodaja »ostankov« družbene firme. Vprašanje je, kaj bodo počeli, ko bo zmanjkalo družbene lastnine. U Bili smo v Italiji V mesecu februarju smo slišali: Rotary club bo organiziral tabor v Italiji. Povabili so tudi tri učence iz našega Zavoda. Šli naj bi učenci, ki so delovni, ustvarjalni in komunikativni. Izbira ni bila lahka. Izbrati pa je bilo treba nekoga izmed nas. Sreča se je nasmehnila Strožič Danielu. Grdan Slađani in meni. Nestrpno smo pričakovali dan odhoda. V Italijo smo odpotovali 5. 6. 1991. Tabor je bil organiziran v prelepem mestecu LECCO. Tja smo potovali osem ur. Potovanje se nam je zdelo veliko daljše, kajti nestrpnost nas je preveč obremenjevala. Prijetno presenečenje ob prihodu pa je bilo toliko večje, ker kljub vsemu take dobrodošlice nismo pričakovali. Sprejel nas je gospod Gianluiggi Maggi. organizator tabora Rotary cluba v Italiji. Stanovali, smo v vili s pogledom na jezero. V času našega bivanja smo si ogledali dobršen del Italije. Najlepše so se nam zdele Benetke. Nikoli jih ne bom pozabila. Spoznali smo veliko ljudi in prijateljev. Izmenjali smo mnenja in izkušnje. Veliko smo se pogovarjali o življenju invalidov. Na taboru so bili še prijatelji iz drugih držav (Češke. Madžarske in Italije). Bivanje v Italiji nam je zelo hitro minilo. Ob slovesu smo si zaželeli le-to. da bi se še kdaj videli. Iz nas pa je vrelo zadovoljstvo štirinajstih dni. V imenu učencev našega Zavoda bi se rada zahvalila ROTARY CLUBU, še posebej gospodu GIANLUIGGI MAGGI ter prof. dr. PEČAKU, ki je izbral našo ustanovo za udeležbo na tem taboru. Učenka ZUIM Kamnik MARIJA POGAČNIK -M Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Titova 37, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Romana Grčar, Dušan Lipovec, Vera MejaČ, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen, Franc Svetelj in Janez Votek. Glavni in odgovorni urednik Janez Votek. Strokovna sodelavka Vera. Mejač. Tehnični urednik Andrej Glavan. Lektor Drago Kuhar. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, tel. 831-311 ali n. c. 831-511, 831-504, 831-266 in 831-523 interna 29. Žiro račun: Prelest, d.o.o. Ljubljana 50102-601-3114. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani, v nakladi 10.100 izvodov.