SIS ZA 10-LETNO GRADNJO CEST
Šmartinsko povezati z obvoznicami
Ob koncn prep^ega leta je skupičiM sisa za 10-letno grad-¦)ocestvI4«bl}anispre}elanačrt sredstev ia oaložb ta srednje-ročao obdobje 1981 —1985. Po teoi načrtu na) bl v teta letlh na otaooJJa naše občine zgradiU dvopasovno Servfeno ceslo, ki bo povezala fadnstr^sko cono MP-3 s Šmarttosko cesto, Zaloško cesto od križiK« s Kajuhovo do Bekduajega odcepa na Fnžine, omeniti pa kaže tudi posodobitev
Po^anske io Litijske ceste, ki sU pomembni zaradi povezave Smartinske ceste z Dolenjsko.
Kot je povedal Bojan Kamni-kar, predsednik naše občinske konference delegacij za skupš-čino sisa za 10-letno gradnjo cest, je sodobno štiripasovno Šmartinsko cesto nujno povezati z obvoznicami, ker bo le tako njena naložba upravičena. S tem problemoin so naši delegati sez-nanili tudi skupščino sisa. V tem
srednjeročnem obdobju namreč ni načrtovana gradnja cestnega odseka Tomačevo — Šmartinska cesta, ki bi Moste povezal z ob-voznico Črnuče — Dolgi most. Naši predstavniki so tudi vztraja-li, da je treba s posodobitvijo Po-ljanske ceste in Litijske ceste, ki se sicerodlagata že nekaj let, pri-četi že letos. Nekatera dela v zvezi s pridobivanjem zemljišča in dokumentacije za ti dve cesti so namreč že stekla, tako da z od-lalanjem ne bi pridobili ničesar, zgodilo pa bi se lahko, da že pri-dobljeno dovoljenje ne bi bila več veljavna.
Tudi gradnja nove Zaloške ceste je bila že nekajkrat umak-njena iz načrtov. Prav zdaj ob-činska komunalna skupnost, ki je zadolžena za vsa pripravljalna dela v zvezi z gradnjo te ceste, pripravlja samoupravni spora-zum o združevanju sredstev za to naložbo, saj je treba zbrati kar 50 milijonov dinarjev. Z gradnjo pa naj bi pričeli nekje vzačetkuleta 1984. Ker je gradnja Zaloške ceste izredno pomembna za sta-novanjsko sosesko Fužine in za povezavo Ljubljane z Zalogom, je naša delegacija predlagala, da bi že v tem srednjeročnem ob-dobju pričeli s pripravo zemljišč in dok umentacije za prihodnjo fazo gradnje Zaloške ceste.
Prenova in posodobitevšmar-tinske ceste, ki je bila v minulem obdobju najpomembnejša na-ložba v cestno omrežje v naši ob-čini, se je predvsem zaradi zasto-jev pri pridobivanju zemljišča zavlekla nekoliko dlje, kot je bilo predvideno. Zaradi neprimer-nega vremena tudi ne morejo sedaj položiti asfaltnega betona, spomladi pa bo tteba še urediti okolico in posaditi drevje.  D. J.
Na seji obeh zborov skupščine občinske skupnosti socialnega varstva 24. decembra lani so v obsežnem dnevnem redu, ki je nasploh značilnost sej sisov, de-legati med drugim obravnavali tudi osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialnovar-stvenihpravic vobdobjul981 — 1985. Osnutek bo v javni raz-pravi zagotovo doživel še veliko sprememb, saj so nekatere stvari v njem docela nejasne ali pa neusklajene z resničnimi mož-nostmi. Tako naj bi na primer Center za socialno delo v pri-hodnje vodil evidenco vseh so-cialno varstvenih dajatev v obči-ni, medtem ko so doslej pregled nad njimi imeli v posameznih sisih. Ce pa bi to opravilo oprav-ljali na centru, bi potrebovali primeren prostor in še enega de-lavca. Naš Center za socialno delo pa že sedaj deluje v zelo utesnjenih prostorskih razme-rah, povrhu vsega pa niti nima vseh prostorov v eni stavbi.
Lani je bil sprejet dopolnjen in spremenjen zakon o skupnostih socialnega varstva, ki mu je treba prilagoditi tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva naše občine. Spremembe in do-polnitve se v glavnem nanašajo na sestavo organov skupnosti. Skupščina, ki bo poslej enodo-mna, bo imela 30 delegatov. Vsaka od petih skupnosti, ki se-stavljajo skupnost socialnega varstva, bo vnjejimeiašestdele-gatov. Predlog tega sporazuma je skupščina skupnosti socialnega varstva dala v javno razpravo. D. J.