j^Cena 8 Din. Dobi se pri upravi fi _6)(9_ M LISTA v ČRENSOVCIH. "" Tisk PREKMURSKE TISKARNE. Za tiskarno odgovoren: HAHN IZIDOR v Murskoj Sobott. SiLCA*lEZUSOVOOAf" 3* .-; za leto.1932. -*s SUKIC JURI klobiičar v MURSKOJ SOBOTl. Odavam krščake najnoveše mode. V za- logi mam vsakovrstne gotove moške i za deco punčuke, papuče, sandale, hobe i moške fusaklne itd. Oobro blago! Niske cene! em ott/d \MR vsm mmmiftGmiGm Molitnene hnige v nasem prekmurskom jeziki izdavlem i odavlem po jako nizkoj ceni. Sprej- mem pa tudi vsevrste knige v popravek ZVER IVAN knigovezarski majster i trgovec s papirom i ^olskimi potrebščinami v MURSKOJ SOBOTI Lendaushn cesta (poleg BenkouB oltarijB) e^W^WA™Ml3MW^3 t9 \ Edina najveksa trgovina z LEDROM i z vsemi šujsterskimi pot-rebščinami je pri vdovici ANA COR v MURSKOJ SOBOTI, kde se dobi tiidi najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik po najfa-lejsoj ceni. Vsaki falat je fabriško garanterani. KALENDAR za prestopno leto 1932. -4 Dobi se pri upravi MARIJINOGA LISTA v Črensovcih. _ 't .^v: ^ o *.u " , L ^ ¦¦¦;¦»:.'•- '_ z'- J^^*00/^-.:' -¦- '¦•i*' -v .¦ -'S ,--^-. Tisk PREKMURSKE TiSKARNE. Za tiskarno odgovoren: HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti. — 2 Sečen — Januar ' Ma 31 dni. Prekmurec pravi : Če dež ide na den novoga leta, bo šo tiidi meš-njeka. Je januara mokriJo, pole de slabo nosilo. Posvečen : Jezuši, Kraii. ,,Jaz sem alfa i omega, začetek i konec, pravi Gos-pod Bog, šteri je, šteri je bio i šteri bo prišeo, vsemo-gočni." Skr. raz. I. 8. scao Den Sunčni shod zahoi ... ^ 1 Petek Novo leto C 7 59 16 8 ••:• •;.:-'"¦: ( 2 Sobota Makarij opat 7 59 16 9 Kda je Herod vmro. 1 3 Nedela Ime Jezušovo. Genovefa 7 59 16 10 4 Pondelek Tit. p. Angela 7 59 16 1 . ~ i : -^ p- i 5 Tork Telesfor 7 58 16 12 6 Sreda Sv. Trije krali 7 58 16 13 Jfc- 7 Četrtek Lucijan m. 7 58 16 14 8 Petek f Severin opat ^ ® 7 58 16 16 ¦ 9 Sobota Julian in Basil 7 57 16 17 Dvanajstletni Jezuš v cerkvi. 10 Nedela I. Sv. Družina. Agoton p. 7 57 16 18 ¦" - 11 Pondelek Higin p. m. 7 56 16 19 12 Tork Arkadij. Ernest 7 56 16 21 13 Sreda Veronika 7 55 16 22 14 Četrtek Feliks Nolaški. Hilarij 7 55 16 24 y : '. 15 Petek f Maver opat Q> 7 54 16 25 16 ^obota Marcel papa m. 7 53 16 26 Goslfivanje v Kani. 17 Nedela II. Anton puščavnik 7 52 16 28 . ' f 18 Pondelek Sv. Petr. stol v R. _ 7 52 16 29 - 19 Tork Marij in tiv. m. 7 51 16 31 20 Sreda Fabjan in Šebeštjan 7 50 16 33 Vremen : 21 Četrtek Neža dev. m. 7 49 16 34 Za prva južno vetrov- 22 Petek f Vincencij 7 48 16 36 je, sneg, 8—15 mrzlo, 23 Sobota Zaroka M. D. © 7 47 16 37 15-23 sever, 23-30 Delavci v goricaj. toplejše. 24 Nedela 1. predpepeln. Timotej 7 46 16 39 25 Pondelek Spreobrnitev sv. Pavla 7 45 16 40 26 Tork Polikarp p. m. 7 43 16 42 SpFemembe meseca: 27 Sreda Janoš Zlatoustni / 7 42 16 44 C 1- ob 223 28 Četrtek Marjeta 7 41 16 46 © 8. ob 029 29 Petek f Franc Saleški 7 40 16 43 Q) 15. ob 21 55 30 Sobota Martina d. m. C 7 38 16 49 © 23. ob 14 44 Sejač in semen. C 30 ob 1032 31 1 Nedela 2. predpepeln. Peter Nol. 7 37|16 50 ;>>¦¦¦/ • -3 - .... Sečen — Januar ma 31 dni. Z a p i s n i k ^ 'O ^ U ^ :^..............:^. 4 - Sušec — Februar Ma 29. dni. JD Prekmurec pravi: Zenila de v leti f malo pila, če v siišči je preveč vlage dobila. C3C3 Q Q Posvečen: Q Sv. Drtižini. | nŠton ene najde, najde živlenje i prirr.e zveličanje * od Gospoda." oaaaoaaaoaaao D Preg 8, 35. aaaaan Den Sunčni shod zahod 1 HondeJek Ignaci) 7 36 16 52 2 Tork Svečnica 7 34 16 54 ¦ 3 Sreda Balaž p. m. 7 33 16 56 4 Četrtek Andraš Korzini 7 32 16 57 5 Petek f Agata d. m. 7 30 16 59 6 Sobota Dora devica © 7 28 17 1 '- ¦• Jezuš ozdravi slepca. " ¦¦¦¦ .. • '-¦• 7 Nedela 3. predpepeln. Rumuald op. 7 27 17 2 8 Portdelek Janoš od Mata 7 25 17 4 9 Tork Apolonija 7 24 17 6 10 Sreda •J-f Pepelnica. SkoJartika d. 7 22 17 8 11 Četrtek ¦f Lurška D. M. 7 20 17 9 • . - ¦ 12 Petek •f Sedera sv. ustanov 7 18 17 11 - 13 Sobota - ¦f Gregorij 7 17 17 13 Hiidi diih skušava Jezuša. • .- ¦ ' ' * 14 Nedela 1. postna. Valentin diih Q) 7 15 17 26 15 Pondelek ff Faustin in tiv. 7 13 17 28 \ i 16 Tork ff Julijana 7 11 17 30 17 Sreda ft Kvatri. Donat m. ' 7 10 17 32 . V 18 Četrtek ff Šimeon p. 7 8 17 34 v .• ' .' 19 Petek •j-f Konrad pušč. 7 6 17 35 20 Sobcta •ff Eleutarij 7 4 17 37 Jezuš se na gori spremeni. 21 Nedela 2. postna. Severin m. 7 2 17 14 Vremen : 22 Ponde!ek f Sv. Petra stol v Ant. (5) 7 0 17 16 23 Tork • f Peter Dam. 6 58 17 18 Za prva južno vetrov' 24 Sredi • f Modest p. 6 59 17 20 je, 6 14 sneg, 14-22 25 Čelrtek f Matjaš ap. 6 54 17 21 mrzlo, na konci mrzlo. 26 Petek ¦ f Valburga dev. 6 52 17 23 27 Sobota t f M^tilda dev. 6 50 17 25 Jezuš siira hiidoga daha. SpremetnbE meseca: 28 Nedela 3. postna. Leander C 6 48 17 38 SSs fi nh 15 45 29 Pondelek ff Roman opat 6 46 17 40 3 14. ob 1916 © 22. ob 03 07 "-- ' ""'¦¦': C 28. ob 1903 •v, — 5 — Stišec — Februar ma 29 dni. ,\ Z a p i s n i k - ' r -¦.--. = ¦¦¦¦-.. ' - i • '¦ • — ft - \ . \ - . - i1' -¦ "-¦ : •-¦¦ ' { ¦ -""" . ^ t - " "¦¦*'.. - -¦ ' _•¦ "¦¦'-'' • - - ¦¦ __- r ' ¦. . - - r- \*-" 7 ' *-**:'¦'- " 7 - 6 - Mali traven — Marc Ma 31. dni. DK -it—i—if 3D Prekmurec pravi: Če je svečna mraz, je v ma-lom travni moker obraz. Gda se fašenk na sunci peče, te leto do-ber pov nese. ?r Posvečen: Sv. Jožefi. ,,Včinite vreden sad pokore." Mat. III. 8. acacan Den Sunčni shod |zahod l Tork t ¦• Albin 6 44 17 42 2 Sredo •¦ Simplicij 6 42 17 43 3 Četrtek •j- •¦ Kunigunda ' -¦ 6 40 17 45 ¦' ¦ 4 Petek f f Kazimir 6 38 17 47 5 Sobota f ¦• Friderik 6 36 17 48 -•" ¦ "( - ' Jezuš nasito 5000 možov. 6 Nedela 4. postna. Fridolin 6 34 17 50 7 Pondelek ff Tomaž @ 6 32 17 51 8 Tork f Janoš od Boga 6 30 17 53 9 Sreda -• f Frančiška Rim. . . . 6 28 17 55 10 Četrtek ¦ ¦ f 40 mantrnikov 6 25 17 56 11 Petek •• Sofronij , 6 23 18 58 12 Sobota -• f Gregor 6 21 18 0 L Jezuša ščejo kameniivati. 13 Nedela 5. Črna. Rosina dev. 6 19 18 1 / " ¦• 14 Pondelek t f Matilda kr. 6 17 18 3 - ; .( 15 Tork f Klemen Q) 6 15 18 4 16 Sreda -¦ •• Agapit 6 12 18 6 17 Četrtek -¦ + ledert dev. 6 10 18 8 18 Petek f+ Marija 7 žal. Ciril iz Jer. 6 8 18 9 19 Sobota f f Sv. Jožef 6 6 18 11 Jezuša prihod v Jeruzalem. 20 Nedela 6. Cvetna. Volfram 6 4 18 12 T .' ¦¦¦ - ¦-'. 21 Pondelek ff Benedikt opat 6 2 18 14 22 Tork tf Katarina ® 5 59 18 16 Vremen: 23 Sreda ¦J- t Viktorija 5 57 18 17 Vzačetki mrzlo, 7—15 24 Četrtek •• f V. Četr. Gabrijel 5 55 18 19 spremenljivo, 15-'22 25 Petek • • f V. Pet. Ceplena Marja 5 53 18 20 dež 22__29 dež. 26 Sobota f V. Sob. Emanuel 5 51 18 22 Jezuš stane od mrtvih. 27 Nedela Vflzem. Rupert 5 48 18 23 Spremembe meseca: 28 Pondelek Vfiz. pond. Janoš Kap. 5 46 18 25 ® 7. ob 844 29 Tork Ciril C 5 44 18 27 0) 15. ob 1341 30 Sreda Janoš Klim. ~* r 5 42 18 28 © 22. ob 13 37 31 Četrtek Modest p. '-.;•- "¦ ., 5 40 18 30 C 29. ob 4-44 ^ 7 __ Mali traven — Marc rna 31 dni. Z ap i s n i k -J - 8 - Velki traven — Apri! Ma 30. dni. DC sn Prekmurec pravi: Žito ma velko klasovje, fe čez- migovec lepo cve»e Posvečen: Trpečemi Jezuši. »Glejte, zdaj je prijeten čas: glejte, zdaj je den zveličanja ! II. Kor. VI. 2 DCX '; "5' Den Sunčni shod (zahoc \ . ' .1 1 Petek t Hugon 5 38 18 31 2 Sobota Leon 5 36 18 33 "*-, /' ~ ¦ - Jezuš se prikaže vučenikom. .- ¦¦¦ '¦ ' ¦ -. ''._>¦ ¦ 3 Nedela 1. bela. Francišek "Pavl. 5 33 18 34 - \ ¦ ~ ^* ¦ ' 4 Pondelek Izidor 5 31 18 36 1 ¦ • 5 Tork Vincencij 5 29 18 37 ' ¦' ,.>* ' 6 Sreda Sikst papa '>' ® 5 27 18 39 7 Četrtek Herman Jožef 5 25 18 41 8 Petek f Albert 5 23 18 42 9 Sobota Marcel ^ 5 20 18 44 ¦ - ' l' ' ^ Jezuš dober pastir. 10 Nedela 2. Mehtilda 5 18 18 45 11 Pondelek Leon p. 5 16 18 47 > ¦ V , 12 Tork Zenon p. 5 14 18 48 .... 13 Sreda Var. sv. Jož. Hermenegild 5 12 18 50 14 Četrtek Tiburcij. Justin Q) 5 10 18 51 s ''_ ^ . ' ¦ 15 Petek f Teodor 5 8 18 53 16 Sobota Benedik 5 6 18 55 Jezuš napove svoj prihod. 17 Nedela 3. Anicet 5 4 18 56 ^>? ' . - 18 Pondelek Apolonij ' : . 5 2 18 58 —¦ ¦ j 19 Tork Leon veliki ' . 5 0 18 59 ~ ¦! " 20 Sreda Marcelin " '*\ © 4 58 19 1 - -¦ 21 Četrtek Anzelm - - 4 56 19 2 Vremen : 22 Petek f Soter in Kaj 4 54 19 4 V začetki hladno, 23 Sobota Adalbert 4 52 19 5 6-14 lepo, 14-20 JezuŠ obeta sv. Duha. lepo, na konci spre- 24 Nedela 4. Jurij 4 50 19 7 menljivo. 25 Pondelek Marko 4 48 19 9 26 Tork Kletus 4 46 19 10 27 Sreda Peter Kanizij C 4 44 19 12 Spremcmbe meseca: 28 Četrtek Pavel od križa 4 42 19 13 % 6. ob 221 29 Petek f Peter m. : ; 4 41 19 15 Q) 14. ob 416 30 Sobota Katarina .-• .? 4 39 19 16 © 20. ob 2227 C 27. ob 1614 . \ \ __ g __ Veliki traven - April ma 30 dni. Z a p i s n i k - • ¦» . - - 3 . ¦ - - -- ¦"¦>- ¦ - ¦ « -i J ¦"¦ • t ¦: j . - r - -¦. - .....j....... ¦ ':- • , ¦ - r , • • -. , ...- - .... \ ¦ -^i ¦¦-': ¦" ¦- - - ' " — 10 Risalšček — Maj ffla 31. dni. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaapaaaaaaD c Prekmurec % <] pravi : Q | | ivanšček pa Q . m^ mlačen, kmet tisto !eto boš f žeden i lačen. \ Posvečen: Majniškoj Kralici. _ ,Glej, odsehmao U me bodo blaže-Q no imeniivali vsi [J narod." ?aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaac Den Sunčni shod zahod Jezuš \ /či na molitev. 1 Nedela 5. Filip in Jakob 4 37 19 18 2 Pondelek Atanazij 4 35 19 19 ' ¦¦ 3 Tork Najdenje sv. Križa 4 34 19 21 4 Sreda Florjan 4 32 19 22 5 Četrtek Vnebohod. Pij V. p. © 4 30 19 24 6 Petek f Janoš pri Lat. vr. 4 28 19 25 7 Sobota Stanislav rn. 4 27 19 27 ¦• i Od pričakiivanja sv. Diiha. 8 NedeJa 6. Prikazanje Mihaela 4 25 19 28 ¦' * *¦ "i 9 Pondelek Gregor Naz. 4 23 19 30 * ' ' - i 10 Tork Antonin 4 22 19 31 11 Sreda Mamert 4 20 19 33 12 Četrtek Pankracij . «• 4 19 19 34 * ' .' ' ' 13 Petek f Servac (2) 4 17 19 36 14 Sobota ff Bonifacij 4 16 19 37 Prihod sv. Diiha. 15 Nedela Risali. Zofija 4 14 19 39 16 Pondelek Ris. pond. Janoš Nep. 4 13 19 40 17 Tork Pashal Bajl. 4 12 19 41 18 Sreda Kvatri. Feliks sp. 4 10 19 43 19 Četrtek Celestin p. 4 9 19 44 • - 'v . 20 Petek f Bernard op. © 4 8 19 45 21 Sobota Valens sp. 4 7 19 47 Vremen : Meni \t 1 dana vsa oblast. V začetki spremenlji- 22 Nedela Sv. Trojica. Julija 4 6 19 48 vo,5—131epo, 13—20 23 Pondelek Deziderij 4 4 19 49 dežovje, na konci 24 Tork Mar. pomočn. kršč. 4 3 19 51 spremenljivo. 25 Sreda Orban 4 2 19 52 26 Četrtek Telovo. Filip Ner. 4 1 19 53 27 28 Petek Sobola f Beda čast. C Auguštin 4 0 3 59 19 54 19 55 SpFemembe meseca: © 5. ob 1912 O 13. ob 15 02 Prilika od velike večerje. 29 Nedela 2. Maksim 3 58 19 57 © 20. ob 609 30 Pondelek Ivana Orl. 3 58 19 58 C 27. ob 5 55 31 Tork Angela ' 3 57 19 59 ¦J .;¦" '¦¦ - n - . Risalšček - Maj ma 31 dni. Z a p i s n i k -¦¦X ¦ \ _;-¦*¦ V ) — 12 h Ivanšček — Junij Ifla 3D. dni. oaaaaaoaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaooaaoD 0 Prekmurec pravi : Žitno leto slabo rodi, kda se na Telovo nebo skuzi. Štirideset « \& rii7.i U -\Vi dniseneboskuzi, če na Medardo-vo ž njega rrsi. Posvečen : J Presvetomi Srci Jezušovomi. n ,Sice Jezušovo, s krao i središče ; vseh src, naj ži-. vi, kraliije, vlada " naša srca I" 3 aaaaaaaaaaaaaDaaaaaaaaapaoaaaDaaac 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Den Sreda Čefrtek Petek Scbota Fortunat Eugenij papa f Srce Jezušovo. Klotild Frančišek Kar. Prilika od zgiibljene ovce. Nedela PondeJek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 3. Bonifacfj III. Norbert sp. Robert Medard Primož in Fel. f Marjeta Barnabaš ap. Od velikoga lovlenja rib. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 4. Janoš Anton Pad. Bazilij p. Vid Jošt f Adolf Efrem Od farizejske pravičnosti. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 5. Julijana Florentina lev. Alojzij sp. Ahacij m. Eberhard f Ivan krstiteo Viljem C Jezuš nasiti 4000 možov. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek 6 Janoš in Pavel Mati v pomoči Leon. Vidov dan Peter in Pavel ap. Spomin Pavla Sunčni shod zahod 3 56 20 0 3 55 20 1 3 55 20 3 54 20 3 53 3 53 3 52 3 52 3 51 3 51 3 51 20 20 20 20 6 20 20 8 20 8 3 50 3 50 3 50 3 50 3 50 3 50 3 50 20 20 20 10 20 11 20 11 20 11 20 12 3 50J20 12 3 50 20 12 3 50^20 13 3 51 20 13 3 51 20 13 20 13 20 13 3 52 3 52 3 53 3 53 3 54 20 13 20 13 20 13 20 13 20 13 Vremen: V začetki spremenlji- vo, 4—11 dežovje, 11 — 18 spremenljivo, do konca Jepo. SprBmembE raeseca: © 4. ob 10-16 O 11. ob 22-40 18. 25. ob ob 1338 2136 ; . - 13 — Ivanšček — Junij tna 30 din. Z a p i s n i k v v r — 14 - Jakopešček — JuliJ Ma 31. dni. DC -tr—T—tr- ~tr- ir-t-if aa ] Prekmurec pravi: 3 Q Štirideset dni bo Q še lepo, če je driigi den julija vedro. a D Posvečen: Presv. Krvi Kristušovoj. - j »Gospod, če ¦j ščeš, me moreš t očistiti." Q Mat. VIII. 2. Q D _.D aDaDaDapaoaDaaaaaaaaoaaaoaaoaaoaaD Deti Sunčni shod zahod 1 Petek t Presv. krv. 3 54 20 13 2 Sobota Srpna Marija 3 55 20 12 Od lažljivih porokov. 3 Nedela 7. Etiodor <§ 3 56 20 12 4 Pondelek Vori. Berta 3 57 20 11 5 Tork Ciril in Metod 3 57 20 11 * 6 Sreda Izaija pror. 3 58 20 10 7 Četrtek Vilibald p. 3 59 20 10 8 Petek f Elizabeta 4 0 20 9 9 Sobota 19 mantr. Gorkam 4 1 20 9 Od krivičnoga špana. 10 Nedela 8. A/nalija dev. 4 2 20 8 11 Pondelek Pij papa Q) 4 3 20 7 12 Tork Mohor i Fortunat 4 4 20 7 13 Sreda Marjeta d. m. 4 5 20 6 14 Četrtek Bonaventura 4 6 20 5 15 Petek f Henrik 4 7 20 4 16 Sobota Karmelska B. M. 4 8 20 3 Jezuš joče nad Jeruzalemotn. 17 Nedela 9. Aleš sp. @ 4 9 20 2 18 Pondelek Friderik 4 10 20 1 - 19 Tork Vncencij Pavl. 4 11 20 0 20 Sreda Elijaš pror. 4 13 19 59 21 Čeirtek Prakseda d 4 14 19 58 Vremen: 22 Petek f M. Magdalena 4 15 19 57 V začetki lepo, 11 — 17 23 Sobota Apolinar 4 16 19 56 dežovje, plohe. Grm- Od farizeja in publikanuša. lenca, 17— do konca spremenljivo. 24 Nedela 10. Kristina 4 18 19 54 25 Pondelek Jakob ap. ^ 4 19 19 53 26 Tork Ana, mati D. M. 4 20 19 52 27 Sreda Pantaleon 4 22 19 50 Spremembe meseca: 28 Četrtek Inocencij p. 4 23J19 49 @ 3, ob 23 20 29 Petek f Marta 4 25 19 48 3 11. ob 4 07 30 Sobota Abdon fn Senon 4 26 19 46 © 17, ob 2206 Jezuš ozdravi gliihonemoga. Č 25 ob 1442 31 Nedela 11. Ignacij Lojol. 4 27|19 45 - 15 — - Jakopešček — Julij ma 31 dni. Z a p i s n i k *>'¦ — 16 - Mešnjek — August flla 31 dni naaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaan Prekmurec pravi: Gda je na Lov-rencovo grozdje mehko, goriča-nec si obela vino .sladko. m Posvečen: Fresvetomi Srci Marijinomi. »Vsaki, ki se po-visi, se znizi, i ki se znzi, se povisi." Luk. 14. 11. 3D Den . ^ - ¦ ¦. Sunčni shod zahod 1 PondeleK Verige Petra ap. 4 28 19 43 ' . , ¦«;¦ 2 Tork Porcijunkula ® 4 30 19 42 3 Sreda Najdenje sv. Štefana 4 31 19 40 - ¦ < 4 Četrtek Dominik sp. 4 33 19 38 ' t 5 Petek f Mar. Snežna 4 34 19 37 r — 6 Sobota Preobrazenje Gosp. 4 36 19 35 Od smilenoga samaritanuša 7 Nedela 12 Kajetan sp. 4 37 19 33 8 Pondelek Cirjak m. 4 38 19 32 9 Tork Rotnan m. Q) 4 40 19 30 10 Sreda Lovrenc m. 4 42 \9 28 11 Četrtek Tiburcj. Suzana 4 43 19 26 12 Petek f Khra 4 44 19 25 13 Sobota Hipolit in Kas. 4 46 19 23 Jezuš ozdravi 10 gobavih 1 * -1 ^ - ' - 14 Nedela 13. Euzebij 4 47 19 21 15 Pond. Velika Meša 4 49 19 19 r— =• ' ' 16 Tork Rok. Joshim ® 4 50 19 17 17 Sreda Liberat opat. 4 52 19 15 : - j 18 Četrtek Helena kr. 4 53 19 13 19 Petek f Ludovik 4 55 19 11 20 Sobota Bernard op. 4 56 19 9 Od bože previdnosti VrenriGn: 21 22 23 Nedela Pondelek Tork 14. Ivan Franč, sp. Timotej Filip Ben. ap. 4 58 4 59 5 1 19 7 19 6 19 4 «F ¦ ^^^ III ^^ 1 M ¦ Spremenlivo, 9 16. lepo, velika vročina, 24 25 Sreda Četrtek Bertalan ap. -'" C Ludovik kr. 5 2 5 4 19 1 18 59 16-24. juzno vremen, dežovje, na konci lepo. 26 Petek •j- Zeiirin 5 5 18 57 27 Sobota Jožef Kal&zancij 5 7 18 55 Od mladenca v Naimi SpremembB mescca: 28 Nedela 15 Auguštin 5 8 18 53 ©> 2. ob 10-42 29 Pondelek Glavosek sv. Ivana 5 10 18 51 Q) 9. ob 8 40 30 Tork Rozi Vm. 5 11 18 49 @ 16. ob 8"42 31 Sreda R.ijmund sp. @ 5 13 18 47 C 24. ob 8-21 @ 31. ob 2055 — 17 — Mešnjek — August ma 31 dni. Z a p i s n i k ^•i?)?:'^!0! "t ¦ ' 4. ! - r, -_....... ,.— _.._... • < : l ... ' 1. .¦ ---,;< ... - ¦ i j jč: ...' ". •>j • ' V^ : ¦ , t : ., ?.? — i . : r. r ¦•: ' ^jlf**..*,.-** >— — 18 - ¦%>' Mihalšček — September Mb 30. dni. N 3D Prekmurec pravl: Či na Mihalovo sever vleče, veli- ko zimo i sneg prinese. Posvečen: Žaloslnoj Materi božoj. BNe lubimo z rečjov, ne z je-zikom, nego v dejanji i istini." Jan. I. III. 18. 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Den Četrtek Petek Sobota Egidij sp. Stefan kralj Mansvet p. Sunčni shod zahod 5 14 5 16 5 17 18 45 18 43 18 41 Jezuš ozdravi vodičenoga. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 16. Angelska. Rozalija Viktorin p. Pelagij m. Regina dev. Q) Mala Meša. Rojstvo M. f Peter Klav. Nikolaj ToJed. 19 20 22 23 25 26 28 18 38 18 36 18 34 18 32 18 30 18 28 18 25 Od najvekše zapovedi. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 17. Prot in Hiacint Guidon. Ime Marijino Notburga Povišanje sv. Križa Nikodem t Ljudmila Lambert 29 31 32 33 35 5 37 5 38 18 23 18 21 18 19 18 17 18 15 18 1 18 10 Jezuš ozdravi z žlakom vdarjenoga. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek* Petek Sobota 18. Jožef Kup. Samarij Evstahij Kvatri. Matej ap. Tomaž vil. f Tekla dev. Marija reš. voznikov 5 40 5 41 5 43 5 44 5 46 5 47 5 49 18 18 18 18 17 59 17 57 17 54 Od gostfivanja krala. Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek 19. Kleofa sp. Ciprijan m. Kiizma in Oamjan Vaclav kral Mihael ark. f Hieronim (Oremuš) 50 52 53 55 56 58 17 52 17 50 17 44 17 45 17 44 17 41 AN Vremen : V začetki lepo, 7—14 spremenljivo, 14—23 dežovje, na konci do- sta deža. meseca: ob 1348 ob 22- 6 ob 147 ob 6-39 ® 14. C 23 © 30. - 19 — Mihalšček — September ma 30 dni. Z a p i s n i'k /. ./. i-~, ~.- V. -r,,"5-i- •>Ji-'-A. A-iTh-t — 20 - Svesvišcek — Oktober Ma 31 dni DaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaDG ] Prekmurec pravi: Zima rada z re-pom bije, če du-go toplo sunce sije. Posvečen: Angelom čuva- [ rom. [ ,.flrangelomsvo- [ jim je zapovedao zavolo tebe, ka naj te čuvajo na vseh tvojih po-taj." Ps. 90. 11. JD Den Sunčni shod zahoc 1 | Sobota Remigij 5 59 17 39 f. Jezuš < izdravi kraleskoga sina. 2 Nedela 20. Rožnov. Ang. čuv. 6 1 17 37 3 Pondelek Terezija od det. Jez. 6 2 17 35 4 Tork Frančišek Ass. 6 4 17 33 5 Sreda Placid in tov. 6 6 17 31 6 Cetrtek Brunon sp. Q) 6 7 17 28 7 Petek •j- Kralica sv. Rožn. venca 6 9 17 26 8 Sobota Brigita 6 10 17 24 Prifika od računa krala. 9 Nedela 21. Dionizij 6 12 17 22 10 Pondelek Mikloš Tol. 6 13 \1 20 11 Tork Firmin p. 6 15 17 18 • 12 Sreda Maksmilijan p. 6 17 17 16 13 Četrtek Edvard kr. 6 18 17 14 14 Petek f Kalist ® 6 20 17 12 15 Sobota Terezija dev. 6 21 17 10 Od davčnih penez. 16 Nedela 22. Gal 6 23 17 8 17 Pondelek Lambert 6 24 17 6 • 18 Tork Lukač evang. 6 26 17 4 *¦ ¦ . ¦ 19 Sreda Peter Alk. sp. 6 28 17 2 20 Četrtek Janoš Kancij 6 29 17 0 21 Petek t Orša 6 31 16 58 Vremen: 22 Sobota Kordula C 6 33 16 56 V začetki mrzlo,6—14 Od Jairove hčeri. dež, 14-22 lepo vre- 23 Nedela 23. Severin 6 34 16 54 men, na konci se pa 24 Pondelek Rafael ark. , ' 6 36 16 52 svaui vremen. 25 Tork Krizant. Darija 6 38 16 50 26 Sreda Evarist p. 6 39 16 48 27 Četrtek Frumencj p. 6 41 16 46 Spremembe meseca: 28 Petek f Simon in Juda ap. 6 42 16 45 ^) fi nh 91-0*» 29 Sobota Narcis p. @ 6 44 16 43 ® 14. ob 1418 Vihar na morji. Č 22. ob 1814 30 Nedeia 24. Kr. kralj. Alfonz sp. 6 46 16 41 @ 29. ob 1556 31 Pondelek ff Volbenk p. 6 47 16 39 J _ 21 __ Svesvišček — Oktober ma 31 dni. .,. '( apisnik ¦ *¦_ - f - ¦ ¦ - ¦¦ - - ¦> ._- ¦ ; ' . '"-'¦"• ¦ ¦ : • i ---------------------- ,-. -i1 \ ¦ ' - - 22 — ;•¦ Andrejšček — November ffla 30. dni. ?c 1D Prekmurec pravi: Mraz vsehsvecov to pomeni, da Martinov den bo lepi. Posvečen: Vsem svecotn. »Če so mogli ti i te, zakaj ti ne bi ?¦ (Sv. Augt.) Den Sunčni shod |zahod 1 Tork Vsl sveci 6 49 16 38 2 Sreda Diišni den 6 51 16 36 3 Četrtek Hubert p. 6 52 16 34 4 Petek f Karol Bor. 6 54 16 33 \ 5 Sobota Zaharija Q 6 56 16 31 Kokoj med pšenicov. 6 Nedela 25. Lenart sp. 6 57 16 29 i 7 Pondelek Engelbert p. 6 59 16 28 8 Tork Bogomir p. . \ -> 7 1 16 26 9 Sreda Božidar 7 2 16 25 10 Četrtek Andrej Avel. 7 4 16 23 11 Petek f Martin 7 6 16 22 12 Sobota Martin papa 7 7 16 20 Od muštarskoga zrna. 13 Nedela 26. Koska Stanislav @ 7 9 16 19 14 Pondelek Josafat m. 7 11 16 18 15 Tork Leopold 7 12 16 16 16 Sreda Otmar opat 7 14 16 15 17 Cetrtek Čudačineči Gregor 7 16 16 14 18 Petek f Odon opat 7 17 IS 13 19 Sobota Elizabeta 7 19 16 12 Razdjanje Jeruzalema in sodba. 20 Nedela 27. Val. Feliks sp. 7 20 16 11 21 Pondelek Dariivanje D. M. C 7 22 16 10 22 Tork Cecilija d. m. 7 23 16 9 Vremen : 23 Sreda Klemen 7 25 16 8 Vzačetkimrzlo, 5—13 24 Četrtek Janoš od Križa 7 26 16 7 dež, 13—21 mrzlo, 25 Petek f Katarina 7 28 16 6 21—28 sneg. 26 Sobota Janoš Berhmans 7 29 16 5 Od slednje sodbe. 27 Nedela I. Adv. Virgil. Ahacij 7 31 16 4 SpremembB meseca: 28 Pondelek Gregor © 7 32 16 3 Q) 5. ob 7-50 29 Tork Saturnin 7 34 16 3 @ 13. ob 8-28 30 Sreda Andrej 7 36 16 2 C 21. ob 859 © 28. ob 1-43 - 23 — Andrejšček — November ma 30 dni. Zapisnik » ¦- - -. . -. - 24 - 6oži6 — December Ma 31. dni. daanaaaaanaaaaaaaDaaaaaaaaanaaDaaa Prekmurec pravi : Lucija krati den, je znano vsem liidetn. D Posvečen 0 D w D Božemi Deteti. D Q Vera krščanska [j [j je pa, da časti-¦j mo ednoga Bog^i - v Trojstvi i Trojstvo v edi nosti. Sv. Athanazij. [ D jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaan Den Sunčni ! K^ Vll shod |zahoc • - 1 Četrtek Eligij papa 7 36 16 2 Petek f Bibiana d. 7 38 16 1 3 Sobota Frančišek Ksav. 7 39 16 0 Ivan Krstiteo v vozi. • 4 Nedela II. Adv. Barbara 7 40 16 0 5 Pondelek Saba 7 41 15 59 6 Tork Mikloš 7 43 15 59 7 Sreda Ambrozij 7 44 15 59 8 Četrtek Nevt. popr. D. M. 7 45 15 59 9 Petek f Peter For. p. 7 46 15 58 10 Sobota Lauret M. 7 47 15 58 " Ivan da svedočbo od Krisluša. .1 11 Nedela III. Adv. Damaz 7 48 15 58 ¦ \ 12 Pondelek Sinezij 7 49 15 58 13 Tork Lucija @ 7 50 15 58 14 Sreda Kvatri. Spiridijon 7 51 15 58 15 Cetrtek Kristina 7 52 15 59 16 Petek f Euzebij 7 53 15 59 A 17 Sobota Lazar 7 53 15 59 1 t Glas kričečega v pustini. 18 Nedela IV. Gracijan 7 54 15 59 19 Pondelek Nemez 7 55 16 0 * 20 Tork Liberat c 7 55 16 0 V 1 t5l Tlt5l 21 Sreda Tomaž ap. 7 56 16 0 V začetki sneg, 4- 13 22 Četrtek Zeno m. 7 56 16 1 južno vretnen, sneg 23 Petek f Viktorija dev. 7 57 16 1 zgine, v drugoj polo- 24 Sobota Adam in Eva 7 57 16 2 vici znovič spadne Jezuš rojen v Betlehemi. sneg. 25 Nedela Božič. Rojstvo Jez. 7 58 16 3 ¦- i ' 26 27 Pondelek Tork Števan m. Janoš ev. © 7 58 7 58 16 3 16 4 Spremembe meseca: 28 Sreda Nedužna deca 7 58 16 5 © 4. ob 22-45 29 Četrtek Totnaž p. 7 59 16 6 O 13. ob 321 30 Petek f David kral 7 59 16 7 @ 20. ob 21.22 31 Sobota Silvester 7 59 16 8 C 27. ob 12.22 L. -25- Božič — December ma 31 dni. a p i s n i k ¦ -• •• - '-. ; .... . t - - ¦ ^ J ' ....... - .-. =¦ .4 ;i! ¦ [ L ; ¦ , .. . - ¦ ¦ . . . •' ' ¦ \ - / -V 1 ''{' ¦'--¦¦• V' — 26 — BLAGOSLOVLENO NOVO LETO PRESTOPNO 1932. Ma 366 dnevov, začne se s petkom i dokonča se s sobotov. Premakljivi svetki. Prva predp. nedela Pepelnica Marija 7 žalosti Viizem Vnebohod Risalska nedela Sv. Trojstvo Telovo Srce Jezušovo Ime Marijino I. Adv. nedelja 24. Jan. 10. Febr. 18. Marc 27. Marc 5. Maj 15. Maj 22. Maj 26. Maj-3. Jun. 12. Sept. 27. Nov. Svečnica, Ceplena Marja, Vuzemski ponde- lek, Mala meša in Števanovo ne so več cerkveno zapovedani svetki. Kvatrni posti. I. Postne kvatre 17., 19., 20 Febr. II. Risalske kvatre 18., 20., 21. Maj. III. Jesenske kvatre 21., 23., 24 Sept. IV. Adventne kvatre 14, 16., 17. Dec. Letni Casi. Sprotoletje se začne 20. marca ob 20.54 viiri Leto se začne 21. jun ob 16.23 viiri. Jesen se začne 23. sept. ob 7.16 vtiri. Zima se začne 22. dec. ob 2.16 viiri. Postni red. Po najnovejšera cerkvenom zakoni (C. I. C. Tit. Tit. XIV. Can. 1250—1254.) se etak glasi: ,,Zakon zadržanja prepove vživanje mesa i župe iz mesa, ne prepove pa belic, mleka i zabela kakšegakoli niti onoga ne iz slanine stvari. Zakon posta predpiše, da se do sitosti na den samo ednok najemo; ne prepove pa zajtra i večer hrane k sebi jemati, a pri kakovosti i količini hrane se morerao držati navade svojega kraja. Ne je prepovedano pri ednom jeli skiipno vživati meso i ribe, niti večerje z obedom spremeniti. (To je, sme se večer do sitosti najesti, poldne pa samo poiovico navadne ve-čerje zavživati.) Zakon samoga zadržanja veže vsaki petek. Zakon zadržanja i posfa moretno držati na pepelnico, po petkaj i sobotaj velikoga posta i kvatre, pa tisti den pred Risali, Velikov Mešov. Vsemi sveci i Božičom. Zakon samoga posta nas veže vse ostale dni velikoga posta. Zakon zadržanja ali zadržanja i posta ali samoga posta ne veže po nedelaj, z povedanih svetkaj zviin svetkov vu velikom posti i se mesto teh dni rej trebe en den prle postiti i odpadne tudi post z zadržanjom na Veliko soboto popoldnevi. Z terj predpisi se nikaj ne spremeni pri posebnih olejšavaj, pri oblubaj kakše osebe ali kakšega društva, pri pravilaj i vodilaj kakšega reda ali potrjene driižbe s skiipnim življenjom bodisi moške ali ženske, čeravno nema obljub. Zakon zadržanje veže one, ki so sedmo leto svoje starosti spunili. Zakon posta veže od spunjenoga edendvajsetoga do začetoga šestdesetoga." To je zdaj postna zapoved. Ar jo v celoti objavimo, križov k postnim dnevam nesmo djali. Mrakl sunca i meseca. Leta 1932 potemne sunce dvakrat in tnesec dvakrat. Pri nas bo viden samo driigi mrak tneseca. Delni sunčni tnrak bo 7. marca ; začne se ob 6 vtiri 31 m. in se konča ob 11 viiri in 20 ra ; viden bo na Južnom ledenom raorji, v Južnoj Novoj Zelandiji, v Australiji in nizozemskoj Indiji. Drugi popolen sunčni mrak bo 31. maja; začne se ob 18. viiri in 45 m. in se konča ob 23. viiri in 22 m; viden bo deloma v Aziji, severnom lede-nom morji, Gronlandiji in Islandiji, v Severnoj Ameriki i sev. deli Južne Amerike in na obmejnih otokih Tihega in Atlantskoga oceana. Delni rorak nieseca bo 22. marca ob 11. viiri in 59 m. in se konča ob 15. viiri in 5 minuti; viden bo v Aziji, na Indijskotn oceani, v sev. Ameriki in zahodnih delih Južne Amerike. Delni drugi rarak meseca bo 14. septembra ob 20. viiri in 18 minut in se konča ob 23. viiri in 43 minut; viden bo v zhodnoj Severni Ameriki, v Južnoj Ame-riki, na Atlantskom oceani, v Europi, Afriki, Aziji, Australiji in na Indijskom oceani. Mlad Znamenja meseca. Pun @ Prvi krajec Q) Zadnji krajec C N -:27 - Naša Kralevska Rodovnica. Aleksander I., Peter, krab kraljevine Jugoslavije rojen 17. dec. prestolonaslednik, rojen 6. sept. 1. 1923. v 1. 1888. na Cetinji; regent od 24. junija 1. Belgradi. Tomislav, kralevič, rojen 19. jan. 1. 1928. v Belgradi. Andrej, kralevič, rojen 28. juna 1. 1929, na Bledi. 1914; krao od 17. augusta 1921. Marija, kralica, rojena kak romunska kraličina 9. jan. 1. 1899. zdana 8. juna 1. 1922. Papa PiJ XI., rojen 31. maja 1. 1857. v Desio pri Milani z imenom Ahil Ratti; za mešnika posvečen 20. dec. 1. 1879.; apoštohki nuncij na Polskom 6. junija 1. 1919.; kardinal i eršek (nad-škof) v Milani 13. juna 1. 1921.: za papo zvoljen 6. februara 1. 1922,; koronan 12. febr. istoga leta. . • Narodni svetki.*) 28. junij : Vidov den, spotnin na bitko na Kosovom J. 1389. 1. december: Osvetek narod. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. ~ 17. december: Rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra I. - Poštne pristojbine. Pisemske pošilke v tiizemstvo v inozemstvo* Paketi (tuEemstvo) Cene P i s m a težne vrednostne do 20 gr. 1 Din do40gr. 1.50 „ itd. za vsakih 20 gr. 50 par več. do 20 gr. 3 Din do 30 gr. 4.50 „ itd., zavsakih20 gr. l'5O Din več. do 1 kg. 6 D do 5 kg. 10 D do 10 kg. 20 D do 15 kg. 30 D do 20 kg. 40 D do 100 D 1 D do 500 D 2 D do 1000 D 5 D do 5000 D 10 D D o pi s n i c e navadne 50 par navadne T50par Ekspresnina 6 Din Povratnica 3 Din Poizvednina 6 Din do 50 gr. 25 par do 100 gr. 50 par itd. za vsakih 50 gr. 25 par več. do 50 gr. 50 par do 100 gr. 1 Din itd. za vsakih 50 gr. 50 par več. Nakaznice (utalvany) Za znesek Priporočnina 3 D Ekspresnina 3 D Poizvednina 3 D Priporočnina 3 D Ekspresnina 6 D Poizvednina 6 D Zvtin štemplov na navadna pisma se računajo ešče ge is Ljubljane, večkrat je hodo v Maribor rned slovenske diihovnike i šolane liidi. Kon;aj osern !et staroga BsSo so poslali v Lendavo, da bi se prevčo v vogrskoj reči. Meo je žo. Irden fundament: do;r>ačo versko pa siovensko vzgojo, stom je šo skoz živlenje" i na tom je zidao vse svoje delo. Zatern je prišeo v Koseg, gde je opravo nižjo gimnazijo. Bio je gojenec siroiišča Kelc Adelfi, v šierom ie meo več prijateiov iz domačega kraja, Višjo gimnazijo je dovrtio v Sombatelj. Pn-ciobo si je zaistino dobro znanje iz vseh prednietov. Svojcga šolanja se je natenci spominjao do zadnjega i je rad pripove- davao spomine iz dijaških M. Po maiuri je vsiopo v soraboteljsko sernenišče, gde se je vredno pripravo za diihovniski siati. Posvečeni je bio 6. julija 1S98. v Gyori. Ar ]e znao več ;ez»k-ov, je bio posla-ni za kaplcna k Sv. Martini pri Rabi, kde je nemški opravlao dušno pastirstvo. Nas-kori je prišeo k Sv. Juriji v S!ov. Krajini, kde \<- bi'o prijateo Slovencom i Nemcon:. A!i že ta je neprijatelom v oči spadnolo njegovo deio, ne so trpeli njegcvoga sio-venskoga diiha, tožili so ga cerkver.oj i svttnoj oblasti — bio je 1. 1902. pretrieš-ceni v Rohonc. Istočasno je bio zavolo po-litičnih vzrokov premeščeni s Tisine g. Kiekl Jožr-f st. Sp.itj piše v ^Kalendari 1928." (str. 18), ka so je dužili, — Bka smo rni, eden tao siovenskih diihovnikov ,/paasla-visti" (vseslovani), ka širimo nosili tii sJo-venske knige i novine, kak je pisano bilo : kranjske i štajarske". Na novcm kraji je včio i tolažo v neniškom, hrvafskoni i vo-grskorn jeziki. Posebno se je brgao za za-oilščene Hrvate. Pa ne sritio na dornačo faro — na vso Slovensko kv.vjno se ^e razpr^strlo njegovo de!o. Na sprotoletje 1903. leta je pozvao piišpek cir. Istvan Vihuos kaplana Bašo k sebi i pogučala sta si, kak bi dali Sioven-corn na Vogrskom slovenski Kalendar. Nas-kori sta bila ešče pozvaniva dr. Ivan6czy pa Klekl z BaŠom k piišpeki na pogovor, kde so sklenoii, ka znčnejo z delom za Kcilendar. Vse to je pokojni sarn 'nopisao v ,,Ka!endari 1928." Baša je postano eden giavnih pisatelov našega- ^Kaiendara". Nje-govi so rancgi čianki od pobožnosti Srca Jezušovoga, šiere naideie skoro v vsakorn kalendari do boja. Pisao je vzgojne čianke v obliki pripovesii (Lisjakova Barica 1905.), od poraagajoče kase (1904.), od gospo-darstva itd. Kak je bio dober predgar, tak je znao tlidi prilično siikati pero. Že prvo, leto svojtga duhovništva je napisao v som-boteijske novine (189S.) cianek, v šterorn raziaga, ka je dužnost diibovnika, včisi i pomagati Uidstvi tiidi zvihi cerkvi. To je bilo tfsto pltanje, od Steroga je izdao papa Leo XIII, nedugo prediem okrožnico (1891) — socijalno pitanje, štero ie rai-ao tisti čas glaso po Slovenskom dr. Janez Evangelisi Kreic. Nad vss važao je biio izdrjanje ,,Ka-lendara": to je bio začelek našega tiska — oo — MMarijinoga lista" pa ,,Movin". Te naš tisk je dosta, dosta pripomogeo, da je Slo-venstvo osla'n živo v našoj krajirJ. Bilo je tak dobro pa vclko delo, začnoti pisati naštmi liidstvi, šiero je v velkoj večini ne rrielo nikšega čtenja, v clo-mačern \czikl, — da tni dncs io delo ko-nuij pravično polivalimo. Baš?, Ivanoci i Kleki so t":sti možje, ki je cines občudlU'aii tnorauio! Leta 1904 je Jožef Klekl začno. izda-jati , Marijin ii:;!'"1, Ivan Bsša ie že v • t Isto !eto se je za stalno povrno med Siovence kak plebanoš v Bogojini. Fara je bila pred njegovim prihodom razburkana, versko živlenje je bilo nilačno, dosta ža-lostnoga se je dog;;jaio.;;Novi plebanoš pa se je z liibeznijov do Boga pa do diiš po-prijao delri. On je ne bio najernnik, liki dober pastir — trudio se je zavolo Boga i zavolo zveličanja diiš. Iskao je pot k srcom r.-|r.d:ne, ki se pa je naskori okleno- Baša Ivan kaplan v 27. leti svoje starosti. voj šfeviiki postano njegov staien sotrud-nik. Medtem ]e 3. 1905. postano pitbanoš v Novoj Gori na Gradiščan.skom (dnes v Avstriji). Vso svojo liibezea je posveto svojim farnikom Belirn Hrvaiom tak, da so ga prisrčno vzlubili i ga imajo ešče dnes v zahvalnom spomini . . . Pa ne je Pozabo na Slovence, duže je pisao v ,,Ma-rii'n list", šierorni je 1. 1908. post?no ce-lo vrednik. la kak svojega najbolšega očo. Tak pri-srčno si je z decov znao pogučavati samo on ... V spovedarnici je pomagao dii-šarn na svetlo pot: vkradnjeno. blago je prišlo nazaj, rnir se je naselo v družinaj, med sosedi . . . Gosto sveto prečiščava-nie, Steroga je pokojni povsedi goreče ši-rio, se je razširilo v bogojanskoj fari. Vsi dobro rnisleči so spoznali, da so njim no-vi pjebanoš najbolši prijateo pa oča. Sto ]e bio vnesreči, v telovnoj ali diiševnoj stiski — vsaki je najšeo tolažbo i pomoč — 34 — pri svojem gospodi plebanoši ... I tak se je godilo dugih 23 let: včio je rod za rodom v šoli, kak dober predgar je karao greh in glaso božo ]iibezen, duge večere je presedo v spovednici. Bio je zaistino vsem vse . . . Pa ne samo doma, znani je bio kak predgar i spovednik po vseh sosednih fa-rah. S perom pa je obiskao vsako hišo v Slovenskoj Krajini. Pet let je vrejiivao nMa~ rijin list", pridobivao njemi pisalelov i sam dosta pisao v njega. Premnogo član- ,,Ve pa rni slovcnci na svefi driigo kaj ne-mamo v roke vzeti, kak io (,,M. list") pa eden kalendar. Sratnota bi pa bi!a za nas, či bi io dvoje tiidi zapiistili. Dobre knige čteti, dobre lcnige pfsafi i razširjavati je apoštolsko delo." Poleg vsega je sestavo te čas tiidi J.rsj deč-ki že vogrski spevali . . . Zaeno sern je i posebna sreča je bila za naš narod, ka je meo v tistom vihernom časi spamentne voditele , . . Med njimi je bio plebanoš Baša med prvimi. Začnoii so po vseh fa-raj Siovenske Krajine biiditi narod, naj se bori i potegiije za svoje pravice. V Bogo-jitii je ustanovo plebanoš Baša »narodni svet", šteromi je bio on sam predsednik. Ravno 1. decembra 1918. leta, kda so se Svbi, Hrvatje i Slovenci zedinili v slobodno narodno državo — na le isti den je bilo v Bogojini spravišče narodnoga sveta. Bašo-ve reči so bi!e, štere je to zboriivanje raz-glasilo vsoj S!ov. Krajini: nMi slovenski narcd bogojanske no.arošije želemo prav-deno zagotovlenost cerkvene, šolske, kul-ttirne i ravnitelske samopravde. Nam trbe Stara bogojanska cerkev. zbirati pa je včiti naše slovenske pesirii,..* Pomagao njemi je pri tom pokojni brat bogoslovec, naš pesnik Miroslav. Ne se je vdomačiia tiihinska pesera, ne so se širile vogrske knige, štero je oblast pošilala, naj se delijo med iiidstvo. Vse to i ešče vno-go driigoga je preprečo plebanoš Bsša! Prišla je svetovna vojna s svojimi grozotanii. PJebanoš Baša je tolažo doma-če, pozvedavao za vojakami i r.jim pisao... Zato najdemo v MNovinaj" tistoga časa prevnogo pisem naših vojakov, kde na pr-vom rnesti pozdravlajo Bnašega g. plivano-ša . . ." Ivan Baša je spoznao, ka ide za veike spreaiembe v zgodovini, ka je te čas pomemben tiidi za njegovo liidstvo. Po boji so nastanole zmešnjave na Vogrskom autonomijo. Vsaki uradnik naj slo-venski guči z nami. Slovenska županija naj se nastavi! Vu vsakoj vesnici naj se zberejo moški i r;aj telegraferajo v Pešt, ka se pridriižijo odločbi Bogojančarov." (Novine 29. dec. 1918.) Začela so se po-gajanja za samostojno slovensko županijo, Bašo so pozvali v Pešt, da bi se pogajao z vladov. Januara 14. 1919. leia pa so dii-hovniki Slov. Krajine sklenoli znameniti načrt aiitonornije za Slovence na Vogrskom. Ali zmešnjave so se vekšale, oblast so do~ bili komunisti, ki so povzročili našoj kra-jini vnogo nesreče. Slovenski diihovniki so se moraii skrivati, bogojanski plebanoš je ostao do zadnjega" pri svojem ludstvi — ali kda so divji bolševiki že šli proti vesi pa njemi — 36 - greziii, fe je za par dni zapiisfo svoj dom. Nemiri so se vendar srečno dokon-čali, prišlo je oslobojenje. Prišlo je tiidi delo za novo ureditev naše Krajine. Zdaj so se vse oblasii obračale na plebanoša Bašo, naj s svojim nasvetom pomaga. Bio je član šolskoga sveta, pa iiidi ovači sam je s svojim jasnim gledanjom vseširom de-Iao za pomirenje i dobro svojega ludstva. Zdaj, kda je vido, ka je zagotovJena naro-di mirna bodočnost, je dale skrbo z vsov gorečnostjov za svojo faio. Bio je ešče iz-voljeni za oblastnoga posianca pa imenu-vani za banskoga šolskoga svetnika — a!i njegovo glavno delo je biio doma. Četudi je ne bio več tak močen, ven-dar je šteo dokončati, ka je želo naskori, kda je prišeo v Bjgojino : postaviti novo cerkev ! Pred bojom je pobirao milodare po vsoj fari, da bi zoztdao velko novo cerkev. Pa vojna je delo preprečila. Zdaj je pa težki gospodarski stališ vnogim povzročo malodušnost i pravili so: nemremo 1 Pa goreči plebanoš je pridobo večino svcjih farnikov, ka so začnoli z delom za preveč potrebno novo cerkev. B.la je posebna sreča, ka je plebanoš zvedo za slovensko-ga umetnika po bcžcj voli, za Jožifa Pleč-nika. Te je napiavo načrte za bogojansko hišo božo tak, da jo dnes občiidiijejo vsi spametni liidje Ne je to zozidani prostor, s špičastim zvonikom, kakšib je na jezere po sveti. To je svetišče, zasnovano po božem navdehnjenji, vsaka po?ameznost i celoia je lepota, štero je zamislo pravi umetnik. Pri takšoj cerkvi se človek stavi, zamisli se i presiine ga spoznanje, ka je to nekaj nadzemelskoga - v diiši se nje-mi nekaj zasveti, kakši je On, komi na di-ko je cerkev postavlena . . . Bogojanski plebanoš so spoznali, ka ta cerkev ne bode navadno, vsakdenešnje delo. Zato so se triidili, da bi modrijašom pa nespametnikorn dopovedaJi, ka nikomi ne trbe kimati z glavov zavolo nje. Kelko pa je pokojni meo skrbi i britkosti zavolo cerkvi — toga ne ve nišče, sam Bog je vse vido . . . Pa ne samo skrbi i trplenje je meo — svoje živlenje je dao . . . Že v tesnoj staroj cerkvi si je nakopao beteg, v novoj cerkvi, dokeč je ne mela stropa, se njemi je zdravje v ostroj zimi ešče poslab-šalo. Trpo je več let, zadnji čas je komaj hodo, ali itak je hodo v cerkev i v šolo. Kda je ]. 1929 prevzeo posle lendavskoga dekanijskoga upravitela, se njemi je delo ešče povekšalo. Istoga le{a je ešče vodo romanje iz Slovenske Krajine na Brezje. Četiidi je bio že slab, vendar smo ne mislili, ka bi nas že tak rano zapusto. Nikomi je ne biio mogoče rnisliti, ka ple-banoša Baše ednok več ne bi bilo . . . Prvo nedelo februara je ešče vpelao v Len-davi novcga plebanoša -- naskori za tem pa se je zgodilo . . . Gospodar živlenja je odločo, da ga pozove k sebi. V petek, 13. februara 1931. večer ga je zadela srčna kap, henjaio je biti to srce, ki je tak gore-če liibilo . . . Februara 16-ga, so ga po-kopali na bogojanskom cintori. Ne je irogoče z ništernimi rečmi iz-raziti, kak je diiša pokojnoga plebanoša Bašo pridobila i obsijala vsakoga dobroga človeka, s šterim se je srečao. Ne je mo-goče kratko cznačiti njegovoga pomena za naš tisk i za vso rnšu zgodovino. Ne je povedano preveč, če poverno, ka so spoz-nali vsi, ki so pokojncga dobro poznali: v Baši je živo vclki diih, v njeiti je bila lepa, plemenita duša . . . Njegova visika, močna postava, njegov obraz z visikim če-lom, njegove liibeznive oči — vse to je že kazalo, da je to pastir, voditeo naroda, obdarjeni z jasnim razumom i z dobrim srcom. nTo bi bio v driigih razmeraj vla-dar!" je pravo o njem velki umetnik. Nje-gova bisfrost je hitro spoznala, s kakšim čJovekom ma opraviti, v vsakom položaji si je včasi napravo svojo sodbo, pri šte-roj je ostao. On je gučao ednako jasno i mirno s šolanim človekom, kak z najbole ¦preproslim. V celom njegovom diišnom pastirstvi je bio čudoviti tisti roir i tisto poznanje človeka, štero ga je sprevajalo vseširom : na predgsnici, v spovednici, v pogovori z vsakim. Njegovo dobroto je mogeo spoznati vsaki. Ne samo v prijaznom pogovori z vsakim tiihincorn, z vsake vere človekom — v djanji se je kazalo njegovo dobro sr-ce vsaki den. Nišče ne ve za vse dobrote, štere je včino. Bio je zaistino duhovnik, ki njemi je bio vzgled Krisiušsam! Skrivnost njegovogi /,'vlenja je bila neskončna liibe-zen do Boga i do liidi. Zafo je bilo celo njegovo živlenje delo, žrtev, molitev. Naj njemi smileno Srce Jezušovo po-plača njegovo Jiibezen z večnim živknjom, štero naj sprosi njegova duša tiidi nam! - 37 - Liibezen do domovine in cerkvi. Na nedelo po risalaj deveto čtemo vu evangelijomi, da se je Jezuš jokao nad Je-ruzalemom. Čiidno, Bog se joče. Moramo pa zna-ti, da je Jezuš Bog in človek. Bog, ki je od vekoraaj, človek, ki se je narodo od zemeljske matere. V vsem je prispodoben postano nam, samo to ne, da je greha ne meo. Jezuš se je jokao nad smrtjov Laza-ra, svojega prijatela. Jezuš je meo prijate-la. I liibo ga je. Jezuš se je jokao nad Je-ruzalemom, Jezuš je meo domovino. I lii-bo jo je. Ka je dom, ka je domovina? Domovina je hiša, kde si se narodo, miza, pri šteroj si jo i duge zimske dneve sedo, je peč, ognjišče, kde si se segrevo, je prag, na šterorn si t he večere sedo z materjov in sta zvezde brodila, je streha, štera te je čuvala od deža, vetra i snega, da si na toplotn i suhom ležo. Domovina je travnik, na šterom si rože pobirao, goš-ča, kde si krave paseo, njiva, kde si za žnjecami vlati brao, kukurco trgao, krompir brao. Domovina je pot, po šteroj si v šo-lo hodo, v cerkev k meši šo. Domovina so tvoji sosedje, tvoji poznanci, prijateli, cela občina. Nadalje cela krajina, štera s tebom vred eden slovenski jezik govori. Domovina je cela banovina, cela jugoslovanska drža-va, štera ednoga kralja ma v Btlgradi. Lfibi domovino I Što ne liibi domo-vine? To bi dugo pisanje bilo. Nikaj pa zato popišem, ka te na pot spravim, drii-go boš pa že sam znao. Ne lubi dotr.a, domovine, ki odava zemljo, štero je od oče dobo, ki oda hišo, v šteroj je prebivao ešče njegov dedek. Kmet, ki oda hišo i zetnljo, je brezdomec, je brez domovine. Kaj misliš, Itibi on svoj dom m do-movino, ki je nevoščeni na svoje soside? Je li vsi bi mogli radi biti, da bi naši so-sidje, občani bogati bili, da bi v našoj občini močne trgovine, fabrike bile. Za-kaj ? Zato, ka bi vekši davek plačiivali, potem vekše doklade lehko plačali na ob-čino, na šole i na cerkev. Tem menje pri-de na siromake. Kaj pa misliš od onoga, ki se občin-skoga dela brani? Što de poti vredi meo, što de šolo, cerkev popravlao, če ne obča-ni ? To vsi previdimo. Pa kak de to vse vredi, či se eden ali drugi brani? Vište tu je nikaj, ne vem, kak bi pravo, je li je greh ali nepoštenost. Pet delavcov je poslao župan, naj nikšo zemlo vkraj zvo-zijo. Pravo je njim, kda opravite, lehko domo idete. Štirje so prišli v časi, kak je že navada. Eden je prišeo nakonci, samo ednok pelao s taligami. Ovi drtigi so nje-mi nikaj ne pravili — ka do se svajiivali. Nego tem več so si mislili. I drligoč so oni tiidi pozno šli na delo. Pravo sam, da sam ne vem, ka je to. Sodite sami 1 Edno pa znatn povedati i to drži: Grdi človek je, ki svojo bremen na driigoga vali, ki se tomi smeje, da drflgi mesto njega delajo. Nikdar si ne mislite, da je od bolše vlin prišeo. Tisto pot, mogoče je bolše viin prišeo, nego na konci ne bode bolše izha-jao. Pravičnost je velika jakost. Nam de se za veliko pisalo, da smo svojega bre-mena ne na driige rame valili. Kaj pa njemi? Nam de na stare dni velika tolažba ona misel, da smo s svojimi trUdami hranili se-be i svoje. Ka pa de njemi diišna vest pravila ? Zdaj si ešče krepek, zdrav; telo ti ne pfisti, da bi si na kaj takšega mislo. Pride pa starost, slab grataš, ne boš mo-geo delati, — dosta časa boš meo v sebe gledati. Te se ne boš smejao na misel, da so mesto tebe driigi delali. Sram tebode i boš žaliivao. I to ešče dobro bode, či boš pokoro delao, da se rešiš kaštige. , v Kaj pa mislite od kuluka ? Kuluk je zakon. Dani je zato, da bi liidje menje davka plaČuvali. Oo zdaj so se ceste popravlale s najetimi delavci, gra-moz, kamen na cesto so foringaši vozili za drage peneze — to smo vse mi plačali s cestnimi dokladami, štere so bile 25%, to je na eden din. davka 25 para. Či bi kuiuk redno opravlali, bi se cestne doklade celo žraanjšale. Nego tak, kak se zdaj kuluk opravla, je sramota. Sratn mora biti de-lavca, da boži den kradne. Kvar čini sa-tnomi sebi, ar či ne dela, se doklade ne bodo zmanjšale. Kak bi liidje v drOgih državaj kuluk opravlali, da bi njim ne tr-belo plačati. Jaz, či bi z občinami bio, bi proso, da se ceste razmerijo i vsaka obči-na bi svoj tao v redi mela. Dale vam pa ne bom naštevao te ma-le reči. ]e li to so male reči. Da ste pa vi tJidi rnali liidje, velike dele ne morete o-pravlati. Pa tlidi nišče od vas veliko ne že-le. Ali pa ne vete, da iz tnalih del zraste-jo velika dela ? Dostakrat smo jako mali. Ali ste eš-če ne čiili od pravd za volo poti, komaj /••. ¦ -Ž8- pol metra široke, štera telko koštala, da bi en pliig zemle lehko kiipili ? Ali ste ešče ne čiili, da je sosed soseda tožo, ar je njemi skrivljeni prst pokazao? Daleč sem odišeo. Od lubezni do do-movine pišem. Ta ltibezen se mora ska-zati, da odredbe i zakone poštajemo i zdr-žimo. To nas že vera vči, da je vsa ob-last od Boga, za božjo volo moramo po-korni biti svetskoj oblasti. Pokorni moramo biti oblasti, pokorni podaniki države. Kde smo se narodili, v štero državo spadnemo, to je vse boža vo-la. Pokorni moramo biti ne sarno za božo volo, nego za svojo volo. V močnoj drža-vi, gde je red, se mi tfidi bolše čiitimo. Samo si dobro premislite, ka vam zdaj poyem. Prekmurje je prišlo v naročje Ju-gosJavije. Pa če bi se vsi močno prijeli tedaj Jugoslavije, bi bolše stali, ništerne nevole bi ne trpeli. Kelko je samo penez zgublenih, da ste ne dali ali na Madjar-skom ste dali štemplati. Moramo se vilpa-ti v bodočnosti, vtipati našim ravnateljem. Kakši smo, kak si zasliižimo, takše ravnatele matno. Bodimo dobri krščeniki, pa nam Bog da dcbre ravnatele. Ešče edno. Komi pride na pamet, da bi molo za domovino, za krala? Molimo. 0 Bog, kotni siiiži vsaka oblast in vsako dostojanstvo, daj tvojemi službeniki, našemi krali v njegovom dosto-janstvi blagodejen uspeh, da bo v njem zmeraj tebe spoštovao in se triido tebi ved-no se dopadnoti. Po Kristuši, našemi Gos-podi. Amen. Jezuš je liibo cerkev. Židovje so sa-mo edno cerkev meli, ta je bila v Jeruza-lemi. V njoj so bi]i oltarje, na šterih so dariivali živino. Zato pa okoli cerkve je celo senje stalo. Ništerni tržči so za volo dobička celo v cerkev silili i tatn odavali. Te je Kristuš pregnao iz cerkve. Jezuš je liibo cerkev, pa je tam samo znamenje bi-]o: škrinja mira božega. To je tista škrin-ja, štero je Mojzeš dao napraviti, v šteroj je bila mana i kamene table »Desetere bo-že zapovedi". Kak bi raogli mi poštiivat), liibiti na-šo cerkev. V njoj je ne samo znamenje, v njoj je sam Bog. Na naših oltaraj v taber-nakli je sam Kristuš nazoči v oltarskom Svestvi. Naša Cerkev je za res boža hiša. Kak bi mogli m\ po§tavati cerkev. V njoj se pošteno, pobožno obnašati. Kak bi mogli mi cerkev iobiti. Liibiti njeno lepoto i di-ko. DarUvati na cerkev, jo kinčati. LUbiti cerkev. Ne sarao farno cerkev, z kamna, z cigla zozidano cerkev. Je ešče edna driiga cerkev, ne z kamna, nego iz živih Jjudi — krščenikov — zozidana, to je Maticerkev po celom sveti. Vsi kršče-niki, kem je glava rimski papa. To je ve-liko kralestvo, ne ma meje, razširjena je po celom sveti, nema konca i kraja, sega od izhoda do zahoda, v totn kralestvi nik-dar ne zahaja sunce, vsikdar je podnevi. Vsak krščenik se mora čiititi, da je eden cigeo, kamen v toj zidini, član velike drOžine, podanik Kristušovoga kraljestva. Le se mati cerkev razširjava, se ž njov tnora veseliti, či jo kje preganjajo, mora čiititi njeno bolezen i na pomoč se paščiti. Kak na pomoč se paščiti ? S puška-mi, z orožjom ? Ne. Nego z milodarami, da se Cerkev razširjava, z molitvami, da Maticerkev mir ma po celom sveti, da slo-boščino ma Kristušov navuk predgati. To se pravi: Moliti na nakanenje rimskoga papa. Rimski papa, kak poglavar Materecerkve, najbolje zna, ka in gde boli. To nakanenje, kak sam pravo, je mir, sloboščina, zvišanje matere cerkve. Zdaj mi na pamet pride. Bili so od-piistki. Odpiistki se dobijo samo te, či se pogoji spunijo, če spunimo, ka je naprej pisano. Tak je bilo naprej pisano moliti na nakanenje rimskoga pape. Prišla je žen-ska pa pravila, da moli na rim papo. Kaj je to? jo pitam. Ne je znala povedati. Matercerkev liibiti. Ki liibi, on bo-ga, zapovedi zdrži. Ki liibi Matercerkev, on jo boga, njene zapovedi zdrži. Pa ka vidimo dostakrat. Eden pa driigi se nor-čUje, zametava odredbe Materecerkve. On misli, da je modrost z žlicov jo, vsi driigi so pa bedaki. Takše trebe opozarjati na dejstvo, da je Maticerkev že jezero let stara, na njenih zapovedih i odredbah je pililo jezero pa jezero svetih i pametnih možov, škofov. Zapovedi i odredbe Ma-terecerkve so sprobane, preizkušene. Zato pa siromak človek, s svojimi 20—30—40 letami zaman šče piliti zapovedi. Slab je zato, pa ttidi ne razmi. Ki liibi, on zagovarja. Či liibiš Mater-cerkev, jo boš zagovarjao. Ne piistiš, da bi jo blatili Driigo mišlenje poštuj, svoje-ga pa ne piisti blatiti. Svetoga Petra so v vozo vrgli. Krš-čeniki so za njega molili. Angel je prišeo k Petri v vozo. Obiekeo ga je, lance, verige njetni je doli spojemao z rok i nog, pred njima so se zaprete dveri odpirale, mimo straže sta šla v večih mestaj. Peterjemis-lo, da še njemi senja, samo kda sta na vu-lico prišla i je Peter satn ostano — je pre- - 39 - vido, da je zaistino rešeni. Poiskao je krš-čenike, ki so ešče itak za njega molili. Moliti tnoremo za našega najvišjega pastira rimskoga papo. Molimo. O Bog, pastir i vladar vseh vernih, glej milostivno na svojega službe- nika, našega papo, koga si za pastira svo-joj Cerkvi postavo: podeli njemi, da bo tistim, č?z štere je postavljen, z rečjov i djanjom hasno i tak z čredov, štera njemi je izročena, dosegno večno živlenje. Po Kristuši Gospodi našem. Amen. V. Dol. K. Nova moda. Svet se obrača. V Slovenskih goricah, v Ljutoraeri so inda sveta vino odavali, za delavce iz jabolk mošt prešali. Zdaj pa jabolka odavajo i vino obdržijo za sebe i za delavce. Zdravniki pač betežnikom zelenjavo, sad priporočajo, kak največ. I*to sirovo. Zato je pa cena sadli tak skočila. Mi pa, ki pridelavamo sad, ga ne poš-tiijemo, ne siišimo, na zimo ga ne shranimo za sebe i za deco. Ka pravim, da ne poš-tiijemo ? Pač pa poštujemo. V lagve, v so-de ga spravimo i žganje kiihamo. Vse za alkohol. Že znovič te alkohol, te mi pravili. Nikaj se ne boj. Jaz ga tiidi žgem iz ja-bolk, štere kaplejo, iz loških griišk, štere [ so ne za drtigi ntic. Nego dobra, lepa ja-f boka pač ne. Žgem žganje za — vrastvo. I Nikda nikda. Nego ž njim se zalevati, od dneva do dneva ga nttcati — to pač ne. Tak je tiidi s šmarnicov i z driigim vinom. Nikda-nikda. Edno kupico, za veliko žejo, za vrastvo. To je takša reč, štero moramo od le-ta do leta v našem kalendari ponavljati. Lehko pa denok eden ali driigi popadne na-šo reč i to je natn zadosta, to ravno mi šče-mo. Med pijance ščemo postaviti trezne liidi. Treznost je zdaj moda. Kak je moda bila inda sveta pijančiivanje. Brezi vina, žganja ]e nišče ne na pot šo, tak je zdaj moda brezi vina iti na pot. Zračni balon Zepelin je julija 1. 1930. leto na severni tečaj, vzeo je s sebov kriih, raeso, cuker, slanino, nego vina nikaj ne. Mestna gospoda po nedelaj ide na planine, s sebov nesejo živež, vino je ne moda. Mlade ludi, študente tudi tak vzga-jajo po šolaj, ne pijejo. Samo naši kmeč-ki sinovje zaostanejo, oni pa li pijejo. Proš-čenja je ne bilo, či se do pijanosti ne na-pijejo i na slednje zbijejo. To je. Mladi človek ne pije zato, kak bi njemi — Bog zna — kak dišalo. On pač korajžo išče. Šče se pokazati v pija-nosti, v besnosti. Dostakrat se bole pijan kaže, kak pa je. To se njemi vidi, da z glažom po stoli vdari. To bi doma ne smeo včiniti. To se njetni vidi, da on tam Iehko zapo-vidava. Pa ga bogajo. Zakaj ne? Za pe-neze ga bogajo. On pa misli, da za njego-ve lepe oči ali vlase volo. Pa celo za gos-poda ga imeniijejo. Za to ime znovič eden liter zapove. To je. Stari, mladi se nešče krčmati zameriti. Krčmar ma lepi klobok, dobro je zrejeni, jepač gospockičlovek. VeČkratvkfl-per pride z gospodov, se kaj navči od njih. Za madjarskoga režima je bio dober zna-nec notarijuša, eksekutora i drfige gospode. Naš človek se njemi nešče zameriti. Že-den je bio, spio je eden mali špricer. Ni-kaj ne hiidoga. Vun je spio. Pride krčmar, zgrabi glaž. Ešče ednoga, pita i že ide ž njim. I naš človek netra telko moči, da bi pravo, ka njemi dojde. Pa bi njerni za istino dojšlo. Jaz telko pravim na to, takše krčme se pa ogibli. Na poti si, lačen s'u V krčmo ideš. To prvo bi bilo, da bi si jesti naročo, če drugo ne, falat kriiha bi proso. To prvo je pa pri tebi, da pol litra zapoveš. Što de pa te vino pio ? Ka jaz to ma-ram, samo naj pijanca ve viditn. Ka do pa te z goricami ? Te do ešče gorice lepe. Gorice ostanejo, či včasi pijancov ne bo-de. Te pač bodo v goricaj trezni ladje ho-dili. Tisti do veseli Jiidje, kotnaj do Caka-li, ka bodo sladko grozdje jeli, sladki mošt prešali i sladki sok delali. To bode zlata doba človečega roda: Zelenjava, sad, grozd-je, sladki sok. Proti alkoholi pišem. Mogeo bi ešče pisati, da je alkohol škodlivi za zdravje. To drugoč. Škodlivi za tvoj žep. To na drtigom mesti najdeš. Škoda za čas, štero-ga prebiješ prr alkoholi, v dimi, v noči, gda driigi sladko spijo. Od toga pa niti ne bom gučao, da je pijanost greh i vzrok driigim grehom. Jaz letos satno zato pišem proti alko-holi, da vam pokažem novo modo, celo gospodsko raodo: treznost. V. Dol. K. . _ 40 - Kriza našega poledelstva. Polodelska kriza je zagrabila z močnim zamahom vse žitorodne države, med nji-mi tadi našo zemlo. Ar je to jako važno pitanje s pogJedom na državno i narodno gospodarstvo, se vlade posameznih držav pa liidi pridobitni krogi vseh držav trudijo okoli srečnoga rešenja i izhoda iz te nevole. Pri nas moramo vso pazlivost i prizadevanje obrniti na hasnovitejši način gospoda-rjenja, a te je: povečanje pridelave. Če se poledelci posreči, da prinos žita po pliigi zetnlje, pri istih.. ali celo menših stroških pridelave, povekša na dvojno, potem se je rešo krize i prišeo na isti račun, kak da bi bila cena pšenice dvakrat vekša. Dosta vekši prinos se gotovo dosegne s porabov mašinov, posebno sejača aBudučnost" criginal Pracner, ar je sejanje najvažnejši poseo pri poledelstvi. Slara ino istinita je rečenica: nKakša setva — takša žetva." Mašini i motori so velike važnosti za napredek poledelstva. Oni sodeliijejo pri pozdignjenji i«obogačenji narodnoga gos-podarstva, spopunjavajo polsko delo, popravlajo zemlo i povečavajo njeno plodnost, zamenjavajo drago Ijiidsko delavno moč i s tem zaatno znižavajo stroške pridelave. Rentabilnost mašinov v poledelstvi je dnes nepobitno dokazana i jasna, kak je jasno ttidi to, da do se mogli održati i napreduvati samo tisti kmetje i gospodari, ki bodo pri svojem deli kern bole porablali mašine. Penezi, potrošeni za nabavo mašinov neso nigdar zgiibleni. Oni so samo koristo-nosno vloženi prinašajo obilni intereš. Pri kupiivanji mašinov trbe pcsebno paziti na fabriko, v šteroj so tnašini izdelani, kak !Udi na firmo, ki jih odavle, ar kak pri drii-gom blagi, tak tiidi pri mašinaj so bolši i slabši. Z izdelovanjom poledelskih mašinov se bavijo vnoge inozemske firme, i med njimi so zavzele mesto v prvih vrstaj češkoslovaške fabrike, šterih glavna zastopstva se na-hajajo večinoma v rokaj tt, »Agrar" k. d., Zagreb, Draškovičeva 35. Zbira mašinov, motorov i ostaloga orodja, ki se nahaja v skladišči tt. »Agrar" je istinsko velika ino izbrana. Tti so v prvoj vrsti Pracnerovi sejalniki BBudučnost", ki so poznane že po celom sveti; zalem mašini za košnjo, žetev i grable, onginal Knotek, ednostavne i kombinirane: rečne i navadnevršalice iz tvornice Kaub, Domažljce, potom najpopolnejše mlatilnice iz Ratarske tvornice mašinovprle A. Dobiy v Mladoj Boleslavi, mašineza okapanje original Jindrich, binte original Exner, trajari Phonix — Extra i Heid, te najprikladnejši motori original Lorenz. Zvtin toga je na skladišči vseh vrst poljedel-sko orodje: pliigi, brane, kultivtori, tanjurači itd. vse prvorBzrednih proizvodov iz gla-sovite fabrike Červinka i Čihak, Celakovice, i nazadnje vnogo ostale škeri, ki je pot-rebna pri vsakom naprednom gospodarstvi. Vrednost i valanost mašinov, štere dobavla tt. ,,Agrar" je splošno poznana i pri-znana, ka najbole svedočijo zlate kolajne i driige diplome, štere je ta firma dobila na raznih izložbaj, ino brojne zahvalnice i priznanja mušterij, ki so pri njoj nabavile tna-šine, motore i ostalo ppledelsko orodje. Še nekaj! Uvažujoči dnešnje teške raaterijalne prilike našega kmeta ide tt. ,,Agrar" ktipcom na roko z jako ugodnhvi plačilnimi pogoji. Za malo kaporo i za plačilo na obroke kmetje lehko dobijo mašin, a to pomeni, da se mašin sam odplačuje. Opominamo teda naše čtitele kmete, poledelce na ono narodno: ,,Vsaki je svoje sreČe kovač", pa jim priporočamo, da pri prihodi v Zagreb ne zamtidijo prilike, nego naj se obrnejo na tt. ,,Agrar" Draškovičeva 35. kde lehko nabavijo vse potrebno orod-je i raašine za najugodnejše pogoje. ' * — 41 — Šparajte! Šparajmo, 1. da mo kaj nieli si na-prej vzeti vu nesreči, v lagojih letih, v betegi, na starost. 2 da se na prvo nesrečo ne zadužimo. 3 da bodemo neodvisni, da ne bo-demo visili i živeli iz driige milošče. To je teški kriih. I za (e kriih slabi ludje ešče svoje prepričanje zatajijo, svojo diišo cdajo. 4. da bodemo kaj meli i botno znali ž njitn dobro včiniti, almoštvo davati siro-makom, na cerkev i na driigč dobre cilje. To vsi spoznamo, da moramo špara-ti. Ešče naj vekši zapravljači v treznih mi-nutsj obečajo, da bodo šparali. Kak bomo šparali ? To je veliki kfinšt. Živeti vsaki zna, nego pametno živeti, šparavno živeti, to je veliki kiinšt. To je resnica, štera se ne da razlagati, ne-go se more čiititi. To je restiica, štero je ne zadosta samo spoznati, nego z velkov energijov, s silov včiniti. Slab človek je, ki na vsako najmenšo oviro nazaj skoči, ne rnorem, prej. Kaj bi ne mogeo. Samo napni sile to se^pravi energija, sila živlenja ~ pa de šlo. Či si slab, včini se — skrbi, da boš močen. To ti zato pravim, da či što šče kaj meti, tnora začnoti zaprva z vel kim špara-njom. Zna se zgoditi, da sveti den boš z grahom svetio. Veri mi, driigo leto boš sveti den že z mesom svetio Što SČe kaj meti, on edno leto mora šparati, tak bi pravo stradati, tak naprej skoči. Ki že v leti mast kiipiije, ki pred žetvov že nema krtiha, on ne more naprej priti. Na vsak način mora skrbeti, te že če s šparanjom, stradanjom edno leto, da naprej skoči. To dosfa liidi ne razmi, nego sledi se vči na svojoj koži. Mladi ludje keliko literčkov vina poženejo po guti, kelko do-hana skadijo v zrak, ne mislijo na to, da bodo za to ednok stradali. Pametno živeti je veliki kunšt. Znaš ti to, da či si zdrav, en kilogram graha ni-kaj ne zaostaja za en kilogramom mesa. Pa kelko je falejše ? Či v Soboto ideš ali kde šteč maš opravek, ka misliš, ka je boljše, či si veliko porcijo pečenke kiipiš i se naješ ali pa Či za tislo rceso kiipiš i domo neseš i de cela driižina je!a ? Si ti na to že gda mislo ? Ali spiješ pol litra ali celi liter vina — pa si zdrav, ka bi ti rarzla voda ludi dobro spadnola, si si že mislo na to, ka bi tisti denar na drtigo liidi lehko obrno ? Ne maš doma dobrih vil (rasoj), ne dobre motike, pa bi ravno dobo za t;sto ceno. Viš, to se pravi, šparanje. Drevje je obrodiio. Dosta žganja so skiihali liidje. Bili so norci, da so ga v šalicah vužigaii, nači so ga že več ne mogli piti. Pa kde je zapisano, ka mora piti, či ne diši. Driigo leto pa ne bilo sadu, pri iistoj hHi so žganje kiipuvaJi za drage peneze. Kaj mislite, je to šparanje ? Grabljače so meli. Spiščine so grab-ijali. To je jeli na sprotolttje — kratki dnevi. Ne je nujno, silno delo. Te oprav-lajo, kda majo čas. Pa norčasta žena grab-ijačom za večerjo fanke (kroflne) spekla. Je to šparanje ali zapravlanje ? Mali otroki so. Znamo, ka je rnati rada ima. Pa njim žernije kiipiije. Deca se z žemljov liiča. Žemljn je dobra reč, je za betežne, je draga reč, je za bogace. Kmet jo tiidi lehko poje — nego ne je za njega -- prisluži si jo, nego si je ne zasliiži. Pravim, deca se je z žemlov Iučala, za ništerna leta pa riiti črnoga kriiha ne do-bila. Kaj je to, šparanje, ali zapravlanje ? Viš, šparanje je resnica, štero samo te spoznaš, da te na njo opozarjajo, pa bi jo čiititi tnogu, sam bi na njo mogo priti. To se pravi, da se otrck že od ma!a malii mora včiti na šparanje. V krv njerni more oditi. Viš, otrok ti dobi cuker, ne ptisti, ka bi ga včesi pojo, dobi dinar, ne piisti, ka bi včasi si cuker za njega kiipo. Travo ti kJači. Opotninaj ga, ka de to krava jela, po rženotn snopji skače, opominaj ga, da s toga kriih bode; jabolka liipate, otrok liipanje kraj liiča, naj je vkiip pobere, gosi, svinje že pojejo. Tak se otrok od mala malii vči na šparanje. Kda v šolo pride, spravi njemi vložno knjižico. Cigeo na cigli, je zidina ; zrno na zrni, je korčič pšenice; dinar na dinari, je stofak. Včiti moraš otroka, da je deset par, petdeset par tiidi penez. Či boš ga tak včio, te kda bode 16—17 let star pa gde zasluži 15-20 -Din, v špargaso ga dene. Driigi pa, koga so ne navčili na šparanje, tečas nema tnira, dokeč ne skadi ali ne spije. Tak se zgodi, da sin bogaca denar v špargaso dene, sin kučara pa denar zapije. Pa te Jiidje pitajo, odked je prej siromaštvo. Ešče nekaj bi priporcčao. Ne skrivaj v ladi penez, nego daj je v hranilnico na obresti (intereš, žoj). To je tebi na hasek. Hasek vesi, celoj fari. Kmet je na kmeta nevoščeni, či več ma, kak on. Pa bi po-nosni mogli biti občani, či bogate kmete *?* / ___ AO ___ majo. Ze za toga volo, ar bogatec več davka plača, doklad tiidi več plača na občino, na šolo itd. S tem da doma v ladi, v postelji skrivamo peneze, zgubi edna občina po 10 20 jezero Dinarov. Že ti na viistaj Čtem, Ščeš mi praviti: Kak moremo peneze zaviipati na Šparkase, da edna za drtigov je buknota. Resnica je. Da pa zato, ka se eden ali driigi na železnici, na ladji pone-sreči, več nemo sedali na železnico, na ladjo ? Ki so zgijbili peneze, ker so pod-pirali vojno posojilo ali so zgiibili pri štetnplanji na Madjarskotn, to so si prišpa-rali. Zgiibili so. Nego ze pali rnajo. Znovič so si prišparali i znovič v šparkaso deva-jo. Ve pa ednok že svet na mir stopi. Ki pa je ne meo penez dati na vojno posojilo ali ne dao štempljati, ne je meo tedaj, jih zdaj tiidi netna, pa jih nikdar ne bode meo. V. Dol. . K.: V Jeli doma ostanemo, ali pa po sveti mo šli? Naša krajina je preobludena. Maloje obdelane zemle, ne more hraniti svoje dece. Inda sveta so goričanci hodili na delo v Austrijo, na repo, na žetvo na Madjarsko, odišli so v Severno Ameriko. To je vse minolo. Zdaj hodijo v Bačko, idejo v Ar-gentino, na Francusko, na Nemško. V roernih časib so delavci telko zas-lužili, da so zviin kriiha si lehko kaj ta djali na stare dni. Zdaj je kriza v celoj Europi. Delavec je rad, če telko zasliiži, da žive. Ništerni so proti totni, da naši lUdje po sveti jdejo. M\ je proti, on mora pove-dati, kak se naj naš človek doma preživla. Vsikdar pravim, da što ne more doma ži-veti, naj ide po sveti, potem mam pravico ništerne misli ta vrčti, kak bi lehko eden ali drtigi doma ostano i zadovolno živo. Za hlapca i hlapico samo kakšibete-žasti doma ostanejo. Služiti nišče več nešče. Na to pa ne misli, da ka v leti v tiijini zasluži, to v zimi doma poje. Za to ga glava ne boli, glavno je pri njem to, da kda dotno pride v jesen, sloboden je do drijgoga sprotoletja, lehko po vesi ho-di, lehko manjari. Kak je to dobro — nikaj ne delati. To so sezonski delavci, ki sa-mo en čas, v leti delajo. Samo telko, ka ta sezona se dostakrat prvle dokonča, kak bi oni želeli. Leta 1930. za volo siiše jih je dosta že 1. augusta domo prišlo. Bi ne bolše bilo za takše v sliižbo stopiti ? Pa je dobro sliižiti. Se dosta kaj nav-či. Naše sirote kmečke ženske ne znajo kiihati. Istina, ka dostakrat nema časa. Pa či ga ma, ne zna nikaj napraviti. Pa vse ma pri rokaj. Dostakrat samo kaj vkiip vdari, pa bi s tistimi stroški lehko tečno hrano napravila. Dobro znamo, da prek želodca raste liibezen i zadovoljnost. Daleč sam odišao, pa od toga ščem pisati, da se doma fiidi da žfveti. Jas v takšem kraji živem, kde je ešče dosta seč, na vse kraje. Lehko se vrag pa baba prek loga šetata. Kre ceste od železnice krljavi boriči, borojca, brezje brez vrejkov raste. Kda je to eden gospod vido, že du ¦ go, ve je že ludi mro, je pravo, da nikdar bi ne šo v te kraj. Prišeo si je najmre kraj ogledat. Seče po mali viin sekajo, jaz go-rice mam na njih mesti. Boriče, brezje tre-bijo, pa lepe njive delajo. Pa ešče dosta je trebiti. Moje njive so vse v grmovji, raed goščami. Na Goričkom ešče dosta zamanske zemle leži. Moramo jo čistiti, trebiti, Da pa to je težko delo. Da pa kelko jih piše iz tiijih krajov, da težko delo majo, pa či bi doma tiidi telko delali, bi tiidi telko za-služili. Ne bi se njim včasi v penezaj pla-čalo, nego za ništerne leta bi zemla plačala. Na vse kraje vidimo travnike. Nikaj ne raste na njih. Samo major, nevolno brezje. To je prej pašnik. Či bi ga zoro, pognojo, njivo napravo, bi njemi dosta več nosilo. Slabe travnike zorati, ništerne leta povati i te je lehko nazaj pustite v travnike. To je vse težko delo. Nego splača se. Doma bi osto, pa bi ne Čakao kruha iz driigih rok. Kmet mora svojo grudo lubiti. Poleg potoka raa travnik, na travniki je peška Znova prihajajo one naše stare bolečine, kda se vremen spremeni. Za prsi, za gla-vo, za žobe, roke,noge, za celo telo, pri reumntičnih trganjaj,ino inači |e Felerov Elsafluid ono že35 let preizkUšeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. NUca se odzviina i odznotra. Dobiva se povsedi, poizkiisni glažek 6 dm., dvojni 9 din. Če ga nemajo, naročite po pošti konči za 62 din. naravnost pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Oonja št. 823. Savska Banov. A za želodec: Elsa-kroglice 6 škatlic 12 din. 43 - pot. Sprotoletje je bilo, šo sam po poti. Travnike so čistili, zeralo od krtanovcov so v košaraj v potok sipavali. Lepa, raja zemla je bila. Pa bi ne bolše bilo to rajo zemlo sem na pot sipavati, sam djao, ve pa to je kvar. Bogali so me, pa kakša tra-va je tam rasla. Kmet mora svojo zemlo iiibiti. Dosta kvara včini nageo dež, zemlo odnese. Do-ber kmet na to pazi, da njemi dež ne zde« re njive. Najšo sam pred dvajstimi letmi vozno pot, vse je razdreta bi!a. Pač po njoj so vozili, vsikdar, ne so gledali, či se je notri rezalo. Jas v mehkom ne vozim, pot mi je s travov zaraščena i je dobra. To je eden način, da voda ne dere: njena pot naj bo zaraščena. Driigi način bi bio na njivaj i kre njiv globoke jame skopati, naj se napunijo z zemlov. To se ravenča-rom smešno vidi. Naša njlva bi bolša bila, kak driiga, če bi nara je dež ne vse viin-prao. Kda so povodni, podporo davajo po-plavlencom, nam bi jo mogli dati. Nam je voda odnesla i njim dala. Srečen je tisti, ki svoj griint vkiip ma. Od zgoraj ma njiva, iz njiv se dosta dob-roga pere na travnike. Pali sam daleč odišao, pa od toga ščem pisati, da bi doma ostanoli. Ktnet ma krizo, to je, da težko žive. Ka on ma k odaji, je vse fsl, ka pa on mora kiipiti, je vse drago. Tii se tiidi da pomočti. Ob prvim naj dosta oda, kak šteč je fal, nikaj že vkiip pride. Ob driigim pa naj kiipiije kak najmenje, naj nikaj ne kfi-piije na porgo. Naj raj vse zatrpi, satno naj duga ne napravi. Dug je samo teda slobodno napraviti, če kiipi zemlo, živino, šker. Niti hiša se njemi ne splača. Na ob-leko, na kriih dug napraviti je jako lehko-miselno delo, nevarno. Ne rešiš se ga. Ka sam pisao, dosta odati, sam v na-glici zapisao, ka lepše viin pride. Ne ščem se s tebe norca rediti. Inda sveta si si je kmet lehko načrte napravo na leta naprej, cene so stalne bile. To je minolo. Bog zna, kda nazaj pride. Zdaj je ne slobodno na edno ali driigo reč lečtj, ka mo prej, zdaj na to šo. Pa či ravno tisto spadne, pa te jako spadneš. Vse povati! Vse krmiti! Po-sebno pa kaj takšega povati, s kem je dos-ta triida. Ne smej se, jaz bi dosta maka povao. Ž njim je dosta dela. Da pa tiidi je dragi. Moji sosedje vsako leto kiipiijejo repno semen, jaz bi dosta repe posado na sprotoletje za semen. Dosta odati, sem po šali pisao, ma-lo, nikaj ne kiipiti, pa ti z resnobov pišetn. Štera država več blaga izvozi, kak pa uva-ža, je bogata, štera pa več kupuje, kak odava, je siromaška, njeni peneži na nikoj idejo. Či tvoja hiša več oda, kak kiipi, ma peneze, či pa več kiipi, kak pa oda, ma — dug. To ne trbe dosta razlagati. Nego zdaj me že bodeš pito, naj te navčitn na kiinšt, malo ali nikaj ne kiipiti. Zato ka je to kiinšt. Jas to sam pravim. Dosta liidi je, ki delajo kak živina pa si tlidi prislužijo, nego penezi se vu njihovih rokaj na blato obračajo, zapravijo, ka sa-mi ne vejo, kak. Peneze prisliiži vsak be-dak, čedno je poniicati pa samo pameten človek zna. To je kiinšt. Kak celo živlenje je kiinšt. Mene vsikdar čemeri, kda kmet more prpeo i takše reči kupiivati. Naj sam po-va. Nemaš zemlje? Ne trbe dosta zetnle. Trebi i čisti pa boš meo za to tiidi zemlo. Pa či kiipiš, ne klipi za 1—2 Din., nego prosi 1 2 deki, te boš denok znao ceno. Norc je, ki kaj kiipi, pa ne ztia cene. Šparaj! Samo edno Ieto. Šparaj tečas, dokeč maš. Kaj si pripraviti samo z delom i s šparanjotn se da. Ki že kaj ma, tarn vsik-dar več bo. Kde se pa začne riišiti, tam je vsikdar vekša luknja. Vu evangeliji se čte, ka so od manjastoga slugo vkraj vzeli talent i šteromi dali ? Tistomi, šieri je naj-več meo. Ka misliš, zakaj ti tak ostro zapovi-davam šparavnost? Čuj! Tvoj sosid je komaj čakao, ka njemi je pojbiček 10 let star bio, pa ga je že siiižit dao. Naj si prej obleko sliiži. Potom ga je poslao na repo, naj kriih služi. Ka misliš, je to ne žalostno, da slabo dete more iti krOh slii-žiti, mogoče celoj držini ? Pa s kakšim sr-corn je takši stariš te kriih? Jeli ga ne pe-če diišnavest, da je on kriv ? Za mlade dni je on zapravlao, manjaro, zdaj ga dete mo-re rešiti iz nevole. Ne je čiido, da takše dete, kda k pameti pride, v 18 — 20 letaj odide, pa več ne piše, penez ne pošila. V pamet je vzelo, da so ga šteli izcecati. Šparaj za mlade dni i te ti dete ne bode hodilo po Iudskih hišaj. — 44 - Dete, dokeč je malo, se mora včiti, ne pa tebi kriih sliižiti. Či se bode včilo edno pa driigo, ti bode sledi z veseljom kriih sliižilo. Spornene se, da so ga oča dali kaj navčiti. To bi nam potrebno bilo, dobre mojstre, obrtnike bi nucali. Kovačje, tišlarje, kolarje, pintarje majo dober sltiž. Velka gospoda, či dobro znam, gro-fevje so tneli navado, da so svoje sinove dali navčiti na kakšo meštrijo. To ma veli- ki pomen. Ce nači ne, z roeštrije de živo. Tem bole bi kmet mogeo dati svojo deco v kakšo meštrjjo. Či bi včasi doma ostano na griinti, bi njemi ne škodilo, či bi si kaj znao napraviti. Dokončam. Ne sam zato v roke vzeo pero, da bi jaz to velko pitanje rešo: Jeli doma ostaneš, ali pa boš po sveti šo. Tii modriivanje ne pomaga, živlenje odloči. Jaz sam samo šteo ništerne misli ta vrčti. V. Dol. K. Boj proti tuberkulozi, jetiki. Težke, nepregledne so žrtve, ki jih le-to za letom pokosi jetična kuga. V sloven-skom deli naše domovine vmerje po tom betegi letno 2.800 liidi, a nad 50.000 jih je stalno betežnih, Keliko gorja, žalosti, gospodarskih zgiib nastane zavolo toga, Samo v tom slučaji, či bodo vsi, prav vsi sloji Iiidske driižbe — vsaki po svojih močeh — sodeluvali pri pobijanji smrto-nosne jetike, bodemo dosegnoli znatne us-pehe i omejili strahovite smrtne zgube za-volo te kužne pošasti. Kak naj po naših domovih sprečuje-mo, onernogočamo širjenje jetike ali tuber-kuloze? Na sledeče načine: Tatn, kde je v hiši betežnik z odpre-tim betegom na plučaj, naj se tak betežnik, kak tiidi zdravi ludje pravilno obnaša/o. Betežnik mej pri kaslanji vsikdar roblek ali krpo pred viistmi, glavo pa naj pri tom drži vstran. Plavanje bcdi dopiiščeno samo v pluvalnik, v štero vlejte nekaj razkliže-valne tekočine (lizola, sanitola i slično). Vsaki den naj se v betežnikovoj sobi obrišejo z moktov krpov pchištvo, tla, ste-ne. Gvant betežnikovo, njegovo jedilno šker i posode naj se devlejo zase, pri pranji i čiščenji pa prekuhavajo v vreloj vodi. Zdravi Ijudje, zlasti pa deca naj ne hodijo kašlajočemi tuberkuloznomi betežniki blize od 2 metrov. Izvzete so osebe, ki stre-žejo ali ki majo kakši driigi važen opravek z betežnikom. Dojenčka trbe takoj po rojstvi od matere z odpretov plučnov jetikov ločiti. Okiiženje deteta v prvom leti je smrtno nevarno. Okna v betežnikovoj sobi naj bodo — če samo mogoče — vsaj deloma vsikdar odprete. Čisti, friški zrak je jetičniki naj-bole potreben. Betežnik naj bi meo svojo sobo zase. Kde je to nemogoče, morajo biti v skiip-noj sobi ležišča vsaj po 2 metra oddaljena betežnikove postele. Če je li na kakši na-čin mogoče, naj deca ne bivajo v isti so-bi z betežnikom. Osebe, ki so betežne na plHčaj, ali po jetiki močno ogrožene, naj se ne ženijo! Pomagajmo na vse možne načine, da se jetika ne širi. Pomnimo, da slaba hra-na, nezdrava stanovanja brez zraka i svet-lobe, žmetno delo, neredno živlenje, pijan-čiivanje, ponočevanje, spolna razbrzdanost M. pospešujejo jetiko. Nikdar ne čakajmo, da se te težki beteg tnočno razvije. V prvom početki je ona najležej i najprle ozdravliva, kesnej pa prav težko. Krepimo telo, da ne bo moglo podle-či okuženji z jetičnimi bacili. Bivanje na zraki, redno i moralno živlenje, zadosta počitka, primerna i zadostna hrana, čisto, dobro prezračeno, svetlo stanovanje so najhujši nasprotniki jetike. Izpolnujtno prav vestno vsa ta navo-dila; dosta gorja, žrtev, trplenja de s tem prihranjenoga. T/c/o oo mr\ro no oo cnrnhn I Kak bi na priliko raogli igratina kakšetn inštrumenti, Vbt i>t IILUIt, Lt SC Z>[JIUUU! ee ne bi ešče nikoli probali ? Kelko i kelko muzika-ličnih telentov osfane na veke mrtvih v liidstvi, ki niti ne mislijo, do štere umetniške popolnosti bi jih lehko priiiesli, če bi sprobali igrati na šteromkoli inštrumenti. Na ,,dobrom" instrumenti se zna, od to-ga je odvisno pravzaprav vse. Z inštrumentom n. pr. od svetovnoznane klingenlhalske fabrike glasbe, MEINEL & HEROLD, (prodajna podružnica Maribor št. 257,—D.) se hitro i lehko prilagodimo, zato naročajo celoga sveta goslarje svoje inštrumente najrajši od te tvrdke. Tiidi naši čtevci dobijo najno-veši katalog brezplačno, zraven pa ešče poučno knižico ,,Kak postanem dober godbenik", če ga zahte-vajo od gornje tvrdke i se sklicujejo na naš kalendari. - 45 Gošča. Goričanec ma goščo, ravenčar les, log. Biikev, srnreka, jelka, bor drži tla rodovitna i jih poboljša. S svojimi gostimi vejami ohranijo zemlji potrebno vlago. Odpadlo listje in igličevje (piščinje na Go-ričkom) pomali prhne i lla gnoji. Biikev raste v ilovnatoj zemlji. Na prostom zraste podobno hrasti, v veliko košato drevo. V gošči razvija visoko ravno gladko steblo, Biikov les je izvrsten za kurjavo. Močno se osuši i napne, zvež! se in razpoka, v zemlji v kratkom sprne. To so njene slabe strani. Da pa že premaga-\o njene slabe strani, mnogo bijkovine žagajo, parijo, barvajo (farbajo) in rabijo mizarji, veliko impregnirajo za železniške prage. Bor se zadovolji znajslabšov zemljov, se hitro razvije in da izvrsten, jako trpežen les. Ali drevo zahteva veliko svetlobe in le v mladosti raste gosteje, varie in gnoji tla. Pozneje se poslabža zemlja, ar ga s redkimi vejami in iglicami premalo obsen-čiije. V borovih goščaj je po leti vroče, sr sunce neovirano obseva siiha tla, štera so pokrita z borojcov, z majorom s bradinjom, s praprotom. Pač, bor bi tiidi mogeo priti med jalič i biikev, da bi njetni senco držala. Ne je takši hrast, jesen, javor in brest. Oni ščejo meti dobra tla, niidijo jitn pa premalo. Drevje ne zadosta košato, zato ne varje tla. Sunce zemljo izsiiši, listje ne sprne, veter ga proti ta nosi. Zemlja slaba postane. Nego narava njitn na pomoč pride. Vse vklip zmeša. Hrast med btikovjom lepo raste. Biikev se skrbi za potrebno hrano. Med vsem drevjom je največ vreden hrast. Je dvoje vrste: Dob in gradenj, Dob ma kratkopecljato listje in dugopecljat žalod, zahteva rodoviliio, globoko, zadosti vlažno zemljo Zraste v ravninaj. Oradenj z dugopecljatim šiirkim listjom in sedečim kratkopecljalim žalodom je zadovoljen ludi s slabejšov zemljov in ne mara preveč vla-ge. Sploh se v svojih zahtevaj pribl»žava k biikvi in med njo lepo raste. Najdete ga po naših brežnih goščaj. Obadva zemljo izcecata, nazaj pa nikaj ne data. Nemata dovolj gostih vej, pod hrastom se siiši, na to stran gledoč nega hujšega drevja, kak hrast, pod njim daleč na okoli vse gori. Samo hrastova gošča nigdi dobro ne us-peva. Če je hrast sam, deblo je prenisiko. veje ven raste na vse kraje. Či sekaš, kvar je že. Hrast najlepše raste med biikvami. Deblo postane dugo, ravno, gladko. I to se pri jirasti splača. — Kak i kda sejaš hrast ? Žalod naberi v začetki oktobra, po-sejaj ga včasi v jeseni. V jamice položi dva ali tri žalode, jih pokrij 4 5 cm. de-belo z zemljov. Na sprotoletje se ohrani žalod kak repa veni pokopana ali v kleti pomešan s stihim peskom. Lehko je sejaš na gredo, edno letni hrastički majo 25 cm vis jko stebelce :n so dobri za saditev. Pn saditvi poškodovane korenmice mora-mo gladko prirezati, Kostanj liibi milo podnebje. Gladka, ravna dela, štere posebno za vodne stavbe visiko cenijo, napravi le med biikovjem ali driigim drevjom. Jako trpežni, hrastovomi podobni les slttži v razne svrhe, ceio za čreslovino se ga zadnji čas dosta zmelje. Kostanj rodi cd 20 ieta naprej skoro vsa-ko leto. Sadi se in prezjmi, kak žalod. Najbolje je pa v ježsh. Či ga sadiš, sadi ga s konico navzdol Kje je v biikovoj gošči kakša globo-ka, vlažna graba ali jarek, tam de rad raso jesen. Sara se ne more hraniti, redko veje ma. Med bukovjom dobi ravno, glad-ko steblo. Miz rji ga radi tnajo za pohišt-vo, kolarji za voze. Jesea rodi od 30-40 leta skoro vsako leto. Semen dozori ok-tobra, Potrga se, kda listje spadne. Lehko se shrani v kleti, pomešano z vlažnim peskom. Vzkali samo driigo sprotoletje. Seja se s perutkami i pokrije komaj 1 ctn debelo z zemljov. Za sadilev v goščo se porabijo dve ali tri letna drevesca. Ka se tiče zemlje, jejeseni spodoben javor, Beli in črni javor se v lesi tnalo razlikujeta. Javor raa močno srčno korenino in liibi prav vlažno ilovnato zemljo. Senč-ne lege rad tna. Listja da več. kak jesen Med biikovim drevjom napravi visoko ravno steblo. Povsod je znan javorjov gosti, trdi in beli les. V grozdih viseče dvoperutkasto semen, stero rodi vsako Jeto, dozori meseca oktobra. Shraniš semen v vreči cbešeno ali med peskom v kleti. Posejaš ga na sprotoletje s sperutkami vred, pokriješ 2 cm debelo z zemljov, tri letne sadike sadiš v gošči. Jako vlažna tla zahteva.brest. Tla slabo varje. Trpežni brestov temnoerjavi les kupiijejo mizarji, kolarji i strflgarje. Po-raben je fudi za stavbe, cimpranje. Drob-no, perutkasto semen dozori meseca junija. Potrgamo ga včasi i posejamo na grede. — 46 - Skozi sita se gradica na tenko potrosi z zemljov. Greda se mora obsenčiti z vmes poteknjenimi vejicami. Dve- do triletne sa-dike posadimo v goščo. Ori rodi dober sad ino od vsega na-šega drevja je najdragši les. Hladno senco ma, gotovo si že počivo pod njim. Naš ori je ne za goščo. Za goščo je v Kanadi rastoči črni ori. Njegov les je še lepši i dragši kak našega oreha. Ne čiido, če ga že pri nas tiidi sadijo. Ori rad ma vlažno, raho, karaeno ilovnato zetnljo, pred mrzlimi veirovi zavarovano lego, raste v mladosti jako hitro. Ori se sadi s konico navzdol. Ednoletne sadike, šterim se samo srčna korenina raalo skrajša, posadimo v zavet-je, da je variijerao mraza, prva leta mora-mo okopavati. Gospodar mora večkrat pregledati svoje nasade. Očisti rnlada drevesca od robuta, odstrani drevje, Štero preveč ob-senčiije ali diiši. Sledi bo odganke po stebli i stranske veje pri stebli odsekao. Sploh bode skrbo, da se že od mladosti razvijejo za prvovrstni les. S starejšim drev-jom že nega teliko skrbi. Kda do nasadi 15 20 let stari, kmet je začne redčiti. Posekao bode zacstalo, od driigih zadtiše-no, polomijeno drevje, Zdravo tiidi, kde stojijo pregosto ali či se vrejki dotikajo. Prizadevao si bo vzgojiti vitko, ravno in gladko steblo. Izredčenje se vrši v zirai i je najvažnejše opravilo. Do petnajset let se drevo vzgaja na (esnom, da bode melo dugo vitko steblo, zdaj po izredčenji pa dobi zrak i sunce, da se bode razvij3lo v steblo, Kmet mcra meti v svojem logi raz-novrsten les, za svoj niic i za odajo. Kmet mora vsaki kotiček. vsako grudo svoje gošče dobro poniicati, s takšim drevjem, kak se ,,paše". Tak dobi lepo mešano goščo. Ka te znali ceno lesa, popišem Vam ceno januarja 1930. na zagrebški borzi. Od tistoga mao, kak znamo, je cena jako spadnola. Cene veljajo v dinarjih za ku-bični meter i za prvovrstne hlode, nalože-ne na železniškoj postajt. Hrast 1200—1800, jesen 600 1000, javor 400 - 600, gaber 350-500, brest 300-500, biikev 250-350. Ka vse da drevo? Drevo tna sad. Vsi ga poznate. Kava, čaj. Sad kokosove pal-me je velki, kak otroška glava. Iz zunanje-ga ovoja pletejo mrežasto platno na pr. za žakle; lesena skorja je posoda; mleko i meso je okusno i rediJno. Da mast, oli, sir, margarino. V Nemčiji je 185 margarin fabrik. Sad kakao je podlaga čokoladne industrije. Listje našega drevja nam da stelo. Drevo da kaučuk. Izteka kak mleko iz narezanoga drevja. To z nakisanjom strdijo v pogače i ga v toj obliki razpoš-lejo v kaučuk fabrike. Smola iglastoga drevja da terpentin-olje, terpentin-smolo, kolofonijo. Terpentin-olje ali kratko ter-pentin je topilo za firneže i lake. Kolofo-nij rabi industrija firnežev, mila, cigan za striine, mesar posiple zaklane svinje, dale-žej doli spravi ščetinje. Les služi za kiiri-vo i za cimpranje. Les rabijo naši mojstri mizarji, koJarji pintarji, kužnarji. Iz lesa de-lajo papir. Les stoji iz dva dela: celuloza i inkrustnrana ,,lesna" snov (ligain). Lesno snov morajo odstranili od celuloze s tem, da kuhajo zmleti les. Les se odtopi i ga nato odced'jo od celuloze. Papir, šleri vsebuje dosta Jesa, poznaš že na oko: lomljivo je i kak posipljen z maJimi delci lesa, tak na priliko slab časopisni ali za-vijalni papir. Za časa vojne so kmetje ža-ganco ali slamo skiihali s lugom, odstra-nili neporabljiv les od zelo redilne celulo-ze. Ta celuloza je bila krma za živino. Zdaj celo razširjea papirnat izdelek je vul-kanfiber. Oni lepi kofri od 200-600 Din v vseh rjavih farbah so iz vulkanfibra, to je s papirja. Držijo pa res dugo. Vulkanfi-ber je s cink-kloridotn impregniran papir, trdi i močen, kak podplat. Namažemo ga s gl'cerinom, postane mehki, kak usnje (Ieder). Po vojni se je celo razširila fabri-kacija utnetne svile. To so svilene nogavi-ce, blago, štero se tiidi da prati. Ta leta je umetna svila preplaviJa naš trg, 1 m. 25-40 Din. Uraetna svila je vedno čista celuloza. Les dostakrat siiho destiliraino. To dela naš kovač, kda vogelje žge. Nego dosta njemi na kvar odide. Vu fabrikaj les destiiirajo vu zaprtih posodaj, tak zvane retorte. To bi tak pravo, da les žgejo ali ktihajo, kak mi v kotli žgemo ali kiihatno tropine ali slive. Tak dobijo 1. plin (gaz), 2. lahko tekoče snovi, 3. teško tekoči del, 4. trdi ostanek. Glejmo te dele. 1. Plin, gaz. 2, Lahko tekoče snovi so ocetna (jesična) kislina, iz štere delajo jeci, dosta vrastva, kak na priliko aspirin. Lahko tekoče snovi so nadale lesni alko-ho] (metil-alkohol), to je topilo lakov i firnežev. Nadale formalin razkuževalno sredstvo. I na slednje Oceton, rabi ga fab-rika umetnoga ognja, raket. Težko ^tekoči del je ter, s tetn impregnirajo les. AH ga pa zakurijo. 4. Trdni ostanek — lesno ol-je. S tem čistijo kovine. Vogelje je del čr-noga smodnika (puškni prah). ¦-../¦ \ 1 TO JE TO PRAVO to je prava slika, kak izgleda pristna stekle-nica i postavn^ zavarvana znamka že davno uveljavljenoga bolečine olajšujcčega, fluida iz esenc BE!safiuida". Pri kiipili pazite vsigdar na itne ^Feller" i znamko BElsaf!uid". Što še ne pozna to že 35 !et priliibleno zanesljtvo domače zdravilo, naj pita zdravnika, kakši je ujeg°v učinek PRI BoLEČINAJ, PREHLADI i vseh betegih nastalih zavolo prepiha, vlage i sla-boga vremena. Neštevilna zahvalna pisma, štera se lehko čtejo v originalih nam svedočijo, kak se je Fellerov Elsafluid še vedno obneso kak obramba proti vnogim obolenjom. Blagodejno deliije tiidi notranje pri raznih slabostih, če se vzeme nekelko kapljic na sladkori. Tu se ne da niti našteti v kelkih slučajih je že pomagao Fellerov Elsafluid, kak domače zdravilo i kozmetikum. Samo ednok probajte, pa ga bodete tiidi Vi hvalili! Fellerov pristni Elsafluid se dobi povsedi v lekarnah i podobnih trgovinaj. Pokusna steklenlčka po Din 6, dvojna steklenica po Din 9, a velika specialna stek-lenica po Din 26. Po poili pride cenejše, če se na-ročl kem več naednok. Zato vsebiijoč 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici košta s poštni-nov vred Din 62. Dva takša zavoja samo Din 102, tri zavoji samo Din 139, štirje takši zavoji samo Din 173, medtem ko košta 6 zavojev samo Din 250 (na-mesto 6-krat Din 62). Naročila naslovite na Sekarnara EUGEN V. FELLER9 STUBICA DONJA broj 823. (Savska Banovina.) A xa želodec, če nimate teka, če ste zaprti, Feller-jeve Elsa-pilule. Omot s 6 škatljicami Din 12. - 48 — Kak je Janči po sveti liidi noro. Ednok sveta je živo sirmaški človek, Šteri si je s tem kriih sliižo, da je po sve-ti Jiidi noro. Ime njemi je bilo Janči. Ednok je prišao v edno kavarno, če bi tam mogeo kaj znoriti. Ar je ne meo visiki cilinder krščak, so ga vo z kavarne liičili. On je pa šo včasik v edno trgovino i si je tam eden visiki cilinder krščak kii-po i te je šo nazaj v kavarno. Kak je zdaj notri stopo, so njemi včasik stolce davali. Eti si naj doli sedejo gospod. Krščak so njerni pa po vsoj si!i šteli na grabiice obesiti, a)i on ga je ne dao, nego si ga |e pred sebe gori postavo. Zapovedao si je pol litra vina i tisto je vse vu krščak vle-jao. Ta>T) so ešče tiidi bi!i tnje drugt gos-podje i kda so to vidl«, ka je Janči vu krščak vino v!ejao, so ga pitaii, zakaj to de!a. On r.jm odgovcri: *Ja, te krščak je vekši gosprd, zato on more prle vino piti, nego jaz !' jančl si premišlavJe, kak bi cn le gospode tnogao znoriti. Zdaj ide vtia za kelnarom i tijerni vu kuhrrji da 100 Dinarov. ka naj tak dugo vino nosi, ka ieh 100 Dinarov doli zafeče. Kda de ga pa zvao te naj pravj: ,,To je vse vaš krščak vkraj plačao." I tak se je tiidi zgo-dilo. Janči pije, ednok s-mo začne kričati: ,,Plačam 1" Kelnar pribeži. ,No ka sam du-žen?" pita Jar.či. Kelnar cdgovori: ,,Nikaj, to je vse vaš krščak vkraj plačao!'1 Kda so ovi gospodje to čuli, so si zičnoii po-gučavati, da oni te krščak doli kiipijo i te do vsigdar brez skrbi pili i jeli, ka njim srce požeie. Eden gospod pita Jančeka : „AII bi vi ne bi te krščak odali ?" Janči odgovori: MKaj pa ne, S^rno za peneze." Dobro, pravijo gospodje i se pogodijo za krščak. 10000 Dinarov so njemi da!i za krščak. Jmči pa kak je peneze tneo, se je z veseljom paščo domo. Ovi pa so lumpaii do jutra. Vgojd-no ednck satno kričijo : BPlačamo !" Kel-nar pribeži «No ka srtio dužni ?" Ofii so najmre mfslili, da de njim kelnar pravo tak, kak Jančeki, ali zncriJi so se, Keinar odznotra z žepa edno debelo knigo viin vzeme i vkuper računa. Zdaj so njim že vlasje vujškar šli, ka so znali, da jih je Janči znoro. Kelnari so vkraj plačali, ka so zapili i so se napotili s krščakom nazaj k Jančeki. Vsaki se je na ednom konji ne-sao. Kak jih je Janči varao, je včasi znao, ka za volo krščaka zdi;j k njemi idejo. Janči je meo v ogradi edno piiklavo jab-lan i se je pod tisto jablan spravo tak, da bi jo gor držao, da se nebi podrla. Kak gospodje do njega pridejo, pri njem stanejo pa njemi pravijo ; nNo, Janči peneze natn tnoreš nazaj dati, mi ti pa damo krščak!" Janči njim odgovori: BJa, da pa jaz penez nemam doma, nego odzviina vesi, pa zdaj nemrem po nje iti, ar se mi eta jedina jablan šče podreti i jo morem držati, ar sad rad jem!" Gospodje odgovorijo : ,,Miva dva va tečas jablan držala, ka ti nazaj prideš!" I resan s;a se spravila pod jablan dižat. Eden nje-mi pa ešče pravi: ,Eti mojga konp si \zemj, da hitrej nazaj pridešl" Janči sise-de na konja i se odnese. Že so se ga ne raogli včakati ka b! nsz^j prišao. Vkr&j sfa pa tiidi ne vGpala, da se gder jablan na njeva podere. Edaok zato ii vkraj skočita i vidšta, da jablan stoji. ,,Pa nasjeznoro"! Zdaj so več ne šl; za njim, nego so šli k rihfari pa so rihtari pravli: Da kak Janči domo pride, ga naj da rihtar v eden ža-kel zvezati i te oni že pridejo, ka ga vtopijol Kak je Janči dorno-prišao, ga je rh-tar dao v eden žakel z^ezati. Gospodje pri-dejo pa ga denejo na kola i ga pelajo na Miirski rnost. Tam ga doii denejo i idejo vu varaš po več gospodd, naj oni tudi vi-dijo, da ga zdaj vtopijo. Kak so gospodje odišli, si je Janči vu vreči zaJao poguča-vati: ,Jaz neščem kralesko hčer meti, jaz neščem kralesko hčer meti!" Prek po mos-ti pa je eden paster gnao vsefele živino i kda je Jsnčeka čiio gučati v žakli: ,Jaz neščern kralesko h$er rneti" stopi k njemi i ga viin odveže i se sam notri potegne. Janči pasteta v žakei zveže i žene živino dotrso. Paster pa začne viin z žakla kriča-ti: ,,Jdz ščera kralesko hčer. meti, jaz ščetn kralesko hčer ineti!'; Gospodje pridejo i žakel vu Miiro liičijo i idejo nazaj domo. Janči pa njim prlde proti i pravi: ,,Vi ste me nikaj ne postrašili, v Miiri je telko ži-vine na preberanje, Jaz sern si je nekaj vkiip nalovo." Kda so vidli kelko mare ma doma, so njemi resan vervali. Zdaj se je rihtar i ešče šest drugi gospodov napotilo k Miiri po živino, Rihtar je naprej skočo i njim je pravo: Ka či je resan tak dosta snare, ka de njitn te on kitnao. Rihtar se je pa zalevao i je z rokaiii tnajiitao, on? sa pa mislili, da je zove i so vsi v Miiro spo-kakali i se zalejali. Janči pa ešče dnesden po sveti ludi nori, či tak, ka je.ešče ne mro. V. Štefan, Hahičan. - 49 - RAZNO Brezposeinost. ¦¦ Mi, ki smo po vesnicaj, te reči ne poznamo. Mi telko dela mamo, da bi dos-takrat štiri roke nucali. BrezposeJni, brez dela so po varašaj. Kriza delavstva se je začnola s vsov silov v začelki 1930. Nemči-ja je mela januara 1931. 4 milijon 800 je-zer brezposeJnih (jan. 1930. 2.400000), Ita-lija 721.000 (lan? 466 000) Anglija 2.600.000 (lani 1,500.000), Francja 28,000 (lani 12.000), Austrija 331,000 (lani 273,000), Poljska 340,000 (lani 241,000), Cehoslovaška 310 000 (lani 71,000), Belgij^ 180,000 (lani 48,000). V Amerikf je bilo maja 1930 ne-zaposlenih 5 railijonov, v marci 1 1931. je bilo že 6 i pol milijonov, to je 10% pri-dobitnoga prebivslstva --- vsaki deseti človek je brez posla i dela. Kje ie iskati vzroka ? Ob prvim je blagovni trg prena-punjen. Po bojni je menkalo vsega. Vse države so se vrgle na industrijo, zidaie so fabrike, da bi njim ne trbelo od drugec voziti. Nekaj let so fabrike i delavci dobro sliižili. Zdaj pa je vse puno. Drugi vzrok je pomenkarije kapitala. Že bojna je vni-čila velikanske vrednosti. Po bojni so pa države vedno vekša brernena na sebe je-niale. Edho sarno povejmo, na vojaštvo več ide, kak pred bojnov. To vse pa mo-rajo plačati dačoplačiivalci. Siromak člo-vek si ne more prišparati. Zviin toga fab-rike so zidali, to je dosta penez požrlo. Pa ttidi liidje ne so meli viipanja v pene-zah, vse so včesnoli v zemijo, v hiše. Ko-nec je pa to, da če so se liidje bojali pe-nez, zdaj ga pa netnajo. I či kmet nema penez, nema ga nišče na sveti. Če kmet nema penez, morajo henjati fabrike, delav-ci so brez dela. Dosta drugih vzrokov je ešče. Što bi je znao vse povedati? Ešče omenim, da smo velke place, trge zgiibili. Indija, Kitajska je zemJja sto i sto milijonov Ijiidi. Ne kiiptije več v Europi. Ali sama ma svoje fabrike ali pa ne more zavolo sironiaštva Drugi vzrok brezposelnosti so velike carine. Liidje bi kupili obleko i druge stvari, ne rnorejo, vse je drago. Brezposelni so miliivanja vredni. Dos-takrat so si pa sami krivi svojoj nevoli. Naj bi šli inam delo iskat, nego tak je, fabričnega delavca ne moreš spraviti na polje, v goščo. Raj de manjaro i podporo od države vživo. Te podpore na nikoj mečejo države. S tem država podpira ' tnanjost. Zgodilo se je ns Nemškom. Brez-poselnim so spravili nikšo delo, ne se je njim vidlo, raj se jih je dalo 40% skoro po-lovica, zbrisati iz seznama brezposelnih. Nova odkritja od viele. Dve mnenji sta se križali dozdaj gle-doč dejanja i nehanja včel delavk: del slrokovnjakov je bio mnenja, da vsakša delavka opravJa vsa dela, kak njoj od vii-re do vtire pač prihajajo npod roko", da je teda v pravom pomeni »dekla za vse." Drugi del raziskovalcov je pa zasto-pao mnenje, da je vsakša včela izvučena v ednom samom deli, da je vse delo pri včelaj speciaiiTJrano. Po najnovejših razis-kavanjih na zoološkom inštituti miinchen- ¦ ske univerze sta pa obe ti dve ranenji na-pačnivi. Nego je pri včelaj delo vrejeno tak, da opravla vsakša včela delavka v te-ki svojega živlenja vsa dela, ali v določe-notn redi, po vrsti edno za ovi», dokeč skdnjokrat ne napreduje do najvekše stop-nje: nabtralke medu. Včela delavka začne svojo pot z naj- ^ nižišim delom. Kak hifro se izmota iz Mpo-vojov", je njena prva naloga, da pospravi i očisti svojo lastno zibeo, to je celico v gerpi, v šteroj je dorasla v popuno včelo. (¦ Vso nesnago, ostanke ličinske kožice i driige porodne odpadke trbe hitro spravit: iz celice, da bo mogla kralica — matica nahitroma znesti v njo nove jajčice. V teki treh dni je mala včela dovrši-la svoje težaško delo i neprediije zdaj do dvorjeništva zalogi. V toj sliižbi je njena glavna naloga, da viači krmo.v celice, Jz šterih tiskajo ličinke svoje majave glave. Čiidno jc, da se briga novopečena dvorjeni-ca prve tri dni samo s j.starimi"' ličinkami. Te stare ličinke, štere se v kratkom zabu-bijo, dobivajo sarao med i cvetni prah, ki se nahaja popunoma pripravleni v poseb-nih celicaj. Po nadalnjih treh dneh začne včela vajenka krmiti ,.mlado" zalogo; ta ne do- ¦ biva medu, nego se hrani s posebnirn so-kora, ki ga proizvajajo dvorjenice v svojih Iastnih žiezaj slinavkaj, Tak je teda posta- s , — 50 — la včela delavka — dojiJa. V toj sliižbi ostane približnodo 12. dne svojega živlenja. Ta druga doba notrašnje sliižbe trpi pri vseh delavkaj od 12 do pribiižno 18. dneva njihovoga živlenja. Zdaj pa, od 18. do 20. dneva pride včela na zadnjo stopnjo notrašnje sliižbe: sprejmejo jo v .,sttažno policijo". Vsekak je bj)a delavka že prvle pripravlena, da v nevarnosti potegnežalec; ali zdaj je obram-ba splošne blaginje njena glavna naloga. Svcje zaloge voska je izčrpala i zdaj jo vsikdar bole vleče v bližino izletišča i na prosto. Njenoj čiiječnosti ne vujde nikaj, kakoli prihaja ali odhaja iz vinjaka i jaj tiijci, ki po neizkiišenosti zaide vu vitijak ali pa ga žene hiidobija po pleni. Straža ga viherno napadne i zalarmom pozove na po-moč šče driige branilce \z notrašnjosti. Tii-di na človeka ki se preveč približa vi-njaki, se tej stražniki divje zaženejo, do-keč se nabralke za njega niti ne zmenijo. Približno 20. den poteče včeli notraš-nja sliižba; zdaj je dozorela za zviinešnjo sliižbo ino preide v skiipino nabiralk. Vel-ki svet tatn zviina je zdaj njeni cio. Začne se slobodno živlenje, ki pa prinaša vnogo novih odgovornosti. Zdaj more po mšloj voli ponucati svoje peroti i zavžiti največ sladkosti svojega živlenja. Vsakši polet izpo-polnjiije njene sposobnosti i jo opogumla za vsikdar dukša i drznejša potuvanja. Če na svojoj poti odkrije kakši posebno izdaten i dober pašnik, potom se težko obložena po-vrne domo i tam s posebnimi plesi, štere vse včele razmijo, naznani svoje velko od-kritje. Zdaj vse odleti z njov i na detelišči, lipi itd., kde smo opazili pred kratkitn ča-som samo posamezno včelo, rna skoro vsakši_ cvet svojo obiskiivalko. Če je pa slabo vremen, nabiralke po-čivajo doma. S 40 dnevami so že stare i . , izrablene, vkžejo i prejdejo. VsakSi sam svoi zdravnik. Uspehi Slovenca Kojca v Berlini. v Berlinski mesečnik »Revue des Monats" prinaša članek od izredni uspehov zdrav-stvenoga pedagoga Kojca, ki dela v Berlini, a je Slovenec, doma iz Središča ob Dravi. List objavla tudi Kojčevo sliko. Od Kojčevoga načina zdravlgnja pravi članek, da nadaljiije i zakliičuje pot neni-škoga zdravnika Messmera, abbžja Faria, Angleža Braida i Francoza Charcota, ki so v zdravstvi prtlomili z materializrnom i vrnili veijavo človečoj voii, zdravnikovoj zavestnoj sugestiji. Kojc je šo stopaj dale ^ od njih i je pritegno kak glavnoga činitela betežnikovo lastno volo. On ne zdravi sam neposredno, nego vzgaja ]iidi, da se s svojov volov zdravijo sami. Samo posredo-valec je, ki ma nalogo, ,,da smotrno, po sili lastne vole preobrazi betežnikovo domiš-lijo v stvaritelsko volo za ozdravlenje." Kojc se v velikoj meri posliižiije zdrav-lenja s postom. Ar telo ne dobi hrane od zvijna, začne polagoma povživati sesedline i čemerne snovi, ki so se v teki let na-brale v njem ; tak se sam iz sebe čisti i pomlaja. Kojčeve postne kure trpijo dva do štiri tedne (vednom siučaji celo 36dni!), ne da bi se betežnik pri totn kak kolipo-čtito slabo. Nasprotno pospešuje post de-lavnost diiševrrh siJ, ar v velikoj meri raz-bremenjiije telo. Tak postaja post učinkovit diiševni zdravilni činiteo. Na prvi pogled je razumljivo, da vtegne biti ta Kojčeva zdravilna metoda ogrom-noga potnena za zdravlenje alkoholikov, morf nistov itd. Kojc betežniki ne ,,odtegne", ne ,,prepove" omamila, nego vocfj i osre-dotočuje njegovo volo v to, da začne iz sebe samoga prle nepogrešlivo omamilo sovražiti, da njemi omamilo ne vzbiija več vžitka, nego odvratnost, mržnjo. Strast se tak ne zatre s s;lov, se ne odstrani, nego se v sebi saraoj izprevrže v svoje nasprot-je — postavi takrekoč na glavo ! Kojc deliije, kak povedano, v Berlini i to pod zdravniškim nadzorstvom. Stava za kmetsko pameto Stara avstrijska i madjarska aristokra-cija je blla znana po svojih tniihah i do-mislekih, ki so včasih stali cela ogromna premoženja. Tak sta ednok sklenila stavo eden fztned knezov Schwarzenbergov i eden grofov Kdrolyjov za lOOOOOkoron. Predmet stave je bilo pitanje, Šteri kraet je bole prebrisan: avstrijski ali madjarski. Pitanje naj bi se rešilo na te način, da bi oba magnata privedia v Beč vsaki svojo desetglavo ktnetsko deputacijo, obis-kala z njov dvorno zakladnico i nafo naj bi vsaka deputac;ja povedala svoje miš-Jenje, keliko približno so vredni tam na-grmadeni kinči. Tak se je tiidi zgodilo. Kda so kmetje obšli celo zakladnico, so avstrijski kmetje zaskrbieni začnoli rivati glave i se posvetuvati. Posvetuvanje je tr-pelo dve-tri viire i nazadnje je stopo nji-hov vodja pred plemiča i imeniivao visiko, milijardno vsoto. Vogrski kmetje se neso 51 — dugo. Komaj so dobro pogled- po kinčaj, je že zamrmrao njih, nekši vesnički načelnik: de to že vredno, kak lepi, v maji/ Te odgovor, ki ne prebrisanosti, nego ludi dokaj modrosti, je grofi Karolyji pri- posvetOvali noli okoli eden izmed BNo, telko tihi dežek kaže samo življenjske borio stavo Vuna na ovci - v 3 vUraj gvanft. Ameiika je te dni zgiibila ednoga svojih svetovnih rekordov, ki ga je držala celih 33 let. L. 1898. je delavec John Kit-son, ki se je iz Anglije izselo v Zdriižene države, v šestih viiraj i 28 minutaj prede-lao vuno v gvant. Pretrinočo leto so v londonskoj fabriki Batley te rekord temelji-to posekali. Ob pol 9 dopoldne so obrili deset ovc, ka je trpelo 7 minut 30 sekund. Vuno so nemiidoma oprali, pofarbali, po-sušili i stkali. Blago so z avtomobilom odpelali v krojaško delavnico, kde je šti-rideset krojačov v 37 minutaj zašilo ele-gantni športni gvant. ki de ga noso g H. Thomas na velesejmi angleške vunene in-dustrije. Od trenutka, kda so začnoli briti ovce, do trenutka, kda je bio gvant gotov, so potekle tri vtire i dvajset minut. Potučen je pa že tiidi te rekord, kajti nekša fabrika v Supperfildi je dala obriti 12 ovc i je bio gvant gotov v 2 viiraj 9 minutaj i 45 sekundaj. Gvant poklonijo tajniki dominijonov. Gvant košla približno 25.000 Din. Sedmi den pa je Bog počivao. Kak človek, je stara miseo, da more človek po dnevih dela meti den počitka, den, kda se oddehne od telovnoga dela, se pogrozi v svojo notrašnjost, obrne svoj pogled v večnost i opravi zabvalno, za-dostilno i prosilno molitev na oltari svojega Boga. Stara i nova zaveza poštiijeta 7. den v tedni, ki jima vala kak boža usta-nova — kak Gospodov den. Vendar naj bo po krščanskoj zamisli deležen nedele ves človek — diiša i telo. Zato krščanstvo ne nikdar zametalo pošienoga veseJja i raz-vedrila v nedelo. Samo nešterne verske ločine (n. pr. puritanizem) so šteli fz kr-ščanstva iztrebiti vsako veselje. Odtod pre-tirani nedelski počitek na Angleškom, ki prepovediije ob nedelaj vse prireditve i morejo biti zaprta gledališčai gostilne. (Jako pametno bi bilo nekaj z toga liidi za nas I Izd.) Katoličansko krščanstvo pa se je stalno držalo zlate srede i je odklanjalo vsako pretirano strogost. Pri tom pa sezna nepremekljivo vztraja na posvečiivanji duše v nedelo i strogo graja vsako zanemarjanje nedelskih verskih dužnosti. Že nekaj časa je opaziti prizadevanja, da bi se nedela razsvetila, pa bi se njej vzeo vsaki verski pomen. Ruski komunizem je šo celo tak daleč, da je razbio dozdašnji naravni teden i nedelo odpravo. Delavci trsajo prosto poluben den v tedni. V zad-nj»h dnevaj so se pa oglasUe tiidi nešterne industrijske pancge v Nemčiji, ki zahtevajo da se nedela odpravi. Glažeaa industrija i nešterne vrste železne induslrije zahtevajo nepretrgani delavni teden. Ali mislijo indu strijski podjetniki, da je delavec resan rnrtev mašin brez dliše, brez diiševnih po-treb ? I vrh toga : kama se mudi industriji celo v teh težki časaj splošnoga gospodar-skoga zastoja, kda nikam nemre z zaloga-mi i je na milijone brezposelni ? Ali nešter-ni liidje resan neso sposobni niedne druge misli, nego hitra produkcija i dobiček ? Ratoličanska produkcija je žrtviivala modernoj industriji nekaj svojih svetkov, ali nedelo I nedelski počitek bo brezpogojno branila. Nikdar ne bo dovoiila, da bi se zavolo gospodarski koristi nedeli vzeo njeni kr-ščanski značaj. Proti vsem komunističnim i liberalnim gospodarskirn zahtevam bodo kristjani vsikdar priznavali i svetili ne-delo kak Gospodov den. Princ med Spijoni. - Sredi julija 1918 je preiresla Nemčijo nepričakiivana vest. Princ Joachim, Vilje-rnov najmlajši sin, se je strelo v svojoj potsdamskoj vili. Uradne vesti so na krat-ko omenile, da neso zvedele preiskovalne oblasti ničesa od zrokov toga samovmora. Komaj zdaj, po 11 letih, je pojasno te tragi-čen dogodek na podlagi javnosti prle ne-dostopnih podatkov Robert Boucara v no-voj knigi MLes dessous des archives sccre-tes" Paris, 1931. ' Januara leta 1918 je pcslao francoski generalni štab na Špansko zaneslivoga Ipijona številka C 25 (njegovo ime je šp vedno uradna skrivnost), da bi opaziivao i po možnosti preprečo vsikdsr živahnejše deliivanje nemških zavupnikov v Madridi. C-25 je pobegno prek meje kak razcapan, vinjen uskok. V njegovoj vojaškoj izkazni-ci je bilo zabeleženo, da je prestao več-mesečni zapor kak sccialist, ki je tovari-šotn prigovarjao, naj neidejo na fronto. Vujšo je, kak je bilo domenjeno iz voze v obmejnom kraji Hendaye, i komedija je postanola na videz po vsem istinska, ar ga je obstreliivala francoska obmejna stra-ža, ki ne nikaj znala od špijonove nalo- — 52 — PA TO JE NARAVNOST ČUDOVITNO, že celi teden setn na poti i kdešteč se namtrim na dobro idočo cerkve-?io viirc, paše na sekundo točno z mojov Suttnerovov BIKO" viirov i pri tom je to še stara žepna viira mojega oče, štero je kiipo za smeš-no n-zko ceno. Teda je itak istina, da dugo trpi, ar je dobro. Ravno zato je že 34 Jet tvornica-viir Suttner na dobrotn glasi. Kak pridem do-mo, pisao bom taki H. Suttneri v Ljubljani št. 895. po velki ilustrira-ni katalog, šteroga tvrdka brez-pjačno pošila. Spominjam se da tiidi moj oča vsikdar tak lepe stva- iz kataloga, če js niicao zlatnino ali srebrnino za Božič i fermo ali inači za mater i za nas deco. Viizem, za TDDl VIDOHITE VELRl ILUSTBlHfllil RRilSEN CENIH POFIIHOffla BREZ- Df nPNIl P°^'*e samo dopisnico z Vaširn točnim naslovom na fabriško razpošiljal-i LHuIiU, nico viir H. SilUflEP P Lju&ljstli, ^- 895. Prinašamo kratek izvleček iz kataloga: Ze za AA ®sn' d°b'te Pr's*no švicarsko Anker-Remon-*9*9 toir žepno vuro št. 120, štera se zove za- volo svojih sestavnlh deJov, ki so neobčiitlivi pri padci i nnnlnmliinn ¦ BO Din. košta vdarci OBZIOIHljlUO, : samo 58 pristna švi carska Roskopf viira št. 121 s I-a strojom i z radium svetlikajočimi številkami i kazalcami. Samo d A Din. dobite Anker metalno viiro za ar"fr št. 122 z Roskopf strojom, sekund-nim kazalcom, svetlikajočimi radium številkami i ka-zalci v poniklanoj, lepoj graviranoj kovinastoj škatii-H. Plosnata Anker-Retnontoir vUra št. 507 z jako finim BIKO" strojom, 15 rubisov, točna na sekundov pristnoj niklastoj škatiili, jako lepa, z 5 letncv garan-cijov samo Din. 248. Sarao AA Din. vtira zapest-za aSIO nica št. 3720 zle~ dernim remenorn, jako dobrim stro-jom i fine kakovosti. Pristna ,,AXO" fina srebrna zapestna viira, najmoder-nejše izdelave samo Din. 218, iz 14 karatnoga zlata Din, 420. Lastna fabrika viir v Švici! Pošila se po povzetji ali pa če se pošle penez naprej. Garancija 3 — 10 let. Brez HziHa! Zamenjava dovolje- na, ali pa se na želo penezje povrneiol Zahtevajte taki brezplačni velki katalog od VURE za dame i gospode, LANCEKE, PRSTANE, ZAVUH-NICE, VORE, NIHALKE, STENSKE i KUHIN-SKEVURE, NAKIT i razne PREDMETE iz ZLATA, SREBRA itd. najdete v ogromnoj izbiri v SUTTNERDVDJH KATALOGI! | "iljSJT H. SUTTNER, Ljubljana št. 895. — 53 — ge. C-25 je bio celo ležejše ranjen, se pri Špancaj legitisnirao kak pacifist i trgovski potnik, sin francoskoga oče i španske matere i dobo dovolenje za bivanje na španskom ozemlji. Nemški zsviipniki so hitro postanoH pozcrni na njegovo zgcd bo. Kda so se zagviišali, d* \t C 25 brezi zaslfižka, so ga namestili v svojcj barce-lonskoj tiskarni, ki je širila rrsed f'?ncoski-mi vcjaki antanti sovražne letake. Nazadnje je bio pozvani v kopaJišče San Sebastiano h gentrali Schulzi, voditeli nemške špijo naže i po dugšem zaslišanji so ga gorvzeli za špijonstvb na Francoskom, prej, da je nernška zroaga edina pot k miri. Predložili so njerai prisego, ki je pravila, da bo dr-žo zdaj Nemčijo za svojo edino domovino. Kda je šteo podpisati s tintov, njemi je rezko pripomno Schulzov tajnik, stotnik Kepfenberg, da valajo za te stopaj drOgi predp si. Zaviho je špijoni rokav, ga z drobnim nožom smekno v rcko i z novim, zlatira nalivnim perom vzeo kaplico krvi: — MTak . . . ždaj pa podpišite!" Drfigi tcden je odpotiivao C-25 kak prileten Špnnec Miguel de Palencia, de-legat Mednarodn< ga Rrdečoga Križa, v Pariz, da bi posrediivao v korlst vojnih zgrcbljencovi invalidov. Vsfavosejev sijaj-rtom hoteli Palais d'Orsay i skoro tri ted-ne obiskiivao pariške muzeje i gledališča. Tak njemi je bilo predpisano. Nazadnje je ednok v foyeri srečao mladenca, ki je proso maio ognja za cigareto. Kak njemi je podvoro, je občiito, da njemi je tuhinec vtekno pod rokavico papimato kruglico. Zdigno je nato krščak i se odpelao s pr vita avtobusr m, ki se stavo poleg gleda-lišča. Kd? je senor Miguel doma zravnao papirček, je vido, da mcra kak najprle v San Sebastiano dostaviti načrte novoga le-falskoga motora, ki je ravno te prišo rz fabrike na nekšo pariško vežbališče. Pri-hodnji den je na starini ktipo uniformo le-talskoga narednika i se v novoj podobi naselo v malom predmestnom hoteli. Nišče ga ne legitimerao na vežbališči, kde se je dnevno potikao med aeroplani! Pomali je postano naravnost domači z vojaki, ki jim je vsikdar podvoro s cigarel.:-mi. Večer se je preobleko i se kak ugleden tiijinec vrno y Palais d'Orsay, kde je mislo vratar, da deliije španski gost za Rrdeči križ. Nazad-nje se je le zanimao nekši kapitan za zgo-vornoga narednika, kda je čiio, da ogledu-je te novi motor. Stopo je že k njemi, a spotoma ga je zadržao driigi oficer. — Po-čakajte! — je velo naredniki Slednji je ponaco čas, zbežao vii iz hangara, se z vlakotn odpelac v Aubervilliers, se nato celi den pot:kao po Parizi, da bi vujšo slučajnim zaslediivalcom i se ob 11 ponoči zglaso pri voditeli oddelka generalnoga štaba na vulici St. Germain. Zaspani pol-kovnik se od kraja ne sporano na njego-vogci nestavlcnca C 25, &r ie mislo, da je bio streljeni na španskoj rneji. Kda je zve-do od zadeve z letalom, je postano pozo-ren. Gener&lni štab je v treh dnevaj špijoni pripravo nedužno risbo dozdevnoga stroja, izmislo tatvino, i se je don Mignuel s svo-jirn plenom povrno v St. Sebastian. General Schulz je bio veseli uspeha, i je špijoni taki viiplačao 5.000 peset na-grade, a njemi je očitno potret naznano, da more prevzeti novo, še odgovornejšo nalogo. Opaziivali smo vaše početje i se zagvušali, da vam lehkc popunoma zavli-pan.o. A doietela nas je grozna nesreča. M1; di, prenapeti princ se je navoio st elskih jarkov i si zažtlo špijonskih pustolovščin. Zdaj so ga zgrabili Francozje nekje v za-padnih departementih i zaprii v vozo. Ne smem vam izdati njegovoga pravoga ime-na i povem samo, da je meo izkaznice z imenom Oto Zimmermann. Tii mam casa-rovo osebno pismo, ki mi nalaga dužnost, naj na vsaki način Hohenzolernsko hišo rešim nezaslišane sramote. Princ de strel-jeni kak špijon, če ga vi ne bodete rešili. Tu rnate ček na 100.000 peset, a zahtevajte vse, ka ščete : zasipali vas bodemo z zlatom, samo rešite ga! — C-25 je taki bio na železnico. D?a dtii po tom je želetaovPa-rizi na vulici St. Gertnain. Novic?, ki jo je prineso, je bila tak pomembna, da so jo javili Višjemi vojnorni sveti . . . V teh dnevaj, aprila leta 1918, se je vrSšla Ijuta titka za Pariz, i je bila antan-ta v najodgovornejšom trenutki naravnost brezi moči. Navadno je prejemala prek Švice i drugih neutralnih dežel poročila od dnevnih nemških uspehov. Na konci aprila je nemški štab nenadno nekdi zgrabo popuno listo britskih pa francoskih pJa-čancov na Netnškom. V teki nekoliko dni je prijeo i spostrelo stGtine špijonov. Za-vezniki so ostali brezi poročil. Što bi njim na novo postavo vničeno špijonsko mrežo ? V tom trenutki je prihiteo C-25 s svojov novicov. Francoz', ki so zvedli, da se skri-va pod imenom zgrablenoga Orona Zitn-mermanna Viljemov najmlajši sin, princ Joachim Pruski, so taki priredili gledališ-ko napeti načrt za beg visikoga zgrabljenca. Če bi ga strelili, ka bi meli od toga ? Skle-noli so innči vuponiicati sijajno priliko. -U- Kda je v noči franctski vojni scdnik nagovoro tnladoga plavolasoga vjetnika v njegovoj celici Jvisočr.nstvo", je slednji od kraja tajio svoj naslov. A sodnik njemi je povedo, da deluje po naročili generala Schulza i princi izročo vrv pa drobno pilo. Ob štirih rano se je spiisto princ po vrvi iz zamreženoga okna i splezo prek zida na vulico. Sodnik ga je čakao v avtomobili z vgasnjenim lampašom i ga odpeJao narav-noč k senori Palenciji. Slednji je brzojavo ob 5 rano v St. Sebastian: »Vaše blago vkrcano. Pošiljatev pomali sledi. Miguel." Nekelko dni kesnej sta dospela senor de-legat i njegov novi »tajnik" na Špansko, kde jiva je sprejeo nepopisno vesel Schulz. Naznano je princi, da more nazaj na Nem-ško, kak bo dospela javljena podmornica. Pr/nc je odgovoro, da je pripravleni i Pa-lenciji dodao, da šče z njirn zamenjati vlo-go: imenlivao ga je za svojega tajnika, da bi izkazao hvaležnost tistomi, ki njemi je rešo živlenje . . . Nemški oficerje so pet noči čakaJi na podmornico sredi samotne obale, kde so nakopičili zalogo živeža i kiiriva. Nazadnje se je prikazala v megli črna pika. Kapitan podtnornice je princi prineso Viljemovo pismo. Mornarje so v naglici natovorili njegov čun, da bi veslali k podmornici, slednja je bila zasidrana v daljavi 200 kcrakov onstran nevarnih čeri. Princ je izjavo, da mora podtnornica vkr-cati še njegovoga tajnika Palencio. Kapitan je ogorčeno ugovarjao: podmornice so prepovedane za tujince. Zahtevao je na-zadnje pismeno zapoved i se pokoriosamo te, kda njemi je načečkao princ Joach m, da za tajnikovo potiivanje prevzeme ceio odgovornost. V temi i megli je podmorni-ca ob svitu odrinola na Neraško. Teden poztiej so jo svečano sprijali v Kieli. Vojaki so izkazali čast, igrala je godba. Admiral, poveljnik v pristanišči je princa poštljivo pitao, kam naj pošlejo zgrablenoga Francoza? Princ se je zasme-jao i svojega tajnika vsetn predstavo, kak uajbogšega prijateJa, ki njemi je dužen za živ lenje. Tri mesece ga je vsetn razkaziivao i hvalo. Pelao ga je celo k casari Viljemi v glavni stan. C-25 je dosta vido i zabele-žo. Netnški urad za špijonstvo ga je več-krat poskušao razkrinkati, a preizkušeni špijon ne šo na limanice: Nemčija je moja nova domovina, - je vsigdar po-navlao, — i vsem je prisego vernost. — Nazadnje so se zagviišali voditeli nemško-ga urada za špijonažo v berlinskom okraji Tiergartni, da senori Palenciji ne morejo do živoga. Zdaj je začno C-25 z najvek- šcv previdnostjov razptetati svoje mreže i pomali nastavo več špijonov, ki so zalagali antanto z dnevnimi novicami \z Nemčije... Kda se je tiergartenska oblast ponovno začnola zanimati za C-25 i ga nazadnje razkrinkala, je še vtegno srečno pobegnoti na Holandsko v zavesti, da bo po njem vrejena špijonska sliižba brezhibno delUva-Ja tiidi v njegovoj odsotnostt. V Podsdami i Berlini je zavladalo po njegovom begi veliko razburjenje. Princ Joachitn je od kraja ogorčeno zavra^ao vsako sumnjo od izdajsfva svojega tajnika. A kda sennora Palencije ne bilo nazaj, i so se nakoplčili novi dokazi od pravoga značaja njegovoga deliivanja, ne mogo princ Joachim preboleti te sramote i vdarca, pa se je v noči v svo-joj viJi v Liegnifzi bltizi Potsdama strelo. Kak znajo Amerlkand. Znano je, kak ravno v Ameriki vala, da iz maloga raste ve!ko i kak je velka večina tistih bogatašov začnola tak rekoč iz ničesa. Naše kmetovalce i rnaJe pride-liivalce bode zanirnalo to: Bliizi pred 60 letnii je prišeo v Ame- » riko nemški vrtnar Koch iz Poznanja, brat slavncga vučenjrka prof. dr. med. Kocha. NaseJo se je dobro viiro od mesta St. Louis (Missouri). Začno je z malim. Loto se je prideliivanja jagod. Pri tom si je izmislo na&lednjo novost: Di b\ strašni nalivi, ki so v tistih pokrajinaj navadni, jagod ne zbili v tla i ne onesnažili z zeinlov, je 'Koch vse jagode na sprotoletje naslao na t peden visiko s pšeničnov slamov, štero je tam jako fal kiipo. To ravnanje je prepre-čilo rast pleveia, ne pa jagod, ki so s svo-jimi listi i cvetnimi stebelci veselo predrie na sunce Kda so potom prišle plohe, so polegle debele jagode po slamnatoj poste-li, štera je obvarvala vsakoga dotika z zemlov. I kda so driigi prideliivalci poši-lali na trg jagcde, šterih se je držalo puno zemle i peska, je bio Kochov sad po-punoma čisti i zato teliko bole vablivi i - drakši. To pa šče ne bila vsa korist trošenja slame. Nego je debela plast slame varvala lehka, pesična tla tiidi pred izsii-šitvijov, i kda so driigim prideluvalcom rastline v siiši omagale, so Kochovi nasa-di šče dobro uspevali. V teki 25 leti je postao Koch bogat farmar, ki je meo 140 oralov zemle nasajene z jagodami. Amerikan-ci imenlijejo ogradne jagode ,,straw- berry" — slamnate jagode — Kocha pa ,,Strawbeny-Koch". Dnes prideliijejo jagode na Kochov način po vseh Združ^nih državaj pa tiidi v Kanadt. ¦ - N;" — 55 — A ne spadne samo jagodam dobro slama, nego tiidi krumpiši. Amerikanci sa-dijo krumpiše v brazde; kda je krumpiš v zetnli, poravnajo površino z valekom, po-torn pa potrosijo na peden debelo slatno. Tak ostane krumpiš, dokeč ne dozori. Sla-ma prihrani vsako okapanje i osipavanje ne da zrasti plevel i zadržtije vlago. Na nikši driigi način se ne da dosegnoti tak obilnoga, zdravoga i okusnoga krumpiša. — Ka, če bi što tiidi pri nas probaotak? ,,Halre, Theotokos!" Slika iz Efeza. L 1931. je bla 1500 letnica zbora v Efezi. Prinesemo članek, pisan je bio od Joža Lovrenčiča v ,,S!ovenci". Bilo je na risale leta 431. Izza Piona i Koresa je vzžarelo, kak da bi se odprlo nebo; zarja poletnega dneva je plamenela kak da bi prihajala vojska kerubov z ognjenimi meči, ki so se iskrili daleč prek sivoga neba i se nevidno zlili v zlato svetlcbo sunca, kak se je v svojoj veličasti zdignolo nad visikimi vrhovi i pregnalo zadnjo senco noči. Zablesteli sa v jutivžnjom sunci valovi mogočnoga Kaistra, ki je mogočno šiimeo i se mimo mogočnoga mesta Efeza poga-njao valovit kak tropa gazel, šterim se miidi v sočno zelenjavo. V morje, ki ne bilo več daleč, se njetni je mudilo i kak besen se je vzpenio, kda se je privalo do njega, zakaj morski valovi so se zaganjali v njega, kak da bi njemi šteli zastaviti pot i bi ga ne mareli sprejeti v svoje mogočno naroče, s šterega so se bližale od vseh strani ladje z belimi jadri, da pristanejo v .bogatum Efezi. Šflmeo je Kaistr.os, šumelo i vrelo je v Efezi, v mesti Pavlovom i Timotijevom i šče Evangelistovc-in, zakaj sveti i venii so se paš-čili y cerkev, ki je bila Maferina, da se njej poklonijo blagoslovlenoj med ženami -Bogorodici. ,,Pozdravlena, ki si kak jiitrašnja zorja i je izšlo iz tebe pravosunce, ki je naš Bog neskončnoga vsmilenja i liibezni, šteroj ne meje, ka je potrdo s svojov smrtjov na križi, gda si trpela tiidi ti za nas, sveta Bogorodica!" ..PozdravJena, ki te je obliibo Bog človečanstvi s svojim Sinom, kda je spadno prvi človek, i si bila duge, duge veke zvezda viipanja na nočnom nebi Bogo-rcdica I" ,,Pozdravlena, ki so te napovediivali proroki i so hrepeneli po tebi v svojoj stiski sincvi i hčere izvoljenoga liidstva, da njim pride po tebi s tvojim Sinorn rešenje — Bogorodica !" »Pozdravlena, ki te je pozdravo an-geo, kda je prišeo oblubleni čas i si v porrznosti dekle Gospodove sprejela blago-vest i je Reč v tebi meso postala po Diihi Svetom, šteroga darov se te dni spominjamo i ga šče prosimo, da bi prišeo nad pastire naše, kak je prišeo nad apoš-tole petdeseti den, kda si bila šče ti med njimi, mati našega Boga i Gospoda — Gogorodica !" ,,Haire, haire, haire, Theolčkos!..." Tak so molili i pozdravlali v njenoj ceikvi Bogorodico sveti i verni, ki so živeli po pismih aposlolovih, štere je pred treml veki pisao njim i pastiri Timotejt, šteromi je zaviipao njihovih dedov deo, kda je položo na njega svojo roko . . . Molili so, posliišni Apostoli, ki je pred vsem proso, naj se opravlajo prošnje, mo-litve, priprošnje i zahvale za vse Itidi, za krale i oblastnike, da bi živeli tiho i mirno živlenje v vsej pobožnosti i poštenosti, ka je dobro i prijetno Bogi, ki šče, da bi se vsi liidje zveličali i prišli k spoznanji pravice. Molili so goreče, molili iskreno, zakaj prihajao je čas, od šteroga Diih razločno pravi, da bodo nešterni od vere odpadnoli, ar se bodo vdali zapelivim dlihom i deraon-skim navukom onih, ki skažlivo gučijo laži i majo v svojoj vesti vžgano znamenje. Posliišali so Cirila, patriarha iz Alek-sandrije, ki je prišeo pred svetki s pet-deselimi škofi i njim govoro od slave iz-voljene Device Marije Bogorodice, šteroj bodi čast i hvala vse veke, i je proso verno občino, naj moli, da bi Nestorios s svojim krivim navukom ne zapelao Cerkev i ne zameglio istino, štero je oznano angeo Devici v Nazareti, kda je v njej Očina Reč po Diihi Svetom postala meso i se je w Betlehemi istinsko rodio Bog i človek v ednoj osebi, ki so ga v prečiidnoj svetlo-bi oznanili angelje pastirom i zvezdaModritn da so prišli i ga moliJi i njemi prinesl Tflk SP Šfinrn f ^e *r^e kUpiivati prenaglo, a posebno ne viire, ar nas tiidi najcenejša vura i un. oc ofJUI U . dosta košta, če se mora večno popravlati. Najbole se varčiije, če se ne kupiije samo fal nego tiidi dobro. Zato Vam znova ponavlamo, zahtevajte novi letni cenik s prek 1000 slikami od tovarniške hiše viir H. SUTTNER v Ljubljani št. 895. dobite ga popolnoma brezplačno. V njem najdete žepne viire že za 44 Din, viire zapestnice za 98 Din, biid'lnike za 49 Din, kak tiidi razno zlatnino i srebrnino, vse takrekoč po originalnih tovarniških cenaj. - 56 - svoje dare v veselje Materi, od vekov iz-voljenoj Bogorodici. I šče so čiili od Nestorija iz Germa nicije v Siriji, ki je piišeo v Antioh jo i posliišao Teodora, kesnejšega škcfa m^p-svetijskoga, i opojen-z njegovim zmotnim navukom vstopo potem v Eupreprijevo lavro, nakar je postao diakon i kesnej presbiter v antiohijskoj katedrali i grmeo z svojov živov rečjov proti vsem heretikom, naj so bili arijanci ali apolinaristi, donatisti ali origenisti, a je spadno sam v zmoto v svojoj prevžetnosti. Njegov sloves je rasteo i prišeo do B zanca, v Konstantinovo mesto, ki ga je pozvao, da bi d bilo v njem drii-goga Zlato\iista. Pcstao je patriarh i bio širokovtist — Brahistomos, ne Hrfsostomos. V svojoj prvoj predgi v cerkvi Svete Modrosti je goreče zakričao casari Teodo- ziji: BDaj mi, casar zemlo, očiščeno krivover- cov, i jaz ti bom pomagao v boji proti Perzom!" Širokoviistni! Pelagiancov, ki so bili diihovna deca njegovoga vučitela Teodora Mopsvestijsko-ga, ne vido, ne jih preganjao, preganjati i bičati je dao verne i svete, ki so z žalostjov v srci p:sliiša!i i glasno obsojaii reči nje-govoga prijatela presbitera Anastazija, ki je včio, da je Marija li Hristotokos > ne Theotokos — Mati Kristušova ne pa Mati božja, ne Bogorcdica. I ne pokarao Anastazija, trtkrat za-pored ga je zagovarjao Brahis?omcs pred vernov občinov i njenimi pastiri, ki so bili verni. Govorio je od Marjje i včio: »Marija ne rodila Boga, nego člove-ka, ki je bio pcsoda božanstva. Sveti Diih ne obsenco Device, da bi Reč v njej meso postala, nego; napravo iz nje svetišče, v šterom naj bi Reč prebivala." . I je zaničiivao, da bi boža oseba Re-či ne zdriižavala obeh narav v Rojenom, prej, večno božanstvo se nemre roditi, ne mre začeti i naj bi bila frlica, da je b!o B^g povit v plenice i poznej križan. ,,Nikdar ne bi rfiogeo piaviti", je prekli-njao, ,,da bi bio dete dveh-treh mesecov Bog, nikdar bi se ne mogeo odločiti, da bi molo dete, ki se je dojilo, da bi častio Boga v njern, ki je bežao v Egipi." I šče i žče je govorio, a vernih nej premekno i kda njim s svojov rečjov nej vzeo vcre v Bogorcdlco, je dao vse one, ki so njemi ugovarjali, bičati i zaperati . .. Kak v Efezi ti.k je nastopo Ciril že pred tremi leti v Aleks indriji proti krivomi navuki Nestorijovomi i šče njemi pisao po-slanice, da bi ga odvrno s krive poti, a prevzetnost Širokoviisfnoga je bila prevelka, di bi priznao ztnoto. Tiidi pred RiiKom ne klono, kda njerni sinoda prošlo leto za-grozila z iztbčenjom, če ne bi v desetih dnevaj prezvao svoje krivovere. Ne je prtzvao. ^Molite, da se Bog vsmili i njemi sveta Bogorodica šče zadnji trenutek iz-prosi milost i ga reši pogiibe I" Tak je končao Ciril iz Aleksnndrije. Od vseh strani vzhoda so se zbrali škcf je i z bližnjegf zapada so jih prinesle lad-je s belitni jadri i se jih je zbralo prek dvesto. TUdi Ncstorlcs, patriarh iz Konstan-tinovoga mesta, je prišeo i z n\ini je bilo šestnajst škofov. I šče je priš!a casarska jadrnica, šleroj v pristanišči ne bilo para, i iz nje se je izkrcao s svcjim spremstvom Kandidian, povelnik telovne straže casara Teodozija, šteroga naj bi zastopao, na cerkvenom zbori, ne da bi se vn:ešavao v verske raz-prave i odločitve, vendar pa ne dopiisto, da bi obravnavali kakšo driigo sporno točko, prle kak bi rešili dogmatska pitanja. Tudi naj bi skrbo, da prežene \z mesta vse, ki bi vtegnili s svojov navzočnostjo? mohti zbor, i šče n; j bi preprečo, da ne bi prišlo med škcfi do prevelki razprtij. Tak so bili zbrani vsi, samo šče anti chijskega patriarha Joannesa, mladGstnoga prijatela i prejšnjega škofa Nestorijovoga, so pričakiivali, kak je skleno Ciril, ki je b*o določen za papovoga pooblaščenca, da bi prišlo iz Rima posebno odpcslan-stvo, ne so roislili. Šestnčjst dni so čakali i dvadvajstoga juaija so se zbrali v Marijinoj cerkvi, če ravno ne bilo antiohijskoga patriarha. Zaprli so cerkei', okoli štere so se zavijale množine ludstva, i kleč&le v polet-iiom sunci i mokle. ^, Nestorja ne bilo v cerkvi. " '¦ Pozvali so ga ednok — ne je prišao. Pozvali so ga obdrugim -- ali so se vrnili brez njtga. Pozvali so ga šče ob tretjim i ludi ne prišeo. Pa so potem prečteli njegove spise, prečteli Cirilo re poslanice i papova pis-rna Nestonji i šče so ob spisih stari cerk-venih očakov ugotovili, da vči brezbožni navuk, i več kak dvesto škofov vernih svetim postavam t pismi svetoga očo Ce-Iestina, rimske cerkve škcfa, je s skuzarai v oči Nestorija izobči!) i ga odstavilo. Po prvoj seji je prišlo papovo od-poslanstvo, duhovn k Filip i škofa Arkad us i Projektus. Tiidi Joannes iz Antiohije je prišeo, a kda je vido, d i je Kandidian na-klonjen Nestotiji i da je potemtakem tudi — 57 casar Teodozij na njegovoj strani, je skle-no, da se ne vdeleži sinode. Zasleplenec! Dvesto škofov i več pa je tistikrat kričalo v cerkvi: ,,To je prava sodba, hvala novomi Pavli, Celestini, novomi Pavli Cirili, čuvari vere, Celestini!" Tak so zazavali i papov legat Filip se je zahvalo sinodi, ki je jasno svedo čo, da so svete kotrige zdriižene s svetov glavov, dobro vedoč, da je Peter glava občestvene vere i vseh apostolov. * Sunce se je tonilo v nepreglednom raorji, zlata cesta njegovoga odseva je šče žarela prek valov, Kalaistros je bio v sen-ci, štera se je paščila ob njem nad mesto i šče dale v gore i hitro so tudi vrhi Piona i Koresa bili ob zlato kotono i so temni zastrmeli pod nebov, kda se zaiskrijo na njem prijazne zvezde. Prvle kak je zažarela prva zvezda na nebi, je v Efezi vzplamtelo, da je ostala noč vure dugo pred mestom i se ne vii pala prek obzidja. Odprla so se vrata Marijine cerkve i domači škof Memncn, ki je bio desna roka Cirilova na zbori, je razglaso vnoži-nam s slovesnim glasom, da je efeški cerkveni zbor zavrgeo krivi navuk Nesto-rijov, njega samoga pa izobčo i cdstavo. )sHaire, haire, haire Theotokos !' je zakričala i kričala vnožina v nepopisnom veselji i da bi šče bole pokgzala veselje srca i diiše, so prižgali posvete i v morji svetlobe sprevajali škofe v njihova stanflvanja. BHaire, haire, haire Theotčkos \" je šče dugo odmevalo po trgih i vulicaj, s šteri so vrele vnožine v cerkev, da se po-klonijo Bogorodici i njenomi Sini, ki se je prikazao v teli i se izk^zao pravičnoga v dtihi, bio razodet angelotn, oznanjen naro-dom od vekov i je v njem poveličao svojo Mater. BHaire, haire, haire, Theo<<5kos I" Od večera do zornoga jutra so se vrstile vnožine v cerkev i od večera do jii-tra so se glasile vesele hvalnice njej, po šternj je prišlo rešenje sveti — Bogorodici. Haire, Theo<6kos ! Pozdravlena, Bogorodica ! -. : TUDI VI IGRATE VSAKI INŠTRUMENT, če le ščete, ar sposobnosti za to mate čisto gotovo. Ali Mdober* more biti instrument, ar kakše glasbilo, takša glasba i dnesden dobimo vendar za tak male peneze jako dobre instru- mente direktno s skfadišča svetovno- znane klingenthalske tvornice MEINEL & HEROLD. Tii kratek primer: 1. Tamburice od Din 98 ¦— naprej 2. Gitare „ „ 199 » 3. Vijol. (sjosli) „ „ 89 4. Mandoline „ „ 129 » 5. Klarineti „ „ 120 •__ 6. Trombete „ „ 480 ¦____ 7. Gramofoni „ „ 380 i__ 8. Ročne harmonike (nemške) . . . od Din 85*- 9. Ročne harmonike (dunajske) . . . od Din 179'- 10. Kromatične harmo- nike . . . . od Din 1590'— I CA

*5 lilijine kreme, iz žu-čaka, glicerinova, bo- tj raksova, katranova, bri- vska). Popolnejših za nego tela ne izvrstno deliivsnje izvira iz njiivoga zdra vilnoga sestava. Jaz ne niicam driigih žajfl Za plemenito nego obraza jemlejo Elsa-Creme pomado! Delajte tttdi Vi tak, pomagalo bo tiidl Vam ! 5 komadov E(sa-žajfe na izbero košta 52 Din franko če se penez pošle naprej, po povzetji 62 D 2 lonca Elsa-Creme pomade 40 Din franko če se ptnez pošle naprej, po povzetji 50 Din. Dobi se povsedi 1 Kde ne, izvolle si naročiti naravncst pri: EUGEH 9. FELLER iekarnai1, StubiGaDonja št. 823 (Savska banovina) se je rešo. Takša vročina je bila, da so se prstani i vflre razstopile. — Bolgarskt kral B^ris i italijanska princesa Ivana sta b!a zdaniva 25 okt. v Assisi. — 25. okt. so pokopali v Alsdorfi na Neinškom 262 riidarov. V riidi je eksplodirao plin. Eks-piozija je v zrak pognala upravno poslop-je ino giavni izvažiivalni tiirem. — 27. okt. sta Grška i TUrška vlada podpisale prija-telsko pogodbo i konec napravile 500 let-notni sovraštvi. - V Braziliji je zmagala revolucija. Noif. Volitve v Zedinjenih državaj v Severnoj Ameriki. Ztnagali so demokrati. Oni so ,,mokri". RepubJikanci so ,,suhi", ar so proti alkoholnim pijačam, (prvi pa za nje). — Zvišanje uvoznih carin na kme-tijske pridelke. Dejstvo je, da vkljub veli-koj našoj agrarnoj produkciji li uvažamo velike količine agrarnih pridelkov, ječmena 1. 1929. za 10 milj., kukorice za48,ovsaza 1.6, zelja za 2.1, krumpiša za 35.5 milj. dinarov smo pripelali. Zato so zdaj povi-šane uvozne carine na te pove. — Strašna riidniška katastrofa v Ameriki. Med 235 mrt-vimi je predsednik premogovnika Titus, ki se je v časi eksplozije s 5strokovnjaki na-hajao v rovi na kontroli. Jan. G. ban Marušič je s podbanom obiskao Prekmurje. Bio je v Soboti, ešče tisti den pri Sv. Jiirji, v Gornjih Petrovcih, driigi den v Lendavi i v Črensovcih. Pov-sod je bio loplo sprejeti. — Banski svet je meo svoje seje v Ljubljani, proračun so razpravljali. G. Faflik Franc plebanoš, naš banski svetnik je zagovarjao vučitelstvo i v zagovcr napisao tudi čianek v njihov list MUčiteljski tovariš." — Ništerni banski svet-niki so izraziii mnenje, naj bi se šmarnica obdavčila ne z 10, nego s 50 parami. G. ban je izjavo, da se pobira davščina na šmar-nico prvo leto 5 par, driigo 10 i tretje leto 15 par od trsa. S tem ščemo omogočiti siromaškim iiidem, da lehko nasadijo drti-go trstje. Potrebno je, da jim damo prili-ko, da to trstje zamenjajo z driigim. Nova dača na vprežno živino. S tov bodo priza-deti sarno posestniki, ki majo po dva ali več konjov. Nova dača je kuluk. — Mad-jari i Austrijci so prijatelsko pogodbo skle-noii. — Mi!a zima. — Krao i kralica sta prišla v Zagreb, prebivala sta v banskom dvorci. 31. jan. je prišo sprevod sred-nje šolske mladine z državnov zastavov. Krao je meo govor: Zdaj, kda med kralom i narodom ne posrednikov, ar sam je od-strano zato, ar so sejali tnržnjo i pobijali vii-panje i s tem kršili najvekše narodne inte-rese, zdaj lehko z verov v Boga i s punitn »'¦' 62 — A ' zaviipanjom v imeni cele naše Jugoslavije objavim vsem i vsakomi prijateli i nepri-jateli, da smo edno i da ščemo do kraja braniti edinstvo i svobodo našega naroda. Naj se nišče ne prekani i naj nišče ne podvomi v te moje reči. Živeli omladinci. Febr. 18. v Ritni v Vatikani se bla-goslovo prvi papov radio i papa so gučali celonii sveti. Harc. 11. znovič velki sneg zapad-no. Mogli so ga odmetavati. Mraz pritis-no. — Potres je bio v Jiižtioj Srbiji. Apri|> Nemčija i Austrija sta sklenole carinsko unijo, to je, med sebov ne bodeta za blago brale nikše carine. A vHagisoto pogodbo razveljavili. — Na Španjolskom so volitve meli. Večino so dobili republikanci. Kral Alfonz XIII. je 14. aprila odstopo i se s svojov driižinov cdpelao na Angleško. Začas no vlado je prevzeo Zamorra. — Kriza v Ro-muniji. Kotnaj je kralj vkiip spravo vlado. Tak i na Bolgarskotn. Tem bolše je na Madjarskom (?), tam že 10 let nega vladne spremembe. Aprila 1. 1931. so desetletnico svetili, ka je Betlen ministerski predsednik. — April je bio mrzeo. Jiiri ne pokazao vlati, Žtto je redko, slabo, komaj zakrije zemlo. — Marca je bio objavljen državni proračun za 1931 32. Dohodkov je 13 miljard 348 miJijon 013 jezer 160 Din. Tiidi teiko je izdatkov. Proračun je znižan za 137 miljo-nov dinarov. — Banovinski proračun 1931-1932. znaša 116,352 690 Din. Ma|. 8. Dobili smo posojilo. Frsn-cozi so nam dali dve tnilijardi tristo tnili-jonov dinarov (1025 milijonov frankov) Posojilo je sklenjeno na 40 let, obresti 7% kurz 87 5. Odplačilo je mogoče samo po 5 letih. Posojilo je naraenjeno potrditvi (šta-bilizaciji) dinara, deloma pa tiidi potreb nim gradnjam v državi. — Za ništerne dni je bio že proglašen zakon od penez i od štabilizacije dinara. § 1. pravi: Penezna edinica kraljevine Jugoslavije je dinar. Vrednost dinara odgovarja vrednosti teži-ne 26 i pol tniligratna Čistoga zlata. § 2. Narodna banka je obvezana zamenjali novčanice prinašalci po svojoj odločitvi ali za zlato podlago po tečaji določenntn v 1 §. toga zakona ali pa za tiije devize. Narodna banka je obvezana zamenjati po-edine količine za zlato v zneski najmenje 250.000 Din. To je izmena za zlato se ne vrši izpod četrt milijova dinarov. V § 4. je predvidena obveza Narodne banke, da mora 35% vseh bankinih obvez biti po-kritih z zlatom ali zlatimi devizami, a 25% mora biti prikritih v samom zlati. Tak je dana dvakratna garancija za štabilizacijo dinara. — 13. maj. se je vršila v dvorani Versailske palače volitev predsednika fran-coske republike. V prvom glastivanji ni eden ne dobo zahtevane dvetretjinske ve-čine, zato je bilo potrebno drflgo glasii-vanje; Pri driigih volitvaj je bio senator Doumer izvoljen za predsednika republike. Jun. Konfrkt med Vatikanom i tal-janskim fašističnim režimom. Taljani so razpiistlli mladinska društva katoličanske akcije, papa je protestirao v itneni svobo-de. — 14 jun. se je na Francuškotn po-topo izletniški parnik (ladja) MSt. Filibert" v vustji Loire pri kraji Noire Montiere. Na parniki je bilo 500 izletnikov, komaj niš-terni so se rešili. Katastrofa je nastanola na te način. da so se vsi polniki, kda so vidili, da vdarjajo na desno stran ladje močni valovje, podali na levi del ladje. Kda je prišeo močen val, se je ladja obrnola i se potopila. Nesreče se vsikdar godijo. Leta 1912. se je potopila ?Ti(:aniC, v svetovooj bojni je bila torpedinara od Nemcov. »Lusitania", španski parnik »Princ Asturski" se je potopo s 445 ludmi, an-gleški parnik BMendi" 1. 1917. se je poto-po s 625 osebami, amerikanski prekocean-ski parnik BOranto" s 431 žrtvami i itali-janska ladja ,,Princessa Mafalda" s 312 ludmi. — Hoover, predsednik SeverneAme-rike je objavo predlog, da se Nemčiji da moratorij za edno leto za pJačila, štera je dužna državam zoiagfivalkam. To bi po-menilo da bi se vojni dug odložo, celo zbriso. S tem bi Amerika tiidi zbrisala dug, šteroga njoj je dužna Europa. Za-kon od izvoza i uvoza pšenice, žita i pše-nične rnele. § 1. Izvoz i uvoz vseh vrst pšenice, žita i pšenične mele je izkliična pravica države. § 2. To pravico vrši drža-va po svojih organizacijah ali ustanovah. Določila se je uradno cena pšenici, naj-menla cena je 160 Din. za 1 metercent. Bolša kakovost se dragše plača. Cene za pšenico se bodo od časa do časa objavi-le. či kmet sam pripela pšenico na želez-nico, ma pravfco na vekšo ceno tak, da ta odgovarja njegovomi triidi. Mlini, trgovci sSebodno ktipiijejo i odavajo, to je vsakši v Pn&ntfp žo podporo. Na slednje so vsi mogli popflstiti, dača se povekša, podpora se zniža, MacDonald ostane, driige stranke so tiidi stopile v to nacionalno vlado. La-bouristna scc;jalna stranka pa hrbet poka- 7drnV nii hf>1P7Pn VS{^ar n"ca dobro ?ajfo. Slabe žajfe so napravile že vnogo škode. ZvU/Ul/ Ull Ut.lc<,cll Kak istinsko dobrimžajfamzdravjailepote i v najvišiših krogaj se dava prednost Fellerovim Elsa-žajfara i to: lilijino, žučakovo, glicerinovo, lilijino mlečno žajfo, borakso-sovo, kaElSA-FIUID Zato tiidi pokaziijemo našim čitatelom kep pristnoga Elsafluida, da bi jih obvarvali od ponarejanj. Pristni Elsafluid se dobi v lekar-naj i sličnih trgovinaj v poskiisnih glažičkaj po Din 6.—, dvojnih specialnih glažaj po Dln 9.—, ali velikih specialnih glažaj po D. 26.—. Po pošti stane iavo\ z 9 poskiisninii ali 6 dvojnimi ali 2 specialnima glažma s poštninov vred Din 62.—. Šest takših zavo-jov Din 250.— pri Iekarnari EUGEN V FELLER STUBICA DONJA ŠTEV. 823. Savska banovina. ki i vtselo popevsl*. Liistvo se je ho-d;lo z-hvalfivat mladtnci za srečno rešitev sama kralevska hči si ga je pa za bodo-čega moža zvolila. Prle kak bi biio gostuvanje, je on šo domo po svoje stariše. Ona njemj je dala — 67 — dcsta penez pa kola i konje na pot. On ide, ide i tečas, pokeč je domo prišo, je vše peneze i ešče konje zapravo. Kda je pa doma slobod vzeo od svojega oče i matere, se je podao nazaj, da do gostii-vanje sltižili. On ide že mesec dni, pa li nemre 4a priti. Ednok je ovarao, ka sta se dva človeka pri ednom bregi štUkala. On ide k njima i jeva pita, zakoj se kregata. Njeva njemi odgovorita, da si nemreta raz-talati edne takše kapufe, ka lehko na tri kilometre ednok stopi i takši kaput, ka či se z njim pokrije, ga nišče ne vidi. Oa njima pravi: MIta na en breg, pa šteri prle pribeži se, tisti dobi kapuče, ov pa kaput." Njeva privolita i odideta na breg, on se pa tečas z kaputom doli pokrije, da ga nišče ne vidi i si gcri dene kapuče pa z njimi na tri kilometre stopa. Deklica, da je dugo ne bilo njega na-zaj, je vzela driigoga za moža i so te rav-no gostlivanje služili, gda je on ta prišao. Mladenca je nišče ne vido, ar je bio z ka-putom pokriti. Seo si je k njoj i vseli, kda je ona štela z rašoškami meso v lampe nesti, jo je vdaro po rašoškaj, da njoj je meso vseli doli spadnolo. Kda se njoj je to večkrat zgodilo, je šla vu drugo hižo. Mladenec se je odkrio i se njoj je dao spoznati. Ona zdaj ide nazaj vu hižo i pravi celoj syadbi: MJaz sam mela edno vflro z kliičom ktipleno, pa se je kliič zgiibo; smo dali driigi kliič napravitf, kda je pa driigi kluč gotov bio, saio prvoga nazaj najšli. Šttri de zdaj bckši?" Vsa svadba je kri-čala, da pr^i. Ona pravi dale: 3Jaz sem mela ednoga moža, pa se je zgiibo, zdaj sam si pa drijgoga vzela, pa se je prvi najšo. Šteri de te zdaj bokši?" Vsa svad-ba je kričala da prvi. I tak se je tiidi zgo-dilo. Sltižili so velko gostiivanje, na šte-rom sam jaž tiidi bio, sam vino pio pa šeče dnesden raam tnoker jezik. PESEM OD BOČEK JULE. narodna. Tiidi brat moj no tri sestre, Lubi oča, ne žalUjte, Zdaj že nejdo k meni več; Niti brat no sestre ve ! Rodbini satn bila draga, V žadnjoj prošnji me poslunte, Zdaj se me pa vse boji. Boga molite za jne. Tak odide naša mladost, Tak kak sunce za goro ! Tak odide vse veselje, Pa ga več nazaj ne bo. Velka žalost me obhaja Prle pol leta sam v betegi I srce se žalcsti, Proslla od vas pomoč, Gda se jaz na mladostzmislitn, Sprešlimala sam na zadnje, Kak se hitro spremeni. Da za mene nej pomoč'. Te!o črstvo kak viola, Vsejnolo kak mladi cvet: Obelilo mlado lice Dekli sedemnajset let. V njoj prebiva vse veselje, Oj kak hitro se zgubi! Oči vtisne — vse veselje, Smrt na žalost spremeni. Dnes Julija Biiček pravi: Srečno, liibi oča moj I V hladen grob se telo spravi, Nemrem priti k vam nazaj. Črvi se že veselijo, Šterim dana bom za jed; Znanci vsi me zapustijo, Šteri liibili me pred. Smrt včinila svojo dužnost, V srce mi zagnala rneč: Lepe mlade dneve svoje Vživala ne bodem več. Me poglejte pajdašice No dekline rnladih let, Kak obledi mlado lice, Tak plačiivle grešen svet. Dnes ste vč tu tak kak ftice, Vse veseJje k vam cvete: Vutro te že sence smrtne, Tak kak meni se godi. Ltibe dekle, tak ve živte Na tom sveti v čistosti, Te te enkrat prišle v nebo K smilenomi Jezuši. Idem iskat raater svojo Prek na vekivečen svet, Eto zemlo zdaj odstavim, Stara sedemnajset Iet. Lepi venec s sebov nesetn, Da ga tam Mariji dam ; Liibi Jezuš, tiid' pred tebom, Mislim, da smiienje matn. Roža lepa tiidi sija, Viira mi odb'!a že; Zemla ma'.i me pokriva, Dfiša pa na sodbo gie. Al' cdzdaj na mojen! grobi Rastejo mi rožice, Vsem deklinam na spodobo, Ka so mlade s sveta šle. Radi spevlite to pr:sem, Pojbi no dekline ve! • Zmislite na Biiček Ju!o, Šiera m^fno v zemli spi. Pošta uredništva kalendara. Dva majstra tesarjožef i kolar M. iz občine D. sta si kiipila arkuš papira"ii pisala: Velikomi moži i vzornomi diihovnomi pastiri V. D. K. se Vtrri iz srca zahvaljii-jeva za članke v kalendari Srca Jezušovoga na 1 1931., v šterih izražate tak veliko Itibezen do bližnjega i odkrivate vse njegove napake. Želeva Vam vnogo uspeha na tom poli, da bi Vas nam dobri Bog ohrano šče vnoga leta. Z najodličnejšim spoštiiva-njom Vas ohraniva v stalnom spotnini. — Hvala Vama. Vajao priznanje je moje plačilo. \ — 68 Ka se vu cerkvi naj prle oglasi ? Ka po glavi v cerkev ide ? 'JjaA^ Slepi ga je vido, plantavi ga je zgrabo i mrtev ga je. pa pojo. Ka je to? •izei uj, Ka je to? Ka ga človik nosi, pa itak on človeka nosi. 'pjnjimd bu jBjdoj Zakaj čarne ovce več trave pojejo kak bele ? •atuam qipq sj ay Lesena kokvača i železni piščanci. Ka je to ? ¦euejg Štirje cimbolajo, štirje cepetajo, dva žareča dva bodeča i eden mihotanc. Ka je to ? •eabj>i Na zemli sta dva kolka, na kolkaj je lagev, na lagvi je tikev, na tikvi je log, v v logi so divje svinje. Ka je to ? "?|3A0]0 Kak dugo je konj konj ? •BAp ejs ofeuazud eSoupa az ep 'ujbs af 333(00 Ka je te, kda piic v sneg spadne ? •buiiz Ka je to, ka pes ma odzaja, svinja pa naprej? .§ bjjo - Sto ma največ dece v vesi ? 'H05A v.vm% Na streji eden mož z pipov kadi. Ka je to ? joy Oča je ešče ne na sveti, sin pa že po sveti hodi. Ka je to ? •uiiq Kak od devetnajst ednoga vkraj vze-memo pa li dvajsti ostane ? -xx XIX Ka je več v vodi kamenja alt rib ? 'AopoA pod a( a(u3[UB)j 'qj^ Ka vreče najboJe niica ? -ouq V leti sem odeta, v zimi pa naga. Ka je to ? •BD.m^n^ Nema srca pa ne prsa pa diink po sveti šatrca. Ka je to ? -jsn Z dreva je priletelo pa peroti ne je melo. Ka je to ? ";sn Na jezere jezer juncov pa neairejo edno malo stvar gor na breg prvlečti. Ka je to ? 'puojj 2 Bjndg h V grdom vremeni se sprehajam, v le-pom pa v koti ležim. Ka je to? 'fipjevv Što zvoni kda zvonara nega dorna? •uoaz Zakoj zvonar zajtra, opodne i večer zvoni ? *3zoa bz San menši kak kos, vsigdar sem bos, hodim pred seov z očmi pa nad seov. Ka je to ? 'som Gori liičim je belo, doli spadne je žuto. Ka je to ? •aalef Šfim šiimi, grom grmj, bela ftica vii Ieti. Ka je to ? 'ajnv Vsigdar se mujvle pa je li čarno. Ka je to ? '0[03j o)jsu;nv Ka je vu cerkvi ne potrebno? ¦oueSpajd J3qo oqaj}S ' Nabrao : V. Š. v Rakičani. Zakaj zavec na breg beži ? •siom su B8ajq zojjs B)j 'ojez Kama zavec spadne, kda ga lovcc streli? -o^B|p bjj Jaz takši sveder poznam, ki žive vo-vlači ? '3505 3}iuae[o Štirje pojbje eden klobuk (krščak) nosijo. Ka je to ? "[ojs Oča i mati deco bijeta. Kem bolje bijeta, tem bole se deca slači. Ka je to ? •a§d oscud o)§ Oča je šče ne na sveti, sin pa že po slemeni hodi. Ka je to. •uiia Liiknja v liiknjo, črvo na črvo. Ka je to ? -jtejs Štiri diiše, sto prstov pa pet krsfov. Ka je to? •bd3A|jui ojasau ajiijS Les na lesi, voda v vodi, kamen na karnli, železo na železi živo raeso. Ka je to? ^ -efu8do>f Bd snjg Nabrao : Martin Felbar, Renkovci. J?p O/r Ipj stoji v sliižbi betežnih i zdravih, bolečfne vtišajoči Fellerov Elsafluid, šteri je poh-Z^c OU Lt-l valjeni v vnogoštevilnih priznanicaj i iz najvekših krogov. Upotreblen na znotra i zvuna se je izkazao uspešen pri reumatičnih, živčnih bolečin j, pri gingavosti, pa tiidi inači kak hitra pomoč. Dobiva se povsedi, poiskiisna steklenica 6 Din., dvojna 9 Din. Če ga nemate, naročite ga po pošti, konči za 62 Din., naravnost pri Iekarnari Feller, Stubica Donja št. 823. Savska Banovina. Za prebavo pa: Elsa-kroglice, 6 škatlic 12 Din. - , . — 69 — SENJE (SEJMI), Slov. Krajina. Beltlnd: (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr, 25. apr., 27. jun.,15. jul., 5. nov. Bogojina: (živ. i kram.) 15. febr., 20. marca, 19. maja, 20. jul.,4 sept. i 16 nov. Cankova: (živ. i kram) Pond. po cvetnoj nedeli, pond. po sv. Trojstva nedeli, 24. sept, 11. nov. Črensovci. (živ. i kram.) 14. marca, v pondejlek po 3. maji, pondejlek po 14, septembri, 20. okt Dobrovnik. (samo živ.) 6 aprila, (živ. i kram.) pondejlek po Telovorn, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava. (konjsko, živ. i kram.) 25. jan., 16. febr., 27. marca, 17. apr, 16. jun., 28 jul., 28 aug., 28. szept, 28. okt, 18. dec. pa vsaki tork svinjsko szenje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na driigi den. Dokležovje. (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. auguszta. Dolenci. (drobno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gor. Lendava). 28. marca, 21. junija, 16 augusta, 29. sept, 30 novemb. Hodoš. (živ. kram.) 10. marca, 5 julija, 19. aug., 5. oktobra. Križevci. (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, i 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinj- sko senje. Ci spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvešo soboto. Kuztna. (kram.) na Križni četrtek. Krog. (kram.) 4. maja. Martjanci. (živ. i kratn.) 6. maja, 6. aug, 23. okt. Murska Sobota. Prvi pondelek jan. živinsko senje, prvi pond. febr. živ. i kram., prvi pond, inarca živ. i kram., prvi pond. aprilaživ., prvipond. maja živ. i kram., prvi pond. jun. živ., prvi pond. jul. živ. i kram., 24. ugusta živ. i kram., prvi por.d. sep. živ., 15. okt. živ. i kram,,^prvi pond. nov. živ., 6. decembra živ. i kram. Ce spadne na prvi pond svetek, se vrši senje na driigi den. Petrovci. (kratn.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8 septembra, 28. oktobra. Pužovci. (kram.) 13. julija. Puconci. (živ. i kram) 28. raaja, lO.Jtil., 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci. (živ. i kram.) 15. marca, 16. jun., 2. sept. i 28. novembra. Rakičatr. (živinsko) 26, marca, v tork pred Risali, 2. jul. 16. aug. i 8. okt. Selo. (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariii i na Miklošovo. Sv. Bedenek. (kram.) pred pepeinicov, po posini kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondelek. Sv. Sebeštjan, (kram.) 20. januar. 2 nedela po viizm , 15- junija, 21 decernbra. Tlšina. (živ. i kratn.) 10. aprila i 7. septembra. Turnišče. (živ. i kram.) v četrtek pred cvetnov nedelov, driigi pondejlek po Viizmi, četrtek pred Risali, 12 junija, četrtek pred Velkovmešov, driigi den po Maloj jneši, 4. oktobra i vsaki četrtek svinjsko senje. Ci spadne velko senje na četrtek, te svinjsko senje eden den sledi Srez Ljutomer. Ljutotner. Živinsko senje: 14 jan., 8 apr., 10 jun, 8 jul., 12 aug, 12 nov.; kramarsko i živnsko senje;: II febr. 11 marc, 13 maja; (tiidi konj-sko), 16 sept., 17 dec; samo konjsko i živinsko senje: 14 oktobra. ; - . _ Cven. 7 szeptembra. Oornja Radgona. 3febr., 25 maja, 10 aug,, 15 nov. Sv. Križ. Pond. po tihoj nedeli, 3 maja, 26 jul., 6 nov. Mala Nedelja. Cefrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21 okt. Veržej. 6 maja, 29 septembra, 30 novembra. Sv. Duh. 24 aug., 13 dec. Negova. 8 septembra. Sv. Peter. 17 jan., (29 jun), 30 jun., 21 sept. Medjimurje. Čakovec. Cvetni pondelek, 29 jun., 13 aug., 3 okt., 25 nov. Draškovec. Sredo po Jurjavom, 7 i 16 aug., 11 nov. Kotoriba. 9 marca, 27 junija, 30 septembra, 30 novembra. Nedeljišče. 15 junija, pondeleb po aug. nedeli. Prelog. Risalski tork, pondelek po Jakobovom. Razkriž. 19 maja, 24 junija, 10 augusta, sredo po beloj nedeli. Mursko Središče. 1 maja, 20 aug., 26 okt. Štrigova. 19 marca, 22 jul, 30 sept., 4 decembra. Sv. Helena privCakovcl. 18 augusta, 22 septembra. " > Sv. Rok pri Cakovci na Rokovo i Mihalovo. mm»im»m»»ti ittmm J pf-irtfn ___ sTlrflvip f Oboje potrebiije prave nege, ali samo z zdravstveno zaneslivimi LjCjJULU jCU/ UVJc- . sredstvi, kak Fellerova Elsa-pomada za obraz ino zaščito kože (tii- di proti sunčnim pegam), i adale Elsa-pomada za porast vlasi. 2 lončka za vnaprej poslanih 40 Din. Feilerova Elsa-žajfa zdravja i Iepote, vsebiije dobro deliijočo sestavino (7 vrst : liliji: o, žučakovo, lilijinomlečno žajfo, giicerinovo, boraksovo, katranovo ino žajfo za britje). Od teh na probo 5 falatov po izbiri za vnaprej poslanih 52 Din., dostavi lekarnar Feller, Siubica Donja št. 823. Savska Banovina. Za pranje glave: Elsa-Shampoon 3 Dln. 30. - 70 - BOLECINE, nucafo6!^ MAZANJE, Kl UMIRUJEJO za masiranje itd. Fellerov skoz 35 let spro-bani, blagodišeči fluid iz rastlinskih esenc z znamkov BElsafluid" — pazijo v lastnom interesi na ime ,,FeIIer", natisnjeno na vsakom glaži, kak to poleg stoječa slika pokažiije. Fellerov ,,EIsafluid" se dobi v lekarnaj i podobnih trgovinaj v po-skiisni glažkaj po Din 6, dvojnih glažkaj po Din 9 ali v specijalnih glažkaj po Din 26. Po pošti zavoj z 9 poskusnimi glažkami, 6 dvoj-nimi ali 2 specijalnima glažama Din 62, trije takši paketi Din 139.— pri izdeliivalci: EUGEN V. FELLER, Stubica Donja štev. 823. SAVSKA BANOVINA Naznanilo. Naznanjam poitiivanorni občinstvi, da zgotavlatn te falejše transpo t plehnate šparhete i tiidi za zid. V zalogi matn tiidi vsake velikostigo-tove, šteri se lehko taki prevzemejo. Delo dobro! Cene jako nisike! ROFM FRUNC hljučavničap Murska Sobota Lendavska cesta 36. "KETISS '¦'-TS'S:'S^-:Zm KI^ ffiSRPR.r ¦SEfi ^ KupUjte samo v NOVOJ ŽELEZNOJ TRGOVINI proti PREKMURSKE TISKARNE i BANKE pri FRIM L. Mupsha Soboto ar ešče tam najfalej dobite kakti: seikare, reporeznice, šrotare, preSe, plilge itd. itd. Dobi se ttidi vsefeie železtio b!ago za gospodarstvo: Prima ,,BOG POMAGAJ" kose, lirohke kamle, garantirane sekire, žage, tnotike. Okavanja za hišo, glažojne, farbe, firnis. Semenje za gospodarstvo. — Rojarske potrebiCine. Mašinsko olje, auto-olje, benzin, masti, remenje, S. K. F. Kugllčni ležaji i driige mašinske potrebščine, Samo li pridite in se osvedočite, da šče najbolše i najfalejše kiipite pri FRIM L. v Murskoj Soboti. - 71 - Kiefer!8'ova mamlla zavohejo živali na kilometre i se dajo na vsako željeno mesto z mamiti. Ne je gift! Vlovili bodete s tem mamilom taki vsako lisico, kuno, tora, la-stvico že prvonoč. Mamilo za lisice 60 Din, za kii-ne i tore vkiip 55 Dinarov. Dojde za celo zimo. Neprecenlive lovne skrivnosti se dodajo brez-plačno. — Nadale sredstva za vničiivanje podgani i miši z garanteranm uspehom, kašiula za 60 Di-narov. Vse fraiiko i pros!o od carine. Prosite za cenik i splača se. N. CjEH^EH BUCH 272. Kt. Schaffhau-en (Schvveiz). Pisma frankirajte z Din 3.—, dopisnice z Din 1.50. Oglašuvanje v kalendaraj prek jemle z najvugodnejšimi pogoji stari špecijalni sfrokovni BLOCKNEROV ZAVOD ia OGLAŠUVANJE (v koncerni Intcrreklam d. d.) ZAGREB Masarykova 28 Telefon 21 65. Poštni predal 1 78 Predlogi i ceniki brezplačno! ŠTEVILNA ODLIKUVANJA škreje^zasIUŽ0lFelIerov blagodišeči fluid iz rast-Jinskih esenc, z znamkov ,,ElsafJuid" tekom 35 let, i številna priznanja po-sebno onih, šteri ganikajo za viista, grlo, zobe, za grgranje, pri prehladi, našeci, hripi itd. nas silijo, da stalno znova priporočarao to dobro doma-če zdravilo i kozmetikum i da opominamo na to, da je pravo samo z imenom ,,FELLER". Dobi se v leicarnaj i sličnih frgovinaj v poskiisnih glažkaj po Din 6 —, dvojnih glažkaj po Din 9'— ali v špecialnih glažkaj po Din 26—. Po pošti stane zavoj z 9 poskiisnimi ali 6 dvojnimi ali 2 špecijalnima glažoma s poštninov vred Din 621—. Štirje takši zavoji D. 173 pri izdeliivalci SAVSKA BANOVINA EUGEN V. FELLER, Stubica Donja štev. 823. ,\ Vttre nihalice šl 602 jako soliden stroj, prvovrstne kakovosti, navije se sar.o vsrikš h 14 dni, b je cele viire kak tiidi poiovine, z gla-som cerkvenoga zvofa, ma posrebrene numere i moderni ornar v orehovoj farbi, veličina 51 cm. S 3 letnOtf ga-rancijov samo Din 5Z0. Pri naročitvi vtire nihalice se ^ pošle naprej 50 Din za kaparo. Br. 608! Moderna viira z nihalom, na pera za 14 dni, bije močno polvure i vfire kak zvon v zvoniki, omar iz orehovine, vel. 47x22 cm. Din 438" — Br. 609. Ista v veličini od 51x24 cm. Din 4451 — Br. 607. Ista v veličini od 53x26 cm. Din 4SO1 Br. 620. Posebnolepo izdelana vel. 63x30 cmDin 496--Br. 614. Jako lepo izdelana, velik 94 cm. Din 5941 Br. 606. Jako velika velik. 102x40 cm. Din 6581 — Dobre i ffalejSe viire nihaliee najdete v kataiogi. Razpošila se po povzetji aii če se penezi naprej pošiejo. Reskiranja nega nikšega, ar ka se komi ne vidi, to se zaraenja ali se nazaj dajo penezi. — Za-prosite brezplačni velki letni cenik vur, lancov, prstanov, ringlinov itd. iz zlata, srebva i finih kovin od firme H. SUTTNER, Odpr!!EoKL1 vor LJUBLJANA št. 895. - 72 - Močni učinek šteroga telko hvalijo vsi, ki niicajo Fellerov fluid iz rastlinskih esenc s postavnov zava-riivanov znamkov pri zobo- i glavoboli, migreni, nervozi, sla-bosti oči itd., šteri učinek je že 35 let tiidi pri nas poznani — nas sili na pozornost, da je pravi samo v glažaj, kak je gorik na-slikana z imenora ,,FELLER". Dobi se v lekarnaj i podobnih trgovinaj v poskiisnih glažkaj po Dir. 6—. v dvojnih glažkaj po Din 9— i velkih specijalnih glažaj po Din 26. Po pošti košta s poštninov vred zavoj z 9 poskiisnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalni-ma glažama D 62-— Trije takši zavoji D 139 EUGEN V. FELLER, stubica Donja št. 823. (Savsha banovino) (sm sjt/3 ma ma iGm 6\>r/s c^k Naznanjam poštiivanomi obcinstvi, da mam v za-logi vsakovrstno melo, kakti pšenlčno i rženo i vsakovrstno špecerijsko blago po najnižjoj dnev-noj ceni. Vsem se najtopleje pri-poročam Oašpar ]ožef trgovina z «1653111111 blagom Murska Sobota Aleksandrova cesta W. >WX3 \QJJH3 \VMS [m$WWM®M®&i V Murskoi Soboti najmodernejše no- tri vpelano stroino mizarstvo (fiilarija) RUDOLF ŠAFRAN-a šteroga deiavnica je dozdaj bila na Csiszarovom rnesti, se je preselila v lastno hišo Bcnta ulica št. S. (poleg- SohGlskoga Ooma). Izdelavle vse vrste tnizarske potrebščine kak: stavbeno po-hiStvo, Ikrinje i lesne rolete po nisikoj ceni. Prevzeme vse vrste izdelanje lesa na rnašinaj po tak nisikoj ce-ni, da se ne splača s prostov rokov tak težko delo opravlati. PBŽIl/fl IKlETODfl ZB HEBD LIGfl I RflB. \ Proti betegom vseh naših kož nam sliiži FEllEfOVa A hauhaska Elsa poniada za zaščito lica i kože, ar ne po-" kriva kak navadna krema samo površino kože, nego se globoko vpije v kožo i deliije s svojimi dobrimi sestavinami. Ona hrani, obn&vlja i pomlajuje poveh-njeno grbavo i hrapavo kožo lica, šinjeka i rok. Kožo dela gSstko, mehko, čisto i gibko, odganja vimrle, brazgotine, piščajce i sokrvnice. Veselje je gle-dat, kak ednostavno i hitro preminejo sunčne liše. Elsa-pomada brani kcžo od kvarmh vplivov vetra, vlage, prašine i sparnosti. Eden lonec 12 Din. Paki-vanje i poštnina posebi. Za probo 2 lončica že s pakivanjom i poštninov 40 Din., če se penezi pošlejo naprej, ar pri povzetji košta poštnina 10 Din več. - . ?MU MET0D9 U NEGO VL9S. Za nego vlas, za jačenjd hranjenje kože na temeni, vporabla se Fellerova jaka Elsa pomada za porast vlasi (Tanochina-pomada), ki vodi novo hrano korenji i tli vlas, pospešiije rast vlasi, i odstrani naglo izpadanje vlasi i prerano plešo, a dela trde vlase mehke i gibke. Lončič 12 Din. Pakivanje i poštnina posebi. Za probo 2 lončiča že s pakivanjom i poštninov 40 Din., če se penezi pošlejo naprej, ar pri povzetji košta poštnina 10 Din. več. Elsa-masalo za vlase, krepi kožo glave, dela vlase mlade i lepe Kanfa 27 D. 50 p. Elsa Sframpoon 7.a pranje glaveivlas, naifinejšega diiha, omotič 3 Din 30 p/Mast za mustače 5 Din 50 p. Brillantine 5 Din 50 par, olje za vlase 5 Din i 17 Din 60 p. Sigurna sredstva za farbanje vlasi čarne i rjave farbe 65 Din. Sredstvo sa odstranitev vlas ,,Depilatorium" odstrani nezaželjene vlase od vsak-šega mesta tela, 34 Din. Prava žajfa zdravja i čistoie! Fellerove Elsa-žajfe so divno dišeče, šparavne v rabi deliijoče sestavine, potrebne za zdravje i Elsa-lilijina mlečna iajfa i Elsa-žajia lilijine kreme, po-sebno fine cvetnežajfedelajo kožo tnebko i nežno. Elsa-žučakoua-žajfa prava blaga žajfa tiidi za najmenšo deco. Elsa«glicerinska-žajfa po-sebno dobro deliije pri očiščenoj koži. Elsa-boraksova žajfa izvrst-na proti sunčnitn pegam, kožnira opeklinam i piščajcom. Elsa»katranova žajia desin-ficira, jako dobro deliije na kožo i vlase glave, posebno pri deci. , oplemenjujejv kožo i vsebujejo dobro čistočo. Je 7 vrst Elsa-žajf: Elsa-iajfa za briti, ki zednim desinficira, omehčava brado, se jako peni i ne draži kože. S poš-fov na probo 5 komadov Elsa-žajfe v poželjenoj izbiri vkljiičnu pakivanje i poštnina 52 Din. ,,Elsa" fekoče liljjno mle-ko, idealno sredstvo čistoče, kan-,*^ ta 13 Din 20 p. ^tft Elsa-toaletne pastlle za muj-- -fvanje i Elsa-toaletni prašek za ' mujvanje 1 karton 10 Dln. ,s,.' Zdravstveni puder dr. Kluger ' (marka Hega) škatla 27-50 Din. Puder za dame 1 ovojček 4-40 D- Priporoča se peneze naprej poslati, ar pri povzetji košta poštnina 10 Din. več. Ce se ti preparati kcoj spakivajo k Elsa pomadi ali Elsa žajfi, se prišpara pošt-nina, ovak se stroški zaračunajo najfalejše posebi. Naročbe naslovite točno na : EUGEN V. FELLER, lekarnik, STUBICA DONJA št. 823. (Savska banovina) Tak se špara Ne vala se pri kupiivanji prensgliti, posebno ne pri kiipiivanji viire, ar nam i najfalejša viira more jako drago priti, če se neprestanoma more popravlati. — Najbole šparamo, če pri kiipiivanji ne gledamo samo na faločo, nego i na valanost blaga i se obrnemo na edno solidno staro strokovno firmo. — Zato Vatn ponovno pravirno, da zaprosite novi letni cenik, ki vsebiije nad 1000 za-nimivih slik, od že 34 let stoječe renomirane svetovne firme vur H. Suttner v Ljubljani št. 895. Te cenik dobite ščista brezplačno. V SUTTNEROVOM ceniki najdete Prave Anker-budilnice Št. 125 s solidnirn strojore, točno regulirane, sponiklanov škatlov, 16 ctn visike samo 49 Oin. Prave švicarske žepne vilre. Št. 120. Antter-Remont. z najnatenkoma rtguiiranimi strojom samo 44 Oin. Št. 121. Remont-Ros opf z I-a strojom, s svetlimi ra- dium numerami i kaz !ci saTio 58 Din. Vtire na roko že za 98 O. Oblublena f.na srebrna viira na roko WAXO" št. 1309 za samo 255 Oin. H. SUTTNER, Viire za dame i gospode iz zlata, srebra itd. s pravim švicarskim strojom v vseh cenah. l^ f Zlatnino i srebrnino, lance, prstane, ringlitie i driigi nakit, drago-če, šker za jesti itd. ogromnoj izbiri. Elegantne doze za tobak i za cigarete iz srebra, nikla, alpaka, kak tudi moderne špicigare za cigarete. Bankaše za drobiš i listnice i stotine najlepših finih predrnetov najdete v velkom letnom ceniki" skoro za originalne tvornične cene a poleg toga kupujete brez vsakšega res- keranja, ar se ono, ka ne odgovarja, iz- menja ali se nazaj dajo penezi. Prosite šče dnes brezplačni velki letni katalog od T,!rah,ra"- L]UBL3ilfifl št.895. Prava metoda za nego zdravja. FEllBPDBB Elsa pilUlB, jako.^iago nego hitro delujo-če, lirajoče sredstvo, ki jači želodec, ne draži čreva i olejšiije sedenje. Eden omot (6 škatlic) 12 Din. Tira-joča sol za želodec 5 Din 50, čaj za čiščenje krvi 6 Din 60, ricinusovo olje 5 Din i 17 Din 60, prašek za prebavo 8 Din 80. FeIIepBVO ElSO PibjC OljC, jača vsakoga, a posebno slabe ženske i deco. Povzroča hitro naraščanje težine i davle zdravo kožo. Velika kanta 20 Din. ElS3-hina-ŽCleznO UinO za slabokrvne i bledolične osebe potrebne popravka. Kanta 16 D>n 50. Železni liker (Hegaferrin) 19 Din 80. Čaj za živce 8 Din 80. Elsa ŠJBdshO ftijlIiCE (želodčni liker) pospešuje prebavo i davle zviinreden apetit. Kanta 13 Din 20. Seehofer kaplice 8 Din 80. — Razne kaplice, kak Hoffmanove, meiisove od kamilice, cirnetove, po 5 Din 30 i 19 Din 80. EISQ ZBgDPShi SOh proti^ kašli i prsnim bolečinam kanta 13 Din 20. Vapneno žeiezni sirup 13 Din 20. Čaj za orsa i proti kašli 6 Din 60. Prašek proti kašli (Fijakerpulver) 6 Din 60 Hega Šečeriči za prsa i proti kašli 8 Din 80. Kaise-rove prsne kamarele po 5 Din i 12 Din. Elsa SladhOPne pastilE pPOti gliStam pn deci i pri odraslih, vrečica (10 pastil 11 Din. Elsa mcntoldi blinČiE (migrenštift) proti glavoboli pa tiidi proti zbadanji stvar cov. Komad 10 Din. NajnKKIlBJŠa fPaiiCDSba UinOViCGI, originalna MRadicum" marka, velika kanta 19 Din 80. Mast proti ozebllnam 11 Din. Mast za rane 11 Din. Vrastvo za krof 11 Din. Mast za krof 11 Din. Prašek za krof 11 Din. Mast za deco 11 Din. /Elsax Prava metoda la ne-guvanje nog Proti kiirjim očem, žiilom itd. Vam pomaga brez bo- lečine, brez noža, brez nevarnosti zagiftanja krvi, hitro i sigurno deliijoči Fellerov Elsa turistični melem. Mali karton 4 Din 40 par. velki karton 6 Din 60 par. Nadale: Tekoča turistična Elsa tinktura glažek s kištov 11 Din. Elsa prašek za po- sipavanje proti znojenji na teli i nogah. Škatla z rešetkov 7 Din 70 par. Elsa prašek za kopel nog 6 Din 60 par. Za gospodara: Elsa hranlfvi prašek za živino, kak močen dodatek k dnevnoj hrani za kon-je, govedo, ovce, svinje i perutnino. Karton 8 Dm. Mazalo za konje 19 Din 80 par. Kreolin 10 Din. Pakivanje i poštnina posebi, ali zalo najfalejše. Kem več se naednok na-roči, tem več se prišpara pri poštnini. Naročbo trbe jasno nasloviti na EUGEN V. FELLER, s lekarnik, STUBICA DONJA št. 823. (Savska banovina.) \ t • Velke prednosti štere človek ma, če lepo i vugodno sedi doma pred letn?m cenikom s prek 1000 slikami od svetovne razpošiljalne hiše SUPTNER i nemoteno, ne da bi se prenaglo> zbira to, ka potrebuje, vživali bodete ttidi Vi, če zaprosite te zaistino zanimivi katalog, šteroga v\. ,/ dobite šcista brezpiacno, ar ne trbe driigo, kak, da napišete edno kartico. Velki proraet omogoča tvrdki SUTTNER, da svojo blago davle skoro za .. " originalno tvornično ceno kak na priliko: Bečko ročno harmoniko št. 13116 z 10 tipkami, 2 bajsama, dvoglasno, veličina 24X11 V2 cm> z 10 giiba-mi na mehi, v lepoj zdelavi / za samo 168 Din. MašJn za britt št. 12.207 ffno poniklan, z 2 klingama, jako lepo izdelan, dobite za samo 22 Din. v Razpošila se po povzetji ali če se penezi naprej pošle-jo. Reskiranja nega, ar ka se kcmi ne vidi, se zarnenja s)\ se penezi nazaj pošlejo. Jezere raznih predmetov za vse potrebe bodete najšli v CaaMMAMAMA^ ceniki tak velkom dUIISierOVOITl na priliko: Žepne nože, Britva, ' Šker za vlase rezati Gosli, ; Citre, Mandoiine, Gramafone, i i driigih glazbil Škarje itd. „ ,, r_•.-,_¦ .„ Alat, hublič, klešče, hamer, sveder itd. Kuhinjsko posodo vse vrste. Naslediijte vse skiisene liidi i zaprosite sče dnes -¦....--:¦, . ¦¦ te letni cenik od .¦ , , H. SUTTNER, Ljubljana št 895. (Dravska banovina.) Pravi FEllerovi Elsa-proizuodi: Elsa-hrem pomada za licc, Elsa-poinada za porast viosi, Elsa-ljiljanova mlEčna žajfa i 7 ursf zajfE zdraula i lEpote, Elsa-Shampoon, Elsa-SachEt, Elsadont, Elsa BOdn za utista, Elsa šumski miomiris parfum za sobB itd. se rannotah lEhko naračiio pri tt. Suttner- REUMATICNI ((IIIIIHIIIHIIIlllllllllltlllimilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIII i vsi, ki trpijo od protina, trganja nTi°af hrhffi vk?ms0 l8llli0 pomipjeni, p i n, v nruu 1 Kiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii da niicajo pravo sredstvo, če pazijo na to, da dobijo pr-vovrstni Fellerov fluid iz rastlinskih esenc s postavnov za-variivanov znamkov BElsafluid% kak ga kaže poleg stoje-ča slika. Dobi se v apotekaj i podobnih trgovinaj. Poskiis-ni glažek po Din. 6.~, dvojni glažek po Din. 9.— i velki specialni glažek po Din. 26. -. Po pošti košta zavoj z 9 poskusnimi aii 6 dvojnimi ali 2 special-nima glažekoma Din. 62.— s poštninov vred. Dva takšiva zavoja Din. 102.— pri izdelovaici EUGEH V. FELLER, Stubica Donja št. 8Z3. Savska Banovina. To ie pravo za pohištvo: Elsa-SBGhBt diŠEČi za omar za obleko, vretina stalne dišave, ki prehodi vsakši falat obleke. Cena 6 Din. Efsa ŠUHtSha dišava (parfiim za sobe) napunjava vsakši prostor z div-nov dišavov, razkužuje posebno betežne sobe. Glažek 16 Din. 50 p. Diše-če sveče kak tiidi prašek za sobe pokaditi od 3 Din. naprej. Fini parfUIH od dišav raznoga cvetja v originalnih glažkaj po 19 Din. Rlim-CSencija 5 Din. 30 par i 19 Din. 80 par, kinejski čaj od 2 Din. 50 par naprej. •¦ ¦ ... ,..-'. Elsa prašeh proti plazni pomori gviišno i hitro vso golazen.- Velka do-za 17 Din. 60 par. Špricalka za golazen 25 Din. Tiktura proti stenicam 17 Din. 60 par. Bift profi tnišim i podganam BFJoxa zma 8 Din. 80 par. Haftalin za l Din. 50 par, kamfor cd 3 Din. naprej. ' - Prava mefoda za nego viist i zob EISBdont krema za zobe: čisti zobe belo kak sneg i prepreči vsakšo gnilobo pri zobaj. Tuba 8 Din. 80. EISB VOda za UUSta čisti, osvežiije, desinficira zobe i viista, odstraniije loš odzaja iz vust, vtrjfije zobno mesto i preprečuje zabobol. Glažek 16 D. 50. * Elsa ppaŠeH za ZObe 6 Dfn. 60, Or. HBiderOff prašek za zobe v škatulaj po 6 Din. 60, v vrečicaj po 4 Din. 40. EJsa bapliCE ZO ZObE> hitroga, bolečine oblažiivajočega deluvanja, glažek 7 Din. 70. Helisaga hamforna hrogla 4 Din. 50. Hefice zo zobe po 11 i 20 Din. Pakivanje i poštnina posebi, ali najfalejše. Kem več se naroči naednok, tetn več se prišpara na poštnini. Naročbe trbe jasno nasloviti na: EUGEH V. FELLER, lekarnor, Stubico Donja št. m.^m. 3 n< OqTb nj — f6 O < s* 5. pr ga a' 3 Oi Oi 00 •o-o TO JE ZAISTINO FAL, ar zaistino fal je zato to, ka je ttidi dobro. A jeli je edna vura dobra, to vi pri kupuvanji ne morete presoditi, ar vidite samo zvunešnjost. Najvaž-nejše pri viiri je mehanizem. to je znotrašnja vrednost. To more presoditi samo strokovnjak. Najbolši strokovnjaki priporočajo iz osvedočenja SUTTNER-ove viire i posebno one z^markov ,,IKO" i ,,OMIKO" iz Suttner-fabrike v Švicarskoj. Št. 122. samo flin. 9V.- Evo 2 primera: Štev. 122. kovinasta Anker-viira z »Ros-kopf* strojom, s se-kundnim kazalcom, z radiura svetlimi nume-ratni i kazalci, v po-niklanoj kovinastoj ie-po graviranoj škatiili z 3-letnov pismenov garancijov Din 94.— Anker Remontoir Roskopf vfira št. 180 z lepo graviranim po-krivalom Oin. 119.- Nato ploščnata An-ker Remontoir viira štev. 507 z finim ,IKO" strojom, 15 rubinov, na sekundo točno regulirana, v mo-dernoj jako lepoj škatiili \z pravoga nikla, s 5 letnov garancijov Dlli 248« — Srebrno čislo jako lepo izdelano za ce-no poDin. 48 , 75 itd. Navilhnice: Iz srebra pozlačene od Din. 20.— dale. Iz 14. karatnoga pravoga zlata od 59.— Din. Lanci: Štev.201. Srebrni okrog- lo-oklopni lanc, žme- ten 30 gr. fino izde- lani Din. 79 — Isti, 15 gr. žmeten D48.— Štev. 554. lanc iz ameri- kanskoga doublč zla- ta, jako lepo izdelani i močen Din. 68.— itd. za razne niske cene v velkotn katalogi. Prstani: Št. 6500. Srebrni poročni prstan (burma) D. 15.-Štev. 6653. Poročni prstan iz amerikan- skoga doublč-zlata Din. 22.— Štev. 6853. Poročni prstan iz 14 karat- noga pravoga zlata Din. 88. - i drfigi prstani v ogromnoj izbiri v katalogi. dale do najfinejševrste. Zapestnice: Srebrne od Dia 26. dale. Iz amerikanskoga double-zlata od Din. 29. dale. - Iglice od 26.—- Din. dale v velikoj izbiri. H. SUTTNER, "JSSTMFSr LlUBLlitHil l\. 895. Nfl 1*0! M velibo! Manufakturna i modna trgovina Brata Siffap S Hohn MURSKA SOBOTA Slovenska ulica. Na mnlo! No malo! Vsakovrstno, samo fino manufakturno blago se' dobi po najnižjoj ceni samo pri Brafci Siftar g Haiin MURSKA SOBOTA (poleg ev. cerkve) Če mate bolečine kiipite v lekarni ali v kakšoj tozadev-noj odajalni Fellerov pravi blagodiše-či Elsafluid. Naribajte vsako jtitro i vsaki večer bolna mesta, pa se bote čiidili i veselili, kak hitro i dobro Vam Elsafluid olajšiije bolečine. Če ste zdravi, vzemite Elsafluid za gr-granje ino izpiranje, i ostali boste zahvalni i verni Elzafhridi. Vsakdenešnja nega z Elzafluidom Vam da za nagrado bistro glavo, močne živce i zdravo spanje. Ohran-jiije Vaše zdravje i zbaja s tem zavii-panje v sebe i veselje do življenja. Za znotrašnje nUcanje par kapljic na sladkori ali v mleki Vas obvarje ne-razpoloženja, krčov, kašla, hripavosti itd. Že naši roditeli i dedi so ga nii-cali za zvunešnje i notranje potrebe kak gvfišno domače sredstvo i kos-roetikum za glavo, hrbet, lakti, pri revmatičnih i živčnih bolečinaj, za celo telo kak tiidi proti zoboboli. Zahtevajte za poskus v lekarnaj i zadevnih trgovinaj Fellerov pravi El-zafluid v poskiisnih steklenicah po 6 Din, v dvojnih steklenicah po 9 Din ali v specialnih steklenicah po 26 Din. Pošlnina pride falej, če se kem več naednok naroči; skiipno z zavojninov i poštninov košta: 1 zavoj z 9 po-skiisnitni ali 6 dvojnirai ali 2 spec. teklenici 62 Din, dva takšiva zavoja satno 102 Din i 6 takih zavojev samo 250 Din (namesto 6 krat 62 Din). Naročila adresirajte na lekarnara EUGEN V. FEUER stubica Donja 823. (Savsba banogfna.) Za želodčne i črevesne težkoče Fellerove od-vajalne Elsa-kroglice, 1 zavitek s 6 škatli 12 D. FABRIKA PERILA i GVANTA TRGOVSKI DOM STERMECKI, CELJE štev 306 z u U4 > z CJ PJ > z tu o PJ > 1,..-. « Din 25, 28, 31 Din 199, 295, 325. Din 340, 450, 540. Di.i 9, 12, 14. Din'93, 118, 128. D.n 7, 9. vilici Din 1.50 žlice Din 1.503-nož Din 10 Diii 122, 145, 159. Din 45, 71, 76 Din 21, 43, 10, 21 Din 5, 11, 24 Din 120, 125 130 '-. :JI Din 17, 24, 30 J Din 8.50, 11, 14 Din 29, 42, 60 Din 60, 86, 109; Din 34, 45 Din 52 Din 11, 22, 27 Din 3.50, 6 TRGOVSKI DOM STERMECKI, CEUE štev 3o6 FABRIKA PERILA i GVANTA. Zahtevajte novl, veliki, ilustrirani cenik z vnogimi krasnirai slikarai raznih predmetov, štcre vsikdar niica vsakši človek ! Cene čiidovito niske, Ubira velikanska! Ka ne vgaja, se zamenja ali povrne penez! DITTRICH GUSTAV TRGOVINA Z GALANTERIJOV i ŽELEZNINOV MURSKA SOBOTA (Prekmurje.) V ZALOGI MA: Emajlirano posodo i kuhinjske potrebščine. Bakrene kotle za žganje. Bakrene i pokositrene pralrie kotle. Bakrene kotle za štedilnike. Raznovrstie kopanje (Badeivanne). Raznovrstne črpalke za st(i- dence (Saug- und Schlagbrun nen Pumpen.) PRVA STALNA nfljvehsa i najfalejša zsloga z zidonimi pečmi i ploiSami za stedilnike (Rariiei fur Schparherd) raznovrslne kvahttte v velkoj izbiri se nahajajo pri zgor^j imenii-vanoj tvrdki. NISIKE CENE!! SOLIONA PODVORBA!! DOBRO BLAGO!! Pima domača slaščičarna Sidonija liovak v Murskoj Soboti Aleksandrova cesta. — V lastnoj hiši. Ma vsigdar friška i fina peciva kakti: čajno i drobno pecivo, v letnom časi vsaki den sladoled i ledeno kavo; nadale Iik6ri, rum na veliko i malo se dobi. Tak tiidi za veselice i za gostfivanje se dobijo vsefele torte z najlepšimi okrasi i nadpisi. Božična i viiZBmsha dorila v najvekšoj i najlepšoj izbiri se do-bijo po najfatejšoj ceni. SOLIDNA PODVORBA! ČISTO i DOBRO DELO! JAKO NIZKE CENE! Najfaleše popravlanje m ¦ parno tnlatilnih strojov (Dampf Dreš-mašinov), vsakovrstnih poiskih i gos-podarskih mašinov, tadi motorov, bi- cikiinov. sb pripoPDčam z poštuvanjem: I ŽALIK LUDVIK strojni ključavničar v MURSKOJ SOBOTI, Zvezna ulica (prek od občinske hiže.) ! i ZAVEDNI KMETJE OBRTNIKI, TRGOVCI i DELAVCI nalagaio svoje priSparane peneze varno pri KMEČKOJ POSOJILNICI v Murs&oi Soboti CerSivena cesta št. 5. v lastnoj hiši prek od birovije. — Ček. rač. 15229. Kmetje, ta gasa je vaša, zato se je posliižiijte i jo tiidi priporačajte drugim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knižice ali tekoči račun ina je obrestuje najbolše. Hranilne vloge zna-