K
M
OVA SLOVENSKA CERKEV V TORONTI
m i amSSIi
MISLI
Gl.P.O., Sydn«y. w b* po*
•	t • o*riodic«l.
>! >’	>’ >; >; >; >; >; >; >; >; >.	>. .♦ >;
>:
&
>;
>;
>;
♦;
MISLI
(Thought* )
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljen leta
197»‘2
♦;
$
♦;
'i
Urejuje m upravlja F’. Bernard Ambrožič
O.F.M.
Tel.: F A 7044 *
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej *
Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd.,
417 Burvvood Rd., Belmore Sydney. Tel. 75-7094 >: »: ♦:
KOLEDAR Oktober — Vinotok		
★ 1	N	19. pobinkoštna
2	P Angeli varuhi	
3	T	Mala Cvetka
4	S	Frančišek Asiški
5	č	Placid
6	p	Bruno
7	S	Rožni venec
★ 8	N	20. pobinkoštna
0	P	Janez Leonard
10	T	Daniel
11	S	Materinstvo Mar.
12	č	Serafm, Maks
13 P Edvard, kralj		
14	S	Kalist^ papež
-* 15	N	21. pobinkoštna
IG	P	Hedvika
17	T Margareta Mar.	
18	S	Luka, evangelist
19	Č	Peter Alkantara
20	p	Janez Kancij
21	s	Uršula
★ 22	V’	22. pobinkoštna
23	p	Severin
24	T	Rafael nadangel
25	S	Krizant, Darija
	e	EVarist
27	P Frumencij	
28	S	Simon in Juda, a.
* 20	N	Kristus Kralj
30	P	Klavdij, Sonja
31	T	Krištof
>;
>;
♦;
>;
>;
>:
♦;
K
Uj
K
Pi
0-
J*
•>
e
e
*
"TJ
SKUŠAJTE POSLATI NAROČNINO! PROSIMO.
KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH”
VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0.
Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni m razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo.
LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0.
To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo.
SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0. Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno.
IZPODKOPANA CESTA, gorenjska povest Janeza Jalna iz časov, ko je železnica zapela pogrebno pesem “parizarjem” na cestah med Trstom in Dunajem. — 10 šil.
SLO VEN 1Z PETOVIJE, zgodovinska povest Stanka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil.
SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno delo umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0.
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Simčič, iz !ala Kulturna akcija. — £ 1-0-0.
IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek. R°' man “Iz modernega sveta” in več drugih 1,0 vel — £ 1-0-0.
IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. zve*e^' Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ 1"®'
NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0.	^
Kociprov roman Slovenskih Goric iz časo nemškega navala. Velezanimivo!
DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, izdal® Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0
BARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0.
Ves pomen Baragov in vse delo za njegoV° oltarno čast je popisano v tej knjigi.
PO -'VFTLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca J*’ kliča. £ 1-0-0.
ZBRANI SPISI pisatelja Ksaverja Meška. NajnO' vejše izdanje. PET zvezkov po £ 1-0-0.
DANTE:	PEKEL. Izdala Slov. Kulturna A*'
cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 1"
leto x.
SEPTEMBER, 1961
ŠTEV. 9.
ISKRE IZ AVSTRALSKIH MISLEČIH MOŽGANOV
Včasih JE VREDNO POGLEDAT[, kakšna Pisma pišejo v dnevno časopisje ljudje, ki ob bra-nju časopisa kaj mislijo. Velika večina seveda j^evno časopisje zgolj prebira in požre vse, kar ere, brez svoje lastne misli. Mnoge, ki se pov-‘Pno do razmišljanja, mnenje časopisa potegne za Sabo. če taki pošljejo kak dopis, komaj kdaj po-Vedo svojo misel. Med objavljenimi pismi pa ven-<lai' najdeš neredko tudi take, ki so kljub svoji
ratkosti vredni več ko cele strani ostalega časopi-Sa' Morda ni vse čisto zlato, v glavnem pa zadene-žebelj na glavo.
Navedimo tri primere:
I)AILY TELEGRAPH August 21, (Sydney):
^ “Neki Y. Jone« je pisal, da ni na mestu otro-, **» v prvih razredih pripovedovati zgodbo o stvar-sveta, ko jim pozneje v višjih šolah to zgod-
0	°»mešijo. Mladina da se na ta način samo meša.
>*d
Toda kako g. Jones ali kdorkoli drug v re.sni-da ni ustavaril sveta Bog? Če že ne dobe-
v šestih dneh, pa v šestih stopnjah ali do-
Kako pa naj vemo, da se znanost ne moti, ko . *v,» da je svet za svoj razvoj potreboval mili* 0|,e in milijone let? Znanstveniki so se že pogosto ot»li. Sicer pa mnogi vodilni znanstveniki pri-
. *v*jo, da je moral biti svet ustvarjen po najviš-
Bitju.
^4 vse zadnje le vsa znanost sloni na nespre-^Ijivem zakonu vzroka in učinka. Nas svet je vendar učinek, ki zahteva svoj vzrok.
Samo neko najvišje Bitje, ki ni bilo od niko-Ustvarjeno in za svoj obstanek nikogar ne po-
trebuje (samo tako Bitje je “najvišje”), more biti vzrok poslanku sveta.
Kako boste o teh rečeh povedali s takimi besedami deci v otroškem vrtcu, ne da bi jih mešali? Ne morete, je previsoko zanje.
Je vprašam: Kako pa naj kdo ve, da res ni Boga “gori nad jasno modrino neba”? — William
Bell.
Drugo pismo v isti številki:
‘‘Medtem ko se Avstralija žene za povečanje števila prebivalstva, tisoči avstralskih mater preživljajo svoja najboljša leta pri delu v tovarnah, da pomagajo plačevati za reči, ki bi družine lahko bile brez njih.
Slaba stran avstralskega ženstva je, da misli: Svet se bo podrl, če ne dobim v hišo kar mogoče hitro po poroki vseh modernih naprav, ki so dandanes naprodaj.
V dobrih starih časih so matere ostajale doma in se posvečale skrbi za lepo število otrok. Dandanes pa menda večina žensk misli, da so se poročile za delo v tovarni in to v prid spretnih trgovcev, ki jim ženska ne more odkimati, pa jo vjemejo v kontrakte dragega odplačevanja na obroke in še dražjih obresti.
Avstralija naših dni potrebuje svoje matere doma bolj kot kdaj v preteklosti. Dovolj imamo moških delavcev in ni razloga, da bi se ne mogla napolniti dežela z naravnim prirastkom, namesto da izdajamo visoke vsote za importiranje priseljencev, ki se spet vrnejo v svojo domovino, ako jim Avstralija ni po volji. — Stephen Forsyth.
(Konec str. 283)
OB JAKLIČEVI KNJIGI: FRIDERIK BARAGA
Pavla Miladinovič
NAD DVAJSET LET JE OD TAKRAT, ko mi je sredi pouka na srednji šoli obtičal pogled na profilu sošolke odličnjakinje, čudno tuj obraz je imela. Ali je sploh našega rodu? Nekoč sem jo o tem naravnost vprašala. Odgovorila mi je:
“Seveda sem Slovenka, le izredno podobna daljnemu sorodniku škofu Frideriku Baragu. Moja mati se je pisala Baraga.”
Ker nisem hotela pokazati, da o Baragu ne vem drugega kot njegovo ime in da je bil nekoč “škof v Indiji”, se nisem spustila z njo v nadaljnji pogovor. Tista leta se pač nisem menila za škofe ali celo svetnike, za vse drugo prej. Ostalo mi je pa vprašanje: zakaj naj bi podobnost z Baragom komu dala nedomač obraz. Ta uganka mi je še tudi v poznejših letih prihajala na misel.
V	lanskih MISLIH je izhajalo predavanje pisatelja Mauserja o Baragu. Tam se brala, da se je v dolgih letih bivanja med Indijanci Baragov obraz navzel indijanskih potez, šele tedaj sem razumela sošolkin odgovor — bila je Martina Leitgeb •— ostala je pa uganka, zakaj je tudi njen obraz kazal indijanske poteze. Zgolj igra narave?
Čitanje Mauserjevega predavanja je povzroči-
lo,	da sem začela poizvedovati po literaturi o Baragu in tako mi je prišla v roke dr. Jakličeva krasna in izčrpna knjiga o tem našem možu. šteje 292 strani in je opremljena z mnogimi fotografijami. Podaja nam dobro sliko Baragove osebnosti, njegovega življenja in delovanja.
Zamislila sem se ob pogledu na Baragovo šolsko spričevalo iz leta 1813, ko je završil četrto gimnazijo. Nima samih odličnih redov. Tudi v poznejših spričevalih ne. Tako sem prišla ponovno do zaključka, da se ne povzpno do izrednih višin v življenju le odličnjaki v dijaških letih. Tudi naš Baraga je dosegel zasluženo slavo in uspehe bolj z vztrajnostjo in veliko plemenitostjo, kot z nadarjenostjo, čeprav tudi ta ni bila majhna.
Dr. Jaklič nam slika Barago najprej kot inteligentnega dečka iz ugledne slovenske družine, ki so mu otroška leta potekala na očetovi graščini v vasi Trebnje. Krasila ga ie privlačna zunanjost, od staršev pa je prejel vse lepe in dobre lastnosti, med njimi globoko vero. Očeta in mater je kmalu izgubil, zato mu je bil postavljen za varuha stric, ki je živel v Ljubljani. Mladega Friderika je vzol k sebi. Mestno življenje nudi mladoletniku vse pogoje, da krene na stranska pota. Toda Friderika
Ljubljana ni pokvarila, pa tudi ne Dunaj, kam01 je po končanih ljubljanskih šolah odšel študirat pravo.
Mladeniču z Baragovimi lastnostmi in zunanjostjo bi bilo kaj lahko zaiti v greh, zlasti med študentovsko družbo in brez domačega nadzorstva. Toda Friderik ni nikdar omadeževal spoštovan.!8 do roditeljev in je ostal zvest njihovim naukom-
V	svojem nagnjenju do dušnopastirskega pokhc8 je ostal nedotakljiv za vse posvetne privlačnosti Prav tako je vse do smrti ostal zaveden Slovenec.
Ko se je prepričal, da ga Gospod kliče v svo* jo službo, je po končanih pravnih študijah odstop1 dediščino sestrama, odrekel se ljubezni do zar°' čenke in se z vstopom v ljubljansko bogoslovje veS daroval Bogu. Po mašniškem posvečenju je v di>' niovini na dveh krajih deloval kot kaplan, v šm*1' tnem pri Kranju in v Metliki. Vero v Boga in P°' božno življenje po veri je razumel neprime01. globlje kot večina ostale takratne duhovščine, k* se je bila nalezla jonzenistične mrzlote v versk1^ rečeh. Nič čudnega ni, če beremo, da je nalet prav med duhovnimi sobrati na nasprotovanje, d° čim se je verno ljudstvo nagonsko oklepalo pr8V njega. Ljudje so uvideli, da Baraga hodi dosledn0 po potih Jezusovih, zato so ga že v tistih letih sp°s tovali kot svetnika.
Srce pa je mladega duhovnika gnalo v pogan' ske misijone. Po mnogem duševnem trpljenju 1,1 dolgem čakanju na dokumente je leta 1830 zap11' stil domovino in odšel v Ameriko. Tam ga je c8' kalo 37 let napornega dela med Indijanci, zvrhnan8 mera telesnega trpljenja, poniževanja, lakote’ mraza in počasnega izgubljanja telesnih sil. Sain0 človek z nadnaravno močjo, prihajajočo iz popoln6 predanosti Bogu in zaupanja v njegovo pom°L’’ more v držati napore, kot jih je vzdržal Barag8, Pretilo mu je pogosto uničenje na le s strani dMe prirode, nego tudi s strani poganov in sovražn0 razpoloženih belcev. Toda Baraga ni omagal. S111,1 je pomagal staviti cerkve, šole in hišice za spreob* njene Indijance. Ustanovil je več župnij in škofij0’ ki je še danes njegov največji spomenik. Vendar Je našel čas za spisovanje knjig v indijanskih na>cC jih, ki jim je moral poprej sestaviti slovnico in gat rečnik. Tudi Slovencem je pisal knjige v ind1 janskih divjinah, zato ni čudno, da ga je domovin9 z velikim navdušenjem sprejela in lepo obdarova la, ko jo je po dolgih letih spet obiskal in se ji P°
kazal s škofovsko mitro. Tudi drugod po EVropi mu nabrali lepe darove za njegov misijon. Res J® vse porabil za božji vinograd, sam je pa ostal Sll'oinašen kot vedno.
Nemgoče je v kratkem sestavku bolj verno Naslikati veličino tega našega moža in opisati nje-^0ve zasluge za Slovence in Indijance, oziroma za sPlošno kulturno razvitje Amerike in Cerkve v Brez dvoma spada naš Baraga med nejvečje ^'sijonarje in kulturonosce vseh časov. Težko bo ^*ša Slovenija še kdaj rodila takega moža. Zares J® vredno seči po knjigi dr. Jakliča in z njo v roki
spremljati Barago po njegovih čudovitih potih. Tudi še tako posveten človek mora priznati, da Baraga dela čast narodu, iz katerega je izšel.
Prav tako mora vsak poznavalec Baragove osebnosti priznati, da je ta božji mož vreden svetniške časti, za katero se poganja katoliška Amerika, pa si obenem tudi moža prilašča. Vendar je živa resnica, da je Bog dal Barago najprej Slovencem, potem šele Ameriki. Tega pa Amerika in svet z njo ne bo nikoli vedela in priznala, če se mi sami ne bomo zavzemali zanj in ga pred svetom takorekoč zatajili. Nikar tako, rojaki, rojakinje!
Tir
Form No. N.6
COMMONVVEALTH 0F AUSTRALIA.
N ut iotiality and Cilizenship Act 1948-1960.
Application for Naturalization as an Australian Citizen.
i, ...
J	(HuJl	name)
hereby apply for naturalization as an Australian citizcn under the Natimtalitv ami Cilizenship Act 1948-60.
I	wns born ;
, a(	'Cj	E	...
(Town.)	-	v	(Cou«try.)	^
2.1	   H2J
1 (D ate.)
IG (B&cvJk. St-.. .....................
' (PrcsenI addre«)
(Cou«try.)
and now reside at
Signature 1
Dale 1
I»T Auihorlijr* A. 1	OrfalHi	prtotrr.	Cw»t«crr».
Prejeli »mo in uvrščamo. Ima biti dokaz, kako preposta je po novem vloga za državljanstvo. Tudi mi priporočamo. Se veda pa ne boste napisali, da ste prišli — iz Berlina!
K SLIKI NA OVITKU SPREDAI
V	LETOŠNJEM MAJU so naši rojaki v Torontu, Kanada, doživeli blagoslovitev nove slovenske cerkve, ki je že druga v tem velikem mestu. Imajo zdaj torej dve svoji cerkvi in z njima dve slovenski župniji.
Piva, cerkev Marije Pomagaj, je že “stara” — kakih 12 let bo imela. Stoji nekako v sredini mesta, pa je postala — premajhna! Z njo vred tudi dvorana pod cerkvijo in ostali prostori. No in — verniki razkropljeni po vsem mestu.
Pa so si znali pomagati. Omislili so si drugo cerkev in župnijo, bolj ob robu mesta na zahodni strani. Kako dolgo bo to “ob robu”, je drugo vprašanje, ker Toronto prav tako neprestano raste kot naša avstralska mesta. Novo cerkev so posvetili isto-tako Materi božji, toda pod naslovom: Brezmadežna s čudodelno svetinjo.
Že sam pogled na veliki oltar, kot ga vidimo na naši sliki, takoj pove, da je nova cerkev nekaj “drugačnega”, težko bi pa kdo rekel, da ni “po našem okusu”. Ni dvoma, da je notranjščina lepa, naravnost veličastna. Tako trdijo tudi dopisniki v ameriških listih, ki so si cerkev zunaj in znotraj ogledali. Kar verjamemo.
Od zunaj je — kot kaže pričujoča slika — nova cerkev še posebno “drugačna”. Ob tej sliki no gotovo marsikdo naših bralcev (bolj gotovo pa bralk) nekoliko odkimal. Smo pač vajeni drugačnih
cerkva. Toda s tem še ne sme biti rečemo, da no1 časi nimajo pravice do novih zamisli.
Obe slovenski župniji v Torontu vodijo gg’ zaristi. Ondotnim rojakom in njihovim duhovniko’11 iskrene čestitke! Njihova verska vnema in ne vzdržna požrtvovalnost sta vsega občudoval vredni.	.
V	Avstraliji ni “nevarnosti”, da bi nas k« škof pozval, naj si postavimo slovensko cerkev. K® ko bi neki bilo, če bi nas pa vendar kdaj ? Zdi = mi pa, da je bolje nekaj drugega vprašati. Recin* ’ da bi nam slovensko cerkev prinesel sveti Mikla^2
—	Bog ve, če bi naši ljudje kaj bolj prihajali vanj0 kot prihajajo v neslovenske cerkve, kjer se pa veI1 dar vrši — slovenska služba božja? — P.B.A.
TRNOVO PRI ILIRSKI BISTRICI
POD GORNJIM NASLOVOM beremo v “Družini”, edinem drobnem mesečniku, ki še sme izhajati v Sloveniji, naslednje vrstice:
V	zadnji svetovni vojni, ko so pri nas divjali hudi boji, smo se farani pod vodstvom takratnin dušnih pastirjev zaobljubili, da bomo našo župnijsko cerkev dvignili, nabavili nove orgle ter vsi šli na romanje kamorkoli, če bomo srečno brez večjih posledic za naš kraj preživeli vojno vihro.
Vse to smo do danes pod skrbnim vodstvom in s pomočjo naših preč. dušnih pastirjev izvršili in po dolgem času smo se v nedeljo 7. maja 1961 zopet zbrali v naši lepo prenovljeni župnijski cerkvi ter se svečano poklonili in zahvalili Mariji Pomočnici,
ki nam je pomagala s svojo mogočno priprošnjo P'1
Rogu, da smo lahko vsa dela izvršili.
.	K	tfiJ
Naš preč. g. župnik Viktor Berce SO se OD
priliki zahvalili vsem faranom in tudi pohvalili vs®>
ki so kakorkoli prispevali pri obnovi župn'js
cerkke.
Preč. g. župniku in g. kaplanu, ki vse dušnop11 stirsko delo opravljata v čast božjo in nam faran v korist, se na tem mestu vsi farani prisrčno hvaljujemo za ves trud. Vsemogočni Bog in Mar'j^ Pomočnica naj jima bosta velik plačnik na tem na onem svetu. Še enkrat: hvala lepa in Bog P‘ čaj!
Hvaležni farani.
SLOVENSKI “ VVHITE BOOK ”
*3e/a 3Cnjiqa
V	CLEVELANDU, ZDA, OBSTOJI ODBOR, ki »na nenavadno dolgo ime: Odbor državnih in dru-javnih nemeščencev, njihovih vdov in »irot iz ^>Vse kraljevine Jugoslavije. Predsednik je Rudolf Lukea, nekdanji Ljubljančan.
Dolgo ime, pa se menda pač ni dalo skrajšati, ^akor je ime obremenjeno z dolgostjo, tako sta namen in delo odbora obremenjena z butaro težkega poslovanja. Veliko in pravično stvar si je odbor Vzel za cilj, pot do cilja je v današnjih okoliščinah od sile strma in hrapava.
Svoje cilje je odbor razložil v “Beli knjigi”, ^ jo je razposlal vsem odločilnim osebnostim poetične Amerike, vse gor do zveznega predsednika. t>°slej so se le poedinci zavzeli za stvar, poedinei, s° še bolj pri tleh politične lestvice in nimajo odločilne besede. Če bo odbor uspel, da se bodo oddali ljudje z višjih klinov lestvice, ali pa sedanji
2	nižjih klinov zlezli više, utegne biti kaj kruha iz moke.
Kakšno moko pa mesi ta odbor?
Od ameriške vlade in vlad ostalih svobodnih držav zahteva, naj pritisnejo na vlado Titove Ju-Kotlavije, da bo dala beguncem in izgnancem od-®*odnino za konfiscirano premoženje, bivšim dr-2avnim nastavljenjcem pa tudi plačevala pokojni->1°i prav tako njihovim vdovam in sirotam v iz-^jenstvu.
Je to piavična zahteva?
O tem komaj kdo dvomi, vsaj v svobodnem ®yetu. Titovina bi seveda rekla: Zločinci so, zloščeni nisem ničesar dolžna, kvečjemu krogljo ali vislice
Še preden ji kdo od zunaj — recimo, ame-Hška vlada — namigne, kaj bi bila njena dolžnost, Titovina na vse načine trudi, da bi bili njeni ^Bunci in izgnanci širom po svetu zapisani kot *'°činci.
Države svobodnega sveta tej propagandi ne ^sedajo v večjem obsegu, pač so si vbile v glavo, a je Tito koristen zaveznik in ga s takimi zahte-nočejo “dražiti”, čeprav so o pravičnosti stva-Same prepričane.
Delovanje odbora v Clevelandu gre poleg dru-dokazovanja tudi v to smer, da bi zlasti Ame-sprevidela, kako “koristen zaveznik” je Tito. ^'••jone, ki jih ta mogočnjak dobiva iz Washing-.^na» porablja za netenje revolucij v tujem svetu . kar na debelo. V tej reči stopa popolnoma po n potih kot Hruščev in Mao, samo toliko bolj
umazano je njegovo delo, da prva dva razmetuje-ta za svetovno revolucijo domač denar, Tito pa ameriške dolarje.
Samo en primer. Za oboroževanje alžirskih upornikov so šli milijoni iz Belgrada. Jugoslovanski Rdeči križ je vozil ranjence iz vrst alžirskih upornikov v domače bolnišnice v stotinah. Ob nekem času je bilo po raznih bolnišnicah v Jugoslaviji več ko 2,000 alžirskih upornikov, ki so pa bili zakrinkani z označbami, da so Macedonci ali Ški-petarji, torej domačini. Ko so ozdraveli, so jih komunisti vzeli v vojaško in politično šolo, da se vrnejo domov kot bodoči komunistični komisarji. Stroške za to in podobna početja plačuje — Wa-shington...
In vendar je Tito še vedno v očeh zahodnega sveta — “koristen zaveznik”! Prečudna slepota! In dokler je tako, se seveda Amerika ne bo zganila, da bi priznala vrednost obstoja in dela clevelandskega slovenskega odbora.
Toda čeprav bi bilo iskanje ožjih ciljev tega odbora še tako brezupno, je pa njegov obstoj in delo pomembno z drugega vidika: S svojimi vlogami, interpelacijami, spomenicami in osebnimi obiski v visokih ameriških uradih pomaga k temu, da bi prej ali slej padle z oči visokih Amerikancev luskine, ki jim zakrivajo resnično vrednost “zavezništva” s Titom, če sebi in svojcem ne more odbor biti v korist, je pa v korist svoji novi domovini — Ameriki.
ČESTITKE SLOVENSKEMU KLUBU MELBOURNE
GLASILO SLOVENSKEGA KLUBA MELBOURNE “VESTNIK” je dobilg novo obliko. Letošnja 8. številka VI. letnika je izšla “kot knjiga”, bi rekel naš preprosti človek. Prav tako so rekli o MISLIH, ko so spremenile obliko. “VESTNIK” je torej izšel na 20 straneh s trdim ovitkom in lepo sešit, dasi je tisk ostal kot doslej — razmnožen s pisalnega stroja. To je prav lep korak naprej in zasluži vso pozornost.
Urednik (Jože Kapušin) k temu ugotavlja:
“Seveda, s tem ni rečeno, da bo “Vestnik” menjal svojo dosedanjo vlogo. Ostaja klubsko glasilo še naprej, ohranil bo svojo vlogo med članstvom kluba”.
Zaključuje:
“Z novo izdajo “Vestnik” ne bo polepšal samo svojo zunanjo obliko, ampak bo skušal dvigniti tudi vsebinsko merilo”.
Veselimo se napredka in iskreno čestitamo. — “MISLI”.
RAZBURKAN SVET
SAJ JE KOMAJ VREDNO KAJ zapisati o razburkanem svetu. Napišeš, daš v tisk, ko pa pridejo vrstice pred oči bralcev, je lahko že po večini “zastarelo”. Rezburkanost potuje iz kraja v kraj tako naglo, da ji niti dnevno časopisje ne more verno slediti. Vendar so pa vse “novice’’, naj bodo na videz še tako nove, nazadnje zmerom ene in iste. Nekoliko drugače so pobarvane, enkoliko od drugačnih strani prihajajo, podobne so si pa kot jajce jajcu.
Berlin
Do skrajnosti zapletene so stvari tam, vsak hip lahko pride do izbruha, vendar ne pride, ker le no bena plat noče naravnost izzvati oboroženega spopada. Vsaj tako ne, da bi se lahko pred vsem svetom reklo: Ta je začel! Zadeva se priostruje in zapleta v tako zgoščenost in meglenost, da je vsak dan teže videti, kolikšna je prav za prav dejanska nevarnost. Podoba je, da da edino zavlačevanje nekaj pomaga. Kateri plati bo čas prisodil nagrado, bo pokazala bodočnost.
Sovjet»ke bombe
Visoko in globoko so pljusknili valovi razburkanega sveta, ko je dal Hruščev povelje, naj njegovi znanstveniki spet začno s puskusnim eksplodi-ranjem strahotnih bomb. S tem je brez napovedi ali odpovedi prelomil dogovor z Ameriko, ki je baje držal skoraj tri leta, da bosta namreč obe svetovni sili prenehali s tem peklenskim početjem. Završalo je, novica je obšla svet hitreje kot kak sovjetski kozmonavt. Kaj je na stvari, kaj hoče Hruščev?
Pa je stvar sama na sebi jasna, še vedno je bi-
lo	poglavitno in najbolj učinkovito komunistično orožje terorizem, strahovanje. Uspešno se poslužuje tudi drugih poti: propagande z besedo, laži, hinavščine, premetene politike in diplomacije, če pa ta pota ne vodijo dovolj hitro k cilju, je zadnje sredstvo vedno — terrorizem. Ustrahovanje, preplah — do dvoje pognati ljudem v kosti in mozeg, odpor bo odnehal in ljudstva bodo kot zrele hruške padala komunizmu v nenasitno žrelo...
Vse kaže, da se je Hruščevu nekje nekaj spa-kedralo, njegovi včasih nasmejani, včasih zdivjani diplomatični nastopi so se morali nekje spotakniti.
Mož je dovolj brihten, da je to opazil — zatekel st-je k zadnjemu sredstvu — k bombam. Ker je Pa ostal vsaj doslej z njimi le nad domačim zelnikom, bo tudi v tej reči šele čas pokazal, koliko se je k°' munizem približal končnemu cilju. Ob prehudem zamahu se človeku včasih opoteče in le težko ob-drži ravnotežje.
Neutralci v Beogradu
Kar impozantno število jih je zbral Tito v svo ji prestolici. Kar s štirih kontinentov, 24 vseh paj. Se dobro bere in sliši. Pa še posebno srečo J'-imel, prav kot že tolikokrat v življenju! Nič PraV posebnega niso imeli na programu, tako je videt’> pa je na vso srečo zašumelo v svetu zaradi sovjet ske bombe:1 Zdaj so imeli — program!
Da ni bilo bombe, bi bili ostali, takšna je Pu doba, samo pri obsodbi kolonializma. Svojo iski’eI1® “neutralnost” so pokazali s tem, da so obsodili vsa drug kolonializem, samo enega se niso dotaknil* sovjetskega in sploh komunističnega. Je moral Hrl1 ščev dobro poznati njihovo “neutralnost”, ko j’n! je poslal prisrčen pozdrav in željo za “svetov1*1 mir!”
Sovjetska bomba je dala programu novo točk0, Nehru, najbolj pomemben udeleženec beograjsk6 ga kongresa, je bil kratek. V enem samem stavk" je povedal, kaj misli in čuti: Zoper vsako bomba' diranje sem in pri tem ostanem! Tito se je takoj *a, vedel, da njegov neutralski kongres ne sme ostatl pri neutralnosti Nehrujevega kova. Nastopil Jc 1 dolgim govorom, obsojal in razlagal na levo in ‘J0 sno, če pa natančneje razčleniš njegova izvanj8 nja, moraš hočeš nočeš zaključiti: Skoraj v vse"1 je dal prav — Hruščevu!
Kdo od navzočnih je še kaj prida zinil, ni b'|° dosti v poročilih. Preden so se razšli, so sklenil', 1 se morata sestati Kennedy in Hruščev in se pome niti. Da bo bolj gotovo, so k obema poslali depu^' cije. Zdaj pa, zdaj! Že Eisenhovver je frčal v Par1^ za srečanje s Hruščevim, Kennedy na Dunaj v ena^ ko svrho — v kakšno korist? “Neutralci” —^ ^ Beogradu niso babjeverni in jim ni prišlo na m's
V	tretje gre rado!
Kljub vsemu: Tista bomba Hruščevega Nik'te je vendar pripomogla, da je bilo iz kongresa v ogradu nekaj slišati. Brez nje je vse kazalo, da vzbudil le časnikarsko pozornost.
Paddington Town Hall.
Sydneyskim Slovencem je to poslopje dobro Snano, skoraj “slavno znana” jim je velika dvora-na v njem. Marsikdo od njih si je tam že kajkratov ‘pete brusil.” In se je zgodilo, da so se prve dni v septembru domala vse oči Avstralcev uprle v to dvorano. Ne zaradi “slovenskih plesov”, še malo ne! ^al “razburkanega sveta” je pljusknil vanjo in vsa ^že, da je dogajanje v tej dvorani te dni kos av-sti'alske zgodovine.
Svoj kongres je imel v Paddington Town Hallu ^•C.T.U. S celimi besedami povedano: Australian Council of Trade Unions. To je, po naše povedano: Vrhovni svet avstralskih delavskih združenj. “Kongres” — bolje rečeno: Nepolitični avstralski delavski parlament. Vsa strokovna organizacija delavstva je včlanjena v tem vrhovnem svetu — ali Vsaj bila doslej. Vse unije bi naj bile zastopane v Parlamentu, pa prav to je tisto, kar se to pot ni 28odilo. In prav to je vzrok, da je postal tudi ta kongres kos “razburkanega sveta”. Tudi tu vzrok razburkanja — komunizem...
Število unij (delavskih udruženj), ki se niso Udeležile kongresa, predstavlja, pravijo, nič manj
200,000 organiziranih delavcev. Vodstvu vrhov-**ega sveta očitajo — in upravičeno — da se pre-več meče pod noge komunistom, ki so med delavstvom po številu majhni, po svoji delavnosti pa ve-l*ki. Povsod hočejo imeti vpliv, pa povsod kolikor
mogoče za kulisami. S svojim rovarskim vplivom v nepolitičnih delavskih organizacijah hočejo po svoje vplivati tudi na delovanje delavske politične stranke (A.L.P.) in sčasoma dobiti v roke seveda tudi vladne vajeti po državah in v sami Canberri.
Vprašanje o sodelovanju s komunisti v delavskih organizacijah je v Avstraliji že dokaj staro, prav tako v politični stranki A.L.P. Veliko očitkov in veliko opravičevanja je že bilo slišati na ta račun. Prišlo je do raznih cepitev, zlasti do nastanka D.L.P. — demokratične delavske stranke, ki se je rodila o prav iz teh homatij. Borba za in proti ta-kozvanim “Unity Tickets” je dovolj znana.
Vendar — v nepolitični veji delavskega gibanja doslej ni prišlo do cepitve, ACTU je obdržal veljavo v očeh vseh. Komunisti v njem so bili dosti vidni, pa tudi njihovi nasprotniki so imeli v rokah močno protiutež. Tako je še kar nekam šlo in osta-
li	so skupaj. Neudeležba tolikega števila unij pri tem letošnjem kongresu pa vzbuja bojazen, da bo tudi na tem polju prišlo do cepitve. Komunisti je sicer ne bi radi izzvali, ker jih ne veseli preveč, da bi imeli “svojo” delavsko organizacijo in močnejšo politično stranko, bolje uspevajo “za kulisami” Nekomunisti pa — vsaj nekateri — mislijo, da je treba prav to izzvati, pa naj pride do odprtega boja in brez “kulis.”
Menda ne bo treba dolgo čakati, da bomo vide-
li,	na katero stran se bo nagnila tehntnica.
|	OPOZORILO	UPRAVE	£
>! >;
J	Letos	je prvič v šestih letih, da sredi leta 111-	>;
sem razposlal znanih “opominov” zaostalim plač->;	nikom. Pa bi bilo treba lepo število pisem...	$
J	Nisem tega storil, da ne bi bilo morda tež-	iji
>1	ko mnogim, ki so lc zaradi gospodarske krize	in	j*j
brezposelnosti zaostali in ne morejo poravnati na->;	ročnine.	J
J	Zato sc s tem opozorilom obračam na take,	J
ki to zmorete, pa samo odlašate: Olgasite se in dodajte po možnosti tudi za SKLAD, da bo list >:	mogel ostati pri sedanjem številu strani kljub	kri-	J
J	zi, ki jo tudi MISLI čutijo.	J
>!	Lepo prosim in se že vnaprej zahvaljujem!	>i
!«!
>;	P.	Bernard	Ambrožič	J
>: >;
Z ‘U.el, ‘Vetrc
ANGLIJA BLIŽE EVROPI, Avstralija bliže Aziji. Zemljepisno je bilo seveda tako. odkar pomni zgodovina. Politično in gospodarsko se je Anglija čutila vse bolj nekaj “svetovnega” kot evropskega, dočim je bila Avstralija nekaka britanska podružnica, politično in gospodarsko navezana na svojo “matico” tam daleč. Azija ji je bila tuja, čeprav v resnici jako blizu. Zdaj je Anglija sklenila, da se gospodarsko poveže z Evropo in postane članica evropskega svobodnega trga, ki Evropo tudi politično bolj in bolj povezuje. Avstralija je s tem izgubila svojo najboljšo odjemalko — vsaj taka je bojazen — in mora iskati tržišče za svoj izvoz drugje. Povsem naravno je, da se ji trgovske oči obračajo k sosedi Aziji, pa tudi politična očala se bodo morala prej ali slej nekoliko zamenjati.
RDEČI KITAJSKI je Avstralija dala odpeljati zodnje čase veliko množino žita, ki ga tam silno primanjkuje. Dala ga je odpeljati, seveda v prodajo. Gre za lepe milijone funtov. Pravijo pa, da Kitajska ne more plačati, ker ji ne manjka samo kruha, manjka ji tudi denarja. Išče kreditov in se je baje obrnila zanje v — London!1
GENERALNA SKUPŠČINA Združenih Narodov bo spet zborovala v septembru. Veliko vprašanje bo, če naj rdeča Kitajska postane članicu UN ali ne. Amerika se še vedno močno protivi, ker ji to članstvo nikakor ne gre v račune. Videti je, da bi sprejela sistem “dveh Kitajskih” — one na celini, komunistične, in nacionalne na Formozi
—	toda tega noče ne Mao ne Chang Kaishek. Podoba je, da bodo številne afriške in azijske članice preglasovale Ameriko in njene zaveznice, pa bo Mao s svojo komunistično Kitajsko postal član. Kaj bo tedaj napravila Formoza, bomo videli.
V	LOKVI PRI DIVAČI je doma mladi Alojzij Fonda, ki je zdaj pač najbolj doličen član slovenske skupnosti v mestu Sao Paulo, Brazilija. Pred meseci je postal profesor na ondotni katoliški univerzi in direktor oddelka za klasične jezike. Letos v juliju je pa predložil svojo zelo učeno in že dolgo pripravljano dizertacijo ter dobil naslov doktorja latinščine. Fonda je prvi, ki mu je univerza prisodila tak naslov in zraven dodala, da je vse skušnje za svoj doktorat opravil z najvišjo odliko. Kljub svoji visoki službi na tuji univerzi dr. Fonda
ostaja stoprocenten Slovenec in je vedno med prvimi delavci za slovensko stvar v ogromnem brazilJ' skem mestu.
KOROŠKO V SLIKAH so občudovali Slovenci in njihovi prijatelji širom po Argentini, ko je ne' davno prišel mednje iz Koroške srebmomašniški Ju bilant g. Vinko Zaletel. Obenem s kazanjem pokra* jinskih in drugih slik iz Korotana je povsod tudi predaval. Rojaki so ga bili silno veseli in neko P°" ročilo pravi: Predavanje je trajalo skoraj tri vrS' Ljude so kot zamaknjeni strmeli v čudovito lePe slike na platnu in nikomur niti na misel ni Pr'®'°
—	kosilo...
KAPLAN KLEMEN, baje najboljša Mauserje' va povest, je izšla v Barceloni v španskem jezik'* pod naslovom EL CAPELLAN. Knjiga obsega na 300 strani in njeni izdajatelji pravijo o njej, da to “slovenski bestseller”, knjiga, ki jo Slovenc1 najbolj kupujejo. Je pa tudi samo po sebi umevn®’ da je tako, pravijo, ker jo je mogoče postaviti oD stran najbolj poznanim sodobnim pisateljem, ^ sta Graham Greene in Bernanos. Tudi v nemšč>n' je knjiga izšla pred časom, pri vsem tem je pa me nami ostala samo v podlistku celovške Kroni«8’ kali?
NA UNIVERZAH V ZDA poučuje v teh letib
čez 30 profesorjev — Slovencev. Razkropljeni s° po raznih državah. Dr. Jože Velikonja, eden iz števila, je objavil imenik teh mož plus ene žene' Skoraj vse črke abecede so zastopane od A (An* brožič) do Ž (Žebot). Toda Velikonjev seznam že “zastarel”, zakaj zmerom zvemo za kako n°v° ime, ki ga Velikonja še ni poznal. Tako sta nedavn? postala univerzitetna profesorja dr. Rudolf čujeS in dr. Jože Planinšič. Verjetno pa še kdo.
MILOVAN DJILAS je imel nad seboj vse več je grehe kot pisanje knjige NOVI RAZRED, be' remo v letošnji julijski čtevilki “Vestnika protik0" munističnih borcev”, ki izhaja v Argentini. Po teI’1 poročilu je Djilas v Titovi odsotnosti skušal org* nizirati državni udar, ki naj bi zrušil Tita. Za svOJ0 stvar je pridobil baje 60 poslancev in 20 general®^’ toda UDBA je zvedela za načrt in ga preprečil® tako na tihem, da zunanji svet ni o tem nikoli *ve' del. Knjiga “Novi razred” je pa bila Titu dobrodO' šel povod, da je Djilasa spravil kašo pihat.
PREŽIHOV VORANC, znani pisatelj Lovrenc Kuhar, je po zaupnih informacijah istega “Vestnika” tudi prišel v nemilost pri Titu in je bil na tem, da pobegne v tujino. Toda na avstrijski meji so ga ^jeli in tako zdelali, da je bilo okrevanje nemogo-ce- Pozneje so ga sicer na tihem spravili v jeseniško bolnico, kjer je umrl. Javnost je šele mnogo Pozneje zvedela za pravi vzrok smrti.
V	DRŽAVNIH ŠOLAH NSW (Avstralija) so Uvedli obvezen pouk v svetem pismu. Bolje reče-n°: v “zgodbah sv. pisma”. Gre pa bolj za to, pra-v'jo, da otroci te zgodbe poznajo, ni pa treba, da ^ jih tudi verovali. Isto velja za učiteljstvo: popevati mora sv. pismo, nihče pa ni primoran ver-^eti, kar uči. Izvzeti od tega pouka bi mogli biti sa-1,10 učenci, ki prinesejo od staršev podpisano izja-v°> da ne smejo biti deležni tega pouka. Tako so *0l'ej avstralski vzgojitelji počasi prišli do tega, da Smatrajo poznanje sv. pisma za potrebo, ako hoče “o biti “splošno izobražen”. Morda polagoma napravijo še korak naprej in se oprimejo mnenja dr. uarlinga, nadučitelja v Geelongu, ki je izjavil po
•adiu; “In seveda, jaz sem prepričan, da je religija Podlaga vse vzgoje. Verjamem namreč, da je Bog ^'tvaril svet in ga vlada. Vzgajati mladino brez °Ra se pravi tajiti najbolj temeljno resnico”.
tam prodaja. Pa mi odvrne: Ko bi bile knjige pivo, pa bi šlo. Sedaj ne kaže nič drugega, kot iskati način, da bo slovenska knjiga tako privlačna kot kranjska klobasa in steklenka s pivom ali vinom. Treba bo napeti možgane za ta izum.
IZIDOR LE IIOUNG je ime novomašniku, ki je prvič stopil pred božji oltar letos poleti v Selah na Koroškem. Doživel je stoprocentno slovensko novo mašo, čeprav je po rodu Vietnamec, torej iz južne Azije. Vietnam je še precej misijonska dežela, v Selah na Koroškem pa vlada med farani pristen misijonski duh. Zato je ta fara že pred časom “posinovila” kar tri bogoslovce iz Vietnama ter jim z rednimi prispevki omogočila študiranje. Ko je mladi Izidor Le Houng prejel mašniško posvečenje, se Sele niso hotele le od daleč veseliti njegove nove maše, povabile so ga k sebi in mu priredile slovesnost, ki jo vso večnost ne bo pozabil. Seveda, slovensko novomašnik ne zna, Selani pa ne vietnamsko. Imel pa je novomašnik s seboj Slovenca, g. Vodeta, ki je tolmačil na obe strani in lepo slovesnost podomačil. Župnija Sele se je čutila s tem dnem bogato poplačano za vse žrtve v prid vietnamskim bogoslovcem. Seveda ima pri vsem tem podjetju velike zasluge selski župnik g. Vauti, letošnji zlatomašnik.
NEMŠKI PANZER-TANKI so končno le prišli Anglijo, pa ne s takimi nameni, kot jih je nek-želel poslati tja Hitler. Cele divizije nemške ^jske so dobile dovoljenje, da gredo na angleška a trenirat. To je v skladu z delom, ki ga ima opra-Vl« organizacija NATO. Angleži seveda sprejema-nemške vojne oddelke s precej mešanimi čustvi, Navdušujejo se zanje ne, odpora zoper nje pa tudi J® kažejo. Vsekako je pa to eden značilnih znakov, ako se svet lahko v enem samem desetletju ali Veh —- zasuče.
h UNIVERZE BODO PRENEHALE v bližnji pridnosti, napovedujejo neki preroki. Ves pouk, ki , dandanes dajejo učeni profesorji na univerzah, do dijaki dobivali “na dom” po radiu in televi-. Jl- Samo za izpite bodo šli “v šolo”. Za nižje šole rp °troške vrtce take napovedi še nismo opazili, da — kaj se ve?
ti,
V	AMERIKANSKEM SLOVENCU je bilo bra-' T°ži mj prijatelj, kako težko je s slovensko knji-
ftied slovenskimi naseljenci. In vzdihne: Ko bi
kile
tu
e knjige piknik! Pa se hitro domislim in mu sve-
IJe>n, naj gre s knjigami na vsak piknik in jih September, 1961
KRANJ, GORENJSKA PRESTOLICA, se je
povzpel na tretje mesto med slovenskimi kraji, kar zadeva število prebivalstva. Število njegovih ljudi je namreč že nad 21,000. Pred njim sta samo Ljubljana (133,000) in Maribor (82,000). Kranj je torej spodnesel Celje, ki je ostalo dosti daleč za njim s svojim številom 16 tisoč in še nekaj.
G. JANEZ HLADNIK, slovenski župnik v Argentini, je pred nekaj leti obiskal domovino in popisal svoje vtise v Duhovnem življenju. Nekoliko tega potopisa so ponatisnile MISLI. Letos je g. Janez postal monsignor in poročilo pravi, da mu je ondotni škof izposloval to odlikovanje za njegove zasluge za Slovence v Argentini, čestitke!
LAVKO ŠKRT, mlad beneški Slovenec, obiskuje nižjo gimnazijo v Čedadu. Star je 13 let. škofije Videm, Gorica in Trst in še druge y “Treh Benečijah” so priredile med srednješolci dotičnih krajev veliko tekmo v znanju krščanskega nauka.
V	tej tekmi je mladi Lavko škrt posekal vse druge in dobil prvo nagrado. Poleg tega mu je Vatikan plačal pot v Rim, sprejel ga je tudi sv. Oče v posebni avdienci in se raztovarjal s fantom kar cele pol ure.
“ALI NAJ DAM OTROKU IME BARNABA ?”
PREJELI SMO PISMO: “Kakšno ime bo dobil deček, ki se je oglasil pri nas prve dtiij maja? Žena ni bila zadovoljna, kar cem jaz izbral, jaz nisem maral, kar je izbrala žena. Tedaj sva rekla: Krst bo, kadar bosta boter in botrica mogla priti. Pisala sva jima. Prišel je odgovor: Vidimo se 11. junija, nedelja bo. Zdaj pa spet: Kakšno ime? Z ženo sva se sporazumela: Kar bo tisti dan v koledarju. Hitela sva na iskanje. KOLEDARČEK 1961: NIČ! Samo: Nedelja, 3, pobinkoštna. KOLEDARČEK 1960: Barnaba KOLEDARČEK 1959:	B a r~
n a b a ! In tako nazaj. ZBORNIK iz Argentine: Barnaba ! Izkopala sva izpod kupa
knjig AVE MARIA KOLEDAR iz leta 1955:
Barnaba ! Strah in groza — ali naj bo najin otrok BARNABA — menda prvi Slove, nec s tem imenom!!! Z mrzlično naglostjo sem brskal še d&lje med skladovnico starih knjig in res naletel na en koledar, ki je pa bil brez platnic. Nisem mogel dognati, odkod je prišel k nam in kdaj. Bogu hvala, na dan 11. junija je imel poleg neizogibnega Barnaba še enega svetnika: Fortunata! O, kako sem se oddahnil! Poznal sem nekoga, ki je ime| sv. Fortunata za patrona, pa so mu rekli: SREČKO! In tako je našemu sinčku zdaj ime: Srečko Fortunat. Oba z ženo sva zelo zadovoljna.
Ko sem pa imel že toliko opraviti s sv. Barnabom, sem postal zelo radoveden, kdo je ta svetnik. Tudi moja žena bi rada vedela. Do letos — to kar priznam — sem komaj opazil, da je ta svetnik v koledarju, rajši sploh ne. Vidim, da je pripisano, da je bil apostol. Pa ga zastonj iščem med dvanajsterimi. Kaj ko bi kaj napisali o njem v MISLIH, midva z ženo bi bila zelo hvaležna. — Matevž Ruša, No, Old.
PETA KNJIGA SV. PISMA NOVEGA ZAKONA piše o sv. Barnabu in o njem beremo tudi v pismih sv. Pavla. Knjiga se imenuje DEJANJA APOSTOLOV in spisal jo je sv. Luka. Sv. Barnaba je v njej večkrat imenovan. Spoznamo na kol odličnega krščanskega moža, po rodu Juda, ki se je po svojem spreobrnjenju zelo veliko trudil za širjenje Kristuove vere. Res njegovega imena ne najdemo med dvanajsterimi apostoli, toda prav tako tudi sv. Pavla ne. Oba sta si zaslužila ta častni naslov s tem, sta postala močna sodelavca dvanajsterih in ustanavljala krščanske cerkve prav tako kot oni.
Poglejmo torej v omenjeno knjigo, da se P°' bliže spoznamo s sv. Barnabom. V četrtem poglav' ju piše sv. Luka:
“Delilo pa se je vsakemu (kristjanu), kakor Je kdo česa potreboval. Tako je Jožef, ki so mu apO' stoli dali priimek Barnaba — po naše sin tolažbe levit, doma s Cipra, imel njivo, jo prodal in denar prinesel in položil k nogam apostolov."
Tako nam sv. Luka predstavi sv. Barnaba, f® je bilo v Jeruzalemu, kjer so prvi kristjani inieD vse skupno. Barnaba je verjetno imel njivo dom*1 na otoku Cipru. Darovati tako oddaljeno posestvo jeruzalemskim kristjanom, ni imelo pomena, zat° jo je rajši prodal in jim daroval izkupiček. Izkaza se je torej za jako velikodušnega in polnega ljube*1*1 do potrebnih.
Šele v devetem poglavju naletimo spet na sV' Barnaba. Sedaj pa v zvezi s sv. Pavlom. Od 1-25. vrstice tega poglavja beremo, kako se je Sav® spremenil v Pavla na poti v Damask. Prišli 8,n<’ do tja, ko je Pavel prišel v Jeruzalem in se žel® pridružiti ondotnim kristjanom. In zdaj beremo:^ “Ko je prišel (Savel) v Jezruzalem, je sku** pridružiti se učencem, a vsi so se ga bali, ke** 1,11,0 verjeli, da je učenec.”
Danes bi rekli, da so ga imeli za nekak®#® “petokolonea”, ki izpreobrnjenje le hlini, da bi J1 toliko laže uničil.
“Barnaba ga je pa prijel (za roko) in ga Prt peljal k apostolom ter jim razložil, kako je (SaV®l) na poti videl Gospoda, kaj je govoril z njim i” ko je v Damasku srčno govoril v imenu JezusoVeTT1' Odslej je bil z njimi (Savel), kadar je v JerU!*!®"1 prihajal in od tam odhajal, in je srčno govor d imenu Gosspodovem’’.
Ta dogodek je silno pomenljiv. Kristus, ki je prikazal Savlu na poti v Damask in ga obrnil, bi bil kaj lahko sam razodel apostolom spremembo Savlovo, pa bi ga bili takoj sprejel1 1 brez bojazni imeli med seboj. Toda ne — izvolili ? Barnaba, da je dopovedal apostolom in po drugim kristjanom, kaj se je zgodilo s Savlo*11’ zdaj Pavlom. Tu imamo zelo močan in imeniten L kaz, kako se Bog poslužuje ljudi, da se po njih žene resnica in pospešuje dobra stvar. Tako B0" ravna še dandanes. Žal, da le premalo mislim0 to, da Bog tudi vsakega od nas želi imeti za svoJ* orodje.
Ko je Pavel pridigal in učil v Jeruzalemu >** okolici, je zašel v hudo prerekanje judovskimi n® sprotniki in ti so ga hotel; umoriti, kakor m prej sv. Štefana. Sv. Luka je zapisal:
“Toda bratje «o za to zvedeli, ga odvedli (Pav-i*) v Cezarejo in poslali v Tarz.”
Mesto Tarz v Mali Aziji je bilo Pavlovo rojstno mesto in tam je bil na varnem pred pregan-)®lci. Tako je Barnabov varovanec odšel za nekaj casa v kraj, Barnaba sam je pa ostal še dalje v ^eruzalemu in pomagal apostolom.
Beremo knjigo naprej in v 11. poglavju spet Srečamo Barnaba. Medtem je prišlo apostolom v '*eruzalemu na ušesa, da se v mestu Antiohiji sprevračajo h krščanstvu tudi številni pogani, ne samo Judje. To se je zdelo malo čudno in sv. Luka piše:
“Poslali so Barnaba v Antiohijo. Ko je ta pri-in videl milost božjo, se je razveselil in opomin-vse, naj z odločnim srcem vztrajajo pri Gospodu; kajti bil je dober mož in poln Svetega Duha "* vere. In pridružila se je Gospodu velika mno-
Gotovo si je sv. Barnaba prav s to potjo že Zaslužil naslov apostola. Saj je svoje poslanstvo, ^ so mu ga naložili dvanajsteri, ali vsaj tisti od "jih, ki so takrat bivali v Jeruzalemu, nad vse častno opravil.
Pa še večja naloga ga je čakala. Ko je videl, *ako se Kristusova vera širi že tudi med pogane, Se je spet spomnil — Pavla. Kolikor moremo sklesti iz Lukovega pisanja, je bila to res prav nje-6°va misel, nič ni rečeno, da bi jo sprožil kdo od ^anajsterih. O Barnabu pa beremo:
v “Nato je odšel v Tarz pa Savla in ko ga je na-**i| ga je privedel v Antiohijo. Celo leto sta se sha-s Cerkvijo in učila veliko množico in najprej *® v Antiohiji učence imenovali kristjane.”
Spet je torej Barnaba bil tisto orodje v božjih tokah, ki je spravilo sv. Pavla na ponovno misijon-
delo. Zakaj ni šel Pavla — na dolgo pot v *arz — sv. Peter sam ali vsaj kak drug apostol’ ai je vendar sv. Pavel bil odslej prava duša apostolske^ dela — kako bi se bilo godilo Cerkvi, če bil Pavel ostal skrit v svojem Tarzu? Toda Bog j® izbral za to pot Barnaba in lahko rečemo: Prav arnaba je dal Cerkvi Pavla. Bolje rečeno: Kristus Sa,v> po Barnabu.
t Se nekaj nam hodi po glavi. Le zakaj ni sv. ^uka kaj več povedal o Barnabovem potovanju v ai'z in iskanju Pavla! Krasno bi se dalo pisati o kako ga je iskal in končno našel, še bolj za-"'•viivo vsekakor, kako mu je razlagal dogodke, ka-0 lv>u je prigovarjal in ga končno pregovoril. Se-Ve(i*i ne vemo, če se je Pavel sploh kaj branil — . °rda je komaj čakal, da so ga spet povabili. Vsil-se še eno vprašanje:	Le zakaj se je Bogu
SS|ttemu zdelo prav, da se je veliki apostol Pavel
po svojem tako dramatičnem spreobrnjenju nekaj lepih let skrival v svojem Tarzu brez dela — vsaj tako bi mi sklepali.
O vsem tem sv. Luka molči. Skoraj bi mu človek zameril, pa je vendar treba pomisliti, da je imel tih sporazum z Bogom, češ: Nič takega ne bom zapisal, kar naj bi služilo samo nasičenju bralčeve radovednosti... Vdajmo se!
Ko sta bila Pavel in Barnaba v Antiohiji, so tam zvedeli, da je v Jeruzalemu nastala huda lakota. Seveda so zaradi nje trpeli tudi jeruzalemski kristjani. Na to pravi sv. Luka:
“Izmed učencev (v Antiohiji) je sklenil vsak poslati, kolikor je mogel, v podporo bratom, ki so bivali v Judeji. To so tudi storili in starešinam (predstojnikom jeruzalemske Cerkve) poslali darove po Barnabu in Savlu’’.
Tudi iz tega vidimo, kako so Barnabu zaupali in kako odlično nalogo je vzel nase.
Malo pozneje spet najdemo oba apostolska moža v Antiohiji. Tedaj je prišel čas, da se po božjem navdihnjenju odpravita Pavel in Barnaba na dolgo misijonsko potovanje. Kako je do tega prišlo, nam spet opisuje sv. Luka:
“Ko so opravljali službo Gospodovo in se postili, je velel Sv. Duh: Odločite mi Barnabo in Savla za delo, za katero sem ju poklical. Tedaj so se postili in molili, položili nanju roke ter ju odpustili."
Sam Sveti Duh postavlja Barnabovo ime pred Savlovo, oziroma Pavlovo! Tako velik mož je bil pred Bogom! Očitno je, da je bil na tem prvem apostolskem potovanju Barnaba tudi vodnik, tako-rekoč: 4kažipot. Saj je zelo značilno, da sta najprej potovala na otok Ciper — v Barnabovo domovino! Verjetno je Barnaba gnala tja želja, da bi njegovi ožji rojaki, Judje in pogani na Cipru, čimprej sli šali o Kristusu in se dali krstiti.
Kaj vse sta apostolska moža doživela na Cipr.i in za njim širom po Mali Aziji, je velezanimivo in tudi veleginljivo branje, ki mu je sv Luka posvetil kar dvoje poglavij. Seveda moramo v tem kratkem članku to preskočiti.
Po dobro opravljenem delu sta se oba vrnila v Antiohijo. Sv. Luka piše:
“Ko sta prišla tja in zbrala Cerkev, sta poročala, koliko je Bog po njih storil, in da je odprl poganom vrata vere. In mudila sta se precej časa med učenci.”
(Konec str. 281)
IZ TOBIJEVE KNJIGE
v sv. pismu starega zakona
Sarina stiska in molitev.
V	ISTEM ČASU PA JE TUDI RAGUELOVA HČI Sara v medijskem mestu Ragesu od neke očetove dekle slišala očitanje. Bila je namreč sedmim možem dana, pa jih je hudi duh, z imenom Asmo-dej usmrtil in to brž ko so prišli k njej. Ko je torej Sara deklo zaradi neke krivde grajala, je ta odvrnila:
“Od tebe naj nikdar ne vidimo na zemlji sina ali hčere, morilka svojih mož!”
Na te besede je Sara šla v zgornjo izbo in tri dni in tri noči ni jedla ne pila, ampak je vztrajala v molitvi in s solzami Boga prosila, da bi jo rešil te sramote. Tretji dan pa, ko je molitev končala, je Gospoda hvalila:
“Hvaljeno bodi tvoje ime, Bog naših očetov! Ti skazuješ usmiljenje, potem ko si se razsrdil, in ob času stiske odpuščaš grehe tem, ki te kličejo. K tebi, Gospod, obračam svoje obličje, v tebe upiram svoje oči. Prosim te, Gospod, reši me vezi te sramote, ali pa me vzemi z zemlje! Ti, Gospod, veš, da nisem nikdar poželela moža in da sem dušo ohranila čisto vsake poželjivosti. Nikdar se nisem družila z razuzdanci in z lahkoživci nisem občevala. Privolila sem vzeti moža s tvojim strahom, ne s svojo poželjivostjo. Pa, ali jaz nisem bila vredna njih, ali morda oni niso bili vredni mene, ker si me morda prihranil drugemu možu. Zakaj tvoj sklep ni v človeški oblasti. O tem pa je prepričan vsak, kdor tebe časti: če bo preskušen, bo njegovo življenje kronano; če bo v bridkosti, bo otet: in če bo pretrpel kazen, bo mogel doseči pri tebi usmiljenje. Saj se ne vesliš naše pogube; zakaj po nevihti daješ mir ter po joku in tarnanju vlivaš radost. Tvoje ime, Izraelov Bog, bodi blagoslovljeno na veke!1”
Molitev obeh (Sare in Tobija) je bila istočasno uslišana pred veličastvom najvišjega Boga. Angel Gospodov, sveti Rafael, je bil poslan, da bi ozdravil oba, katerih molitve so se ob istem času dvigale pred Gospodove obličje.
Opomini starega Tobija
Ko je torej Tobija mislil, da je njegova prošnja za smrt uslišana, je k sebi poklical sina Tobija in mu rekel:
“Poslušaj, moj sin, besede mojih ust in si jih vtisni kot temelj v srce. Ko bo Bog sprejel mojo dušo, pokoplji moje telo. Spoštuj svojo mater vse
dni njenega življenja. Pomniti namreč moraš, kak šne in kolikšne nevarnosti je prestala v svojem te lesu zaradi tebe. Ko bo pa tudi ona dopolnila cas svojega življenja, jo pokoplji poleg mene.
“Vse dni svojega življenja imej v mislih Boga-Varuj se, da kdaj ne privoliš v greh in ne prekršiš zapovedi Gospoda, našega Boga. Od svojega ime*-' ja dajaj miloščino in ne obračaj svojega obličja o nobenega ubožca. Tako se tudi od tebe ne bo obrnilo obličje Gospodovo. Bodi usmiljen, kolikor bo» mogel. Varuj se, moj sin, vsake nečistosti in pol«# svoje žene ne občuj z drugo. Nikdar ne dopuščaj« da bi napuh gospodoval v tvoji misli ali besedi; 1 njim se je namreč začela vsa pokvarjenost. Kdor opravi kako delo, niu takoj daj plačilo in zasluze tvojega najemnika naj nikar ne ostaja pri tebi-Kar nočeš, da bi drug tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš. Svoj kruh jej z lačnimi in P°* trebnimi in s svojim oblačilom pokrivaj nage.
“Tudi ti naznanjam, moj sin, da sem, ko si bj še dete, dal deset talentov srebra Gabelu v medij skem mestu Ragesu. Njegovo dolžno pismo in*®1Ij pri sebi. Poizvedi torej, kako bi ti do njega prl3 in od njega dobil omenjeno težo srebra ter 1,1 vrnil njegovo dolžno pismo. Ne boj se, moj sin. veli bomo borno življenje, toda imeli bomo mnof?0 dobrega, če se bomo bali Boga, se ogibali vsakeS® greha in delali dobro.”
Tedaj je Tobija svojemu očetu odgovoril: “Oče, vse, kar si mi naročil, bom storil. Ka^0 pa naj ta denar izterjam, ne vem. Gabel ne po*n® mene, jaz ne poznam njega. Kako naj se izkažem• Tudi pota, ki tja drži, ne poznam.”
Tedaj mu je oče odgovoril:
“Pri sebi imam njegovo dolžno pismo. Ko n'1! ga pokažeš, ti bo takoj vrnil. Zdaj pa pojdi in .S1 poišči zanesljivega moža, ki naj za določeno pl® čilo gre s teboj, da nazaj dobiš denar, dokler seI" še živ.”
Tedaj je Tobija šel ven in našel zalega mla“e’ niča, ki je stal prepasan in kakor pripravljen za pot. Ni vedel, da je božji angel. Pozdravil K8 ie in rekel:
“Odkod si, dobri mladenič? Poznaš li pot> drži v medijsko deželo?”
“Poznam, vsa njena pota in sem pogosto Pj*e hodil in ostal pri našem bratu Gabelu, ki prebiv9 v medijskem mestu Ragesu.”
Tedaj je Tobija vse to povedal očetu. Oče se je začudil in poprosil, naj bi mladenič vstopil k nje mu. Ta je res vstopil in ga pozdravil:
“Veselje ti bodi vsekdar!”
“Kakšno veselje mi bo, ko sedim tu v temi ne vidim nebeške luči?”	(
“Bodi srčen, v kratkem te bo Bog ozdravil-
i
“Ali boš mogel pripeljati mojega sina k Ga-belu v medijsko mesto? Ko se vrneš, ti dam tvoje
Plačilo.”
“Popeljem ga in zopet sazaj k tebi.”
Ko je bilo vse pripravljeno za pot, se je Tomija poslovil od očeta in matere in sta oba skupaj °dpotovala. Ko pa sta odšla, je mati začela jokati ln govoriti:
“Palico najine starosti si vzel in jo poslal od naJu. Saj nama je zadostovala najina siromašnost
Izpod
ter sva to imela za bogastvo, da sva gledala svojega sina.”
Tobija ji je odgovoril:
“Ne jokaj! Najin sin bo zdrav prišel tja in s C bo zdrav vrnil k nama. Verujem namreč, da ga spremlja dobri angel in dobro skrbi za vse, kar se z njim godi, tako da se bo z veseljem vrnil k nama.”
Na to besedo je mati nehala jokati in je umolknila.	(Dalje	pride)
T r i g I a v a
Privatno pismo, ki ge je pisal svetni človek sVetnemu človeku iz Slovenije v Australijo, ta pa pokazal, pravi med drugim:
“Tu v bolnici se izvrši vsak dan po 20 — 30 sPlavov in to so po večini čisto mlada dekleta, študentke in mlade žene... To so strašne številke za k*ko majhen narod... Zdravnik mi je lekel, da naš n»»'od že propada, izumira, da je že več smrti kot t'°jstev. Sami so sprožili plaz, ki ga ni mogoče več "staviti. Današnji moderni človek je izgubil kon-^kt z Bogom, potisnil ga je v kot, zato gre vse »arobe in kljub vsemu napredku in komoditeti ni Sr®čen...”
Ameriška Domovina je prinesla 29. maja na-®dnji uvodnik:
V	ljubljanskem “Delu” od 7. aprila beremo, tj? Je v Sloveniji okoli 20,000 nezakonskih očetov. °cnega števila komunistične oblasti ne morejo ^Sotoviti, ker se mnogo teh tičev z uspehom skri-Pred oblastjo, jo pobriše iz kraja v kraj ali pa Jreko mej si0venske republike, kjer jih je še težje
“biti.
Ze številka 20,000 sama po sebi ni nobeno lepo P>1čevalo za sedanjo moralo v Sloveniji. Pomeni, °dpade na vsakih 40 Slovencev v domovini, od ,aJ>nlajših do najstarejših, en nezakonski oče! še Jse je dejstvo, ki ga “Delo” navaja, da namreč” ^ kot polovica nezakonskih očetov neredno ali > sploh ne izpolnjuje svojih alimentacijskih dol-°sti. Vse te številke se nanašajo na leto 1959,
v	leta 1960 ni nič boljše, je še slabše od prej-
. . Pa ne smemo misliti, da obvezniki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ker so pretežke. Preživnine ^ •"-‘zakonske otroke so naravnost stramotno niz-Znašujo povprečno 2,000-2,500 dinarjev na me-
sec, torej niti štiri dolarje po novem tečaju za dolar! Srečni so tisti nezakonski otroci, ki dobivajo po 6,000-8,000 dinarjev, to je okroglo deset dolarjev na mesec! Nezakonski očetje so pa pravi mojstri, ki zavlačujejo izterjevanje itd.
Velik greh nosijo pri tem tudi sodišča. Res je, da so preobremenjena, kajti v Sloveniji obravnavajo sodišča letno po 240,000 tožbenih zahtevkov, toda tožbam za preživnine bi morala sodišča dati prednost. Tako se vsaka tožba vleče po pol leta in še več, preden pride do sodbe. Ker vrednost dinarja hitro pada in temu primerno rastejo življenski stroški, bi bilo seveda treba preživnine odmerjati na novo najmanj pri vsakem povišanju mezd in plač. To se ne dogaja, kajti za vsako povišanje preživnine je treba vložiti znova tožbo in čakati na sodni postopek. Tega se skrbniki ali skrbnice otrok ustrašijo in navadno ne prosijo za povišanje. Jih razumemo, komaj bi jim sodišče prisodilo povišanje, bi morali vložiti novo tožbo, kajti življenski stroški so tekom tožbe zopet narastli.
Taka je ta zadeva, ako jo gledamo samo s pravne strani. Hujša pa je, ako jo gledamo z moralne. človek, ki je poznal predvojne razmere, kar verjeti ne more, da pride na 40 Slovencev en nezakonski oče! Verjeti tudi ne more, da to dejstvo nikogar ne razburja, razen morda prizadetih sodnih organov in organov socijalnega skrbstva. Vse se izgovarja, do so temu krive obupne stanovanjske razmere. Ker ni stanovanj, se množijo divji zakoni kot gobe pa dežju. Nekaj resnice je tudi v tem, toda za to stanje je lahko najti krivca, le v Sloveniji ga ne sme nihče imenovati s pravim imenom.
Pisec članka v “Delu” pravilno piše, ko trdi: “Izredno učinkovito sredstvo bi bila tudi primerna družbena obsodba tistih, ki teh obvez ne izpolnjujejo.” žal so komunisti ustvarili tudi v Sloveniji tako “družbo”, ki hlasta samo za življenjskim standardom, ki je vanj vključeno tudi neodgovorno uživanje. Taka družba se ne more zgražati nad nezakonskimi očeti, saj sama ne pozna odgovornosti do človeka in njegove osebnosti.
“DOBILA SEM PISMO...”
OPROSTITE, DEKLETA IN FANTJE, razočarati vas moram. Pismo je dobila, to je res, pa ne tako pismo, kot bi bilo pričakovati pod rubriko: Fant in dekle. Ni bilo ljubezensko pismo, kot pa piše fant dekletu, ali pa tudi obratno. O takih pismih dekleta meni ne pripovedujejo, poseebno ne po telefonu. Ker torej ne mislim pripovedovati, da je dobila zaljubljeno pismo, se bojim, da vas stvar nič več ne zanima in ste že nehali brati.
Prav za prav bi bilo to jako prav in najrajši bi tudi jaz kar tu pisati nehal. Tako bi bila vsa stvar jako na kratko odpravljena. Ker sem pa zadnje čase večkrat slišal po telefonu: Kaj pravita, dobila sem pismo... se mi pa le zdi potrebno, da nekaj napišem o tem dobivanju pisem.
že naprej povem, da je moj odgovor zmerom enak: Raztrgajte, vrzite med smeti in pozabite, pa je amen in konec.
“Pa je res samo to treba, kaj pa če...”
“Nič če in nič toda! Naredite, kakor sem rekel, saj ste menda vendar toliko pametna, da spoznate, kaj je prava vera in kaj je praznoverje!” “Pa le kdo piše take reči in se ne podpiše?” “Nekdo, ki je še malo bolj praznoveren kot vi. Če se zanimate zanj ali zanjo, kar je gotovo bolj verjetno, zmolite en očenaš zanjo in — oprostite, telefon zaprem, drugič mi kaj bolj pametnega telefonirajte!”
Tako torej opravim ob telefoniranju o teh pismih. Morda zdaj že veste, kakšna pisma so to. “Chain- letters” jim pravijo v angleščini, mi bi menda rekli “verižna pisma”.
“Trinajstkrat prepiši, na trinajst naslovov pošlji, vsak, ki bo dobil tvoje pismo, naj trinajstkrat prepiše, na trinajst naslovov pošlje... pa bo sreča... cele koše sreče... če pa ne boš, bo nesreča... cele povodnji nesreče... sedi in piši, če ne...”
Tako in podobno. Niso samo “verižna” ta pisma, tudi zverižena so, prismojena in prifrknjena, da je joj!'
Nič novega! To se je začelo sam Bog ve kdaj, se vleklo skozi vse mogoče dežele in jezike, bilo je pa že tudi tolikokrat povedano, da je golo praznoverje in vraža, da bi človek mislil: Preneumno je spet in spet o tem javno pisati. Zato sem mislil, da bo našim praznoverkam, ki me kličejo zavoljo
teh trapastih pisem na telefon, dovolj po istem te lefonu povedati, kako in kaj. Pa se zdi, da je pi,£*v zadnje čase neka posebna strela udarila med sy
nejske slovenske ljudi, ali kali, da je teh pisem
toliko zamrgolelo med nami. Pa naj torej bo nekaj o tem v MISLIH, ki bi sicer zelo rade kakšne di'U' gačne “misli” tiskale — in jaz z njimi.
V	čigavem imenu so ta pisma pisana? Navad no nič ne razlože, včasi vtaknejo vmes sv. Ant°' na, glavno pa je: TRINAJSTKRAT! številka V je tista čudna sila in moč, ki ljudi nagiba, da ies sedejo in prepisujejo in razpošiljajo taka pi®1118. In to v imenu človeka, ki niti imena nima, oziroB1* *i ga je sam vzel, ko se na svoje pismo ni podp>*a ' In se vendar najdejo ljudje — trdijo o sebi, so “verni”! — ljudje torej, ki se “pobožno” mislijo ob prejemu takih pisem, si zažele si-e®° (na VEČNO srečo pri tem ne mislijo...) in se zboJe “nesreče” (pa spet ne VEČNE nesreče...) Sedej0’ prepisujejo, sami sebi jemljo IME in gredo ce izdajat denar za znamke...
Če bi jim pa na primer sydneyski kardinal P1 sal, naj pod svojim JASNIM IMENOM pošlji0 petkrat po 13 penijev za misijone ali za kako druS0 dobro stvar, nato pa naj nagovore 13 drugih U di, da bodo enako naredili, bi dejali, da je kar®
nal samogolten po denarju...	.
ted' so in
Če bi jim sv. Oče iz Rima pisal, da naj 13
nov po vrsti gredo k spovedi in obhajilu, ker 1 zanemarili velikonočno dolžnost letos in lam
predlanskim... bi verjetno poslali pismo v ponatis kak sydneyski dnevnik. Če bi jim pisal, naj gl'e 13 dni po vrsti k sv. maši, da bodo zadostili za marno opuščanje nedeljskih in prazniških sv. m8Si" če bi jim pisal, naj 13 dni po vrsti molijo rožni ve nec, ker so že tolikokrat v življenju opustili Ju ranjo molitev...
No, rajši nehajmo s tem pisanjem in si zapo1*1 nimo eno stvar: Če praviš, da imaš vero, imej tis*0 vero, KI PRIHAJA OD BOGA IN JO UČI KAT0| L1ŠKA CERKEV, te vere se drži in po tej ve* ŽIVI, pa ti ne bo težko uvideti, kaj je VERA kaj je PRAZNOVERJE (po angleško superstitio«) in ti bi lahka ločitev med vero, ki jo je dal Bog, P med “vero”, ki si jo je izmislila kakšna prismojen* babnica. — Menda sem povodni — DOVOLJ, 11 ne? — P.B.A.
IZ AVSTRALSKIH PUSCAV - KMETIJE ?
KMALU PO PRIHODU V AVSTRALIJO pred sestimi leti sem mimogrede vprašal tukajšnjega Profesorja:
“Koliko avstralskega sveta bo po vašem mnenju mogoče počasi civilizirati in pritegniti v obdelovanje?”
Brez premisleka je odgovoril:
“Nič manj ko vsega!”
Začudil sem se. Nekoliko sem že poznal skalnato okolico Sydneya, notranjost Avstralije samo 'z zemljepisnih kart. Vendar je mož trdil svoje: Avstralija bo v doglednem času cvetela — vsa! Ker Je bilo samo “mimogrede”, ni bilo priložnosti za Podroben razgovor. Kako si je mož to predstavljal, 116 vem.
Na ta kratki pomenek sem se spomnil oni dan, k° sem dobil iz Clevelanda pismo. V njem sem bral: “Ko prebiram avstralske MISLI, si živo pred-'t&vljam, kako žive tam naši rojaki na svojih lepih kmetijah. Ko bil bil le nekoliko mlajši, bi kar tja Prišel in si tudi sam omislil prijazno kmetijo.”
Ne morem si misliti, kako je mož iz MISLI dobil
vtis, da so Slovenci v Avstraliji v glavnem — kfaetje. Koliko je resnice v tej predstavi, vemo Najbolj mi, ki poznamo življenje priseljencev na tem kontinetu. Zlasti med Slovenci je malo kmeto-v&nja, dasi ni popelnoma brez njega.
Kje so vzroki?
Zdi se' mi, da ni ves vzrok v slabosti avstralske 2emlje. Močan vzrok je v naših ljudeh samih, čeprav prihajajo po veliki večini z domače kmečke &*'Ude, ne kažejo veselja do kmetovanja. Že zato 'le> ker je tu kmetovanje “drugačno”, dočim je to-varniško delo vsaj približno “enako”. Preden se ^aš človek sprijazni s kakoršnokoli “drugačnostjo”, mora preriniti skozi veliko notranjo krizo, ki povsem psihološkega značaja. In to v vsakem P°gledu. “Doma je bilo tako — tu pa vse drugače.” zna poprijeti, ne more se prilagoditi. Pionirskega duha med našimi ljudmi ni kaj prida.
Kaj pa zemlja, avstralska rodna gruda?
Že prvi pogled na zemljepisno karto pokaže, ^a je rodoviten svet le bolj ob robu, ob morskih °balah. Ponekod seže globoko v notranjost. Pa tu-^ če bi ne, bi ne mogli reči, da Avstralija ni dob-’a za poljedelstvo. Je pač tako velika (skoraj “>000,000 kvadratnih milj), da si more privoščiti °tfromne puščave, poleg njih pa morda prav tako °Kromne rodovitne predele.
Vendar, dokler je sredina Avstralije puščava nekako polovica kontinenta — koliko veljave
ima samozavestna misel onega profesorja, da bo v doglednem času vsa Avstralija cvetela?
Vedel je pač, da samo od sebe do tega nikdar ne pride. Vedel je pa tudi, da vlada v Canberri razmišlja, kako bi se dale avstralske puščave odpraviti, zlasti v centralnem delu, znanem pod imenom NORTHERN TERRITORY, ki ni samostojna država. Vlada je imenovala poseben odbor strokovnjakov, ki naj preiščejo možnosti in predlože vladi svoje nasvete. Iz tega delovanja naj bi torej prišlo, da bo vsa Avstralija zacvetela...
Letos je dotični odbor sestavil svoje poročilo in ga poslal vladi. Ni preveč upapolno. Ovire so strahotne. Puščavska zemlja, vročina žgoča, dolge dobe brez dežja. Vrtanje vodnjakov prinaša vodo, ki ni užitna ljudem in za namakanje zemlje zanič, le živina si jo lahko privošči. Znanost današnjih dni še ni tako daleč, da bi vedela, kako poprijeti, da bo uspeh zagotovljen.
Postavljeni odbor izraža upanje, da bo znanost kmalu napredovala do stopnje, ko bo mogoče marsikaj, kar danes še ni. Za sedaj svetuje samo to, naj vlada ustanovi na puščavskem svetu “pilotne farme”, nekakšna poskusna podjetja, ki bodo vodila poljedelsko znanost v pravo smer in ji pomagala premagati skoraj nepremagljive ovire.
Pa še v ta poskus odbor nima velike vere. Pra-
vi	namreč, da bo tudi do teh “pilotnih farm” težko prišlo — morda ne toliko zaradi visokih vsot, kihi jih ta podjetja žrla, bolj zaradi tega, ker bo vlada težko našla ljudi, ki bi se odpovedali ugodnostim civilizacije in šli samovat v primitivnost puščavskega sveta.
Vse kaže, da Avstralija še ne bo kmalu cvetela
—	vsa. P.B.A.
f	POZOR	—	TRARALGON,	VIC.	f
V	Y
x	x
,1* Prejeli smo v pismu vsoto £ 1-10-0, pismo *1* .j. nosi	poštni pečat TRARALGON,	nikjer	pa	.j,
X	V	V.	v	Y
y označbe, kdo	pošilja	in	v kakšen namen.	Naj	•>
V	....	.	.	V
v se pošiljatelj	oglasi	z	imenom in	naslovom,	V
X	Y
,j* Vse	pa prosimo, da v pismih dodaste ime	itd.,	*}*
.j. tudi čc bi poslali samo Money Order.
X	X
‘t*	Uprava	MISLI	‘j*
X	f
v	v
v	•>
\ “MIR LJUDEM	I
NA ZEMLJI
»
SPOMENICA KATOLIŠKIH ŠKOFOV JUGOSLAVIJE TITOVI VLADI
O poskusih zbližanja med vlado in Cerkvijo v Jugoslaviji smo slišali pred meseci. Po-tem je vse utihnilo. Vlada je zvrnila neuspeh na Vatikan. Podrobnosti nam niso znane. Dobili smo pa besedilo spomenice, ki so jo še pred novim letom poslali škofje vladi. Je zanimiva in iz njene vsebine je mogoče dobiti odgovor na marsikako vprašanje. Besedilo pred nami je v angleščini, prinašamo prevod iz tega jezika v slovenščino. Glasi se:
PODPISANI ŠKOFJE IN NADŠKOFJE JUGOSLAVIJE, zbrani na plenarni letni konferenci v Zagrebu dne 20. nov. 1960, smo vzeli na znanje večkrat izrečeno željo prijazno naklonjenih predstavnikov vlade, da bi se nekako uredili medsebojni odnosi med Cerkvijo in vlado. Pretresli smo torej to vprašanje in soglasno ugotovili, da imamo škofje prav tako željo. Saj smo uverjeni, da bi taka ureditev bila koristna prav tako za državo kot za Cerkev. Uredba naših medsebojnih odnosov bi pomenila velik doprinos k notranji normalizaciji države in bi dvignila tudi ugled naše države v zunanjem svetu. Zato smo škofje voljni podpreti vsak iskren napor, da pride do res zdravega in trajnega mirnega sožitja med Cerkvijo in državo v naši domovini.
Da se pa izognemo nevarnosti napačnega razumevanja in tolmačenja tega, kar mislimo povedati, moramo najprej dati izjavo, ki je temeljne važnosti. Noben poedin škof, nobena skupina škofov nima oblasti, da bi dajala izjave v imenu svete katoliške Cerkve. Taka oblast je utelešena edino v Sveti stolici ali v sv. Očetu papežu, nasledniku sv. Petra, poglavarja apostolov. Jasno je torej, da škofje Jugoslavije nismo pooblaščeni, da bi načeli pogajanja za ureditev odnosov med državo in Cerkvijo. Še manj si je mogoče misliti, da bi mi škofje morebitna pogajanja zaključili s kakim končnim dogovorom. Na podlagi božje ustavnosti Cerkve so vse take zadeve pod izključno oblastjo Njegove
V ČUDEČEM KLJUNU ZELENI MU OLJ KOVA MLADIKA...
V POROŠTVO SPRAVE /N MIRU.
S. Grc.got~čtc.
Svetosti papeža, ki je vidni poglavar vesoljne ka' toliše Cerkve. Na drugi strani pa to ne brani šk® fom, da sodelujejo pri pripravah za morebitne P®' skuse, kako urediti odnose med vlado Jugoslavije in Sveto stolico.
Za pričetek takih pogajanj, še bolj pa za sre” čen zaključek, je treba seveda marsikaj metodičn® pripraviti. Tako bi se dalo ustvariti, sodimo, Pr' merno ozračje za medsebojno zbližanje. Najprej 3e treba najti tesnejše medsebojne stike, ugotoviti V| dike, ki nas ločijo, in odstraniti "ovire, ki nam zap1 rajo pota. Prvi korak, ki bi ga napravili škofje, bi bil: opomnili bi podrejeno duhovščino in verne laike, naj vestno in zvesto vršijo svoje državljan ske dolžnosti. Ljudske množice bi vzgajali k p8*'' riotičnemu čustvovanju in žrtvam v prid javne' ga blagra, ljubezni do doma in domovine. Ljudske množice naj bi sodelovale z državnimi oblastmi za boljšo bodočnost domovine in pomagale odstranJ®' ti vse, kar bi utegnilo nasprotovati materialnim moralnim interesom družbe. Na drugi strani b* škofje pričakovali, da bo svetna oblast upošteV»J* ukrepe državne ustave in zakonov glede verskih družb. To se pravi, naj svetne oblasti kažejo vet nepristranske iskrenosti do Cerkve in njenih predstavnikov.
iškofje si jemljemo svobodo, da podamo nekaj nasvetov, kako bi bilo mogoče priti do večjega medsebojnega zaupanja in začeti pogajanja ureditev odnosov med vlado in Sv. stolico:
1.	Paragrafa 6 in 7 državnega zakonika pred' pisujeta, da nihče ne sme odvračati državljan0 od udeležbe pri javni službi božji. Toda na žalost moramo Ugotoviti, da učitelji in drugi šolski ci®>'
t®lji pritiskajo na učence in dijake, da bi ne hodili v cerkev in .se ne udeleževali raznih verskih prireditev. Nekateri učitelji gredo tako daleč, da napovedujejo dijakom slabe rede, ako bodo hodili k službi božji. Tak pritisk raztegnejo tudi na starše dijakov, češ da morajo otrokom prepovedati obiskovanje cerkve, če nočejo, da bodo izgubili službo ali penzijo — in še drugačne slabe posledice jih Utegnejo doleteti. To se godi še tudi dandanes in kljub mnogoštevilnim pritožbam od strani duhovnikov in škofov na naslov prizadetih oblasti. Tako početje je v očitnem nasprotju s predpisi zakona. Zato pozivljemo vlado, naj poseže vmes in Napravi temu kršenju zakona konec enkrat za vse-
]ej.
Dalje moramo ugotoviti, da kljub jasnim predpisom zakona, ki ustanavlja svobodo bogoslužja vse državljane brez razlike v kaj lepih besedah, Uinogi državljani te svobode le ne smejo uživati, ^nogi zaposlenci v državnih uradih in mnogi de-tavci, posebno tisti ki so zaposleni v oddelku za Pouk in šolstvo, si kar ne upajo hoditi v cerkev in k službi božji. Ne upajo se poročati v cerkvi in ne
poslati h krstu otroke. Imamo primere, ko so učitelji izgubili službo in jim je bilo izrecno povedano : zato, ker ste se udeleževali cerkvenih pobožnosti in to kar javno. Jasno je kot beli dan, da je tako odpuščanje iz služb v popolnem nasprotju s črko in duhom zakona. In vendar šolska vodstva žugajo podrejenim s težkimi kaznimi, ako izpolnjujejo to, kar jim nalaga njihova cerkvena zapoved.
Škofje moramo ta dejstva ugotoviti in apelirati na vlado, naj že vendar enkrat napravi konec temu kroničnemu kršenju zakona. Pred dvema leti smo škofje poslali vladi posebno spomenico, kj je obravnavala obžalovanja vredne dogodke v Ba-čini pri Pločah v Dalmaciji. Dva duhovnika, ki sta prišla tja, da bi maševala v župnijski cerkvi, so telesno napadli in pretepli, nato nasilno izgnali iz kraja. Nasilno so jima zabranili vstop v cerkev. To je bila očitna kršitev najbolj temeljne verske svobode. Kljub temu nismo opazili, da bi bila vlada napravila primerne ukrepe, ki bi za naprej tako početje onemogočili.
(Pride še.)
OSNUTEK PRAVIL
ZVEZE ZAMEJSKIH SLOVENCEV
I. Ime, značaj in sedež.
1. čl. Organizacija se imenuje “Zveza zamej-skih Slovencev.” (ZZS)
2. čl. ZZS je organizacija Slovencev, ki traj-1)0 žive izven slovenskega narodnega ozemlja, z delovnim področjem na vseh celinah za vso slovenju narodno skupnost izven domovine.
3. čl. Sedež ZZS je v kraju, kjer prebiva ve-c*na članov osrednjega odbora.
II.	Namen
4. čl. Namen ZZS je:
a) predstavljati Slovence, živeče izven sloven-skega narodnega ozemlja, kot narodno skupnost in Vstopati njene interese.
b) ohranjati in krepiti njihovo narodno zavest,
c) širiti in dvigati njihovo kulturno stopnjo,
f) poglabljati in utrjevati njihovo nravnost,
d) nuditi jim vse vrste materialno pomoč,
III. Sredstva
5. čl. ZZS uporablja za svoje namene vse nravno dopustna sredstva, zlasti tisk, ki ga tudi najbolj pospešuje.
IV. Članstvo
6. čl. člani ZZS so družbe in ustanove zamejskih Slovencev, ki priznavajo krščanska (moralna) načela in zastopajo slovenski narodni program.
7. čl. Zgolj versko cerkvene družbe in ustanove ter politično in gospodarske organizacije po svojem značaju ali posebnem namenu sicer niso redne članice ZZS, vendar ta vzdržuje z njimi stike in jih po potrebi in možnosti vabi k sodelovanju.
8. čl. Obenem s prijavo v ZZS se dostavi osrednjemu odboru sklep pristojnega vodstva organizacije, njena pravila ali splošna družbena določila, ali če teh ni, opis namena, sredstev, vodstva in notranje ureditve, na posebno zahtevo pa tudi števi-
lo	članstva, višino tiskovne naklade, število koristnikov in druge podatke o dejanskem stanju in delu prijavljene organizacije.
9. čl. O sprejemu v ZZS in o prenehanju članstva odloča osrednji odbor, katerega sklep pa sme
TONČEK IZ POTOKA
Povest
Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše
KADAR NI	IMEL NUJNEGA OPRAVILA, se
je —	da	je	le našel v Stični kak	opravek
—	zmuznil k sestri Ančki ali na Vir k Franci.	A	pri	Franci je bilo tudi	bolj žalostno,	če	je	mož doma. Saj ni	bil hu-
doben, Bog ne daj, in tudi s Tončkom se je znal lepo pomeniti. Le pijači se je vdajal. Franci niso pomagale nobene prošnje: sveto je obljubil, toda druščina ga je zopet speljala h kvartam in poliču... Vendar je Tonček rad posedel pred hišo ob sestri Nežiki, krog katere sta kobacala že dva Francina otroka. Dvojčica je postala prav tako resna kot on, le pri obujanju spominov sta se včasih nasmejala do solz. Kako se spremeniš v nekaj letih, šmenta! Kdo bi se mislil!
Pri Ančki je gledala sreča skozi vsa okna, ki so bila polna rdečih nageljnov in zelenega rožmarina. Ljudje so postajali na cesti, ko so šli k nedeljski maši. Tam se je Tonček vselej razživel. Lojzek mu je lezel v naročje in tako dolgo jokal, da ga je posadil v voziček. Zdrvela sta po cesti, da se je za njima kar prašilo.
O, pri Kastelčevih je minilo nedeljsko popoldne, kot bi mignil. Pa še tega je hotela Tončku ukrasti bratova žena.
“Tonček, odslej boš pasel tudi v nedeljo. Le počemu bi krave ostale v hlevu? Poženeš jih na travnik, potem si prost,” mu je rekla neko soboto.
Kaj? V nedeljo naj žene na pašo?
“Boga se boj, Micka:1 Pri naši hiši nismo niko-
li	pasli v nedeljo in tudi zdaj ne bomo,” se je oglasila mati.
Janezova žena je vzkipela: “Kdo ima besedo v Potoku?”
A Tonček ji ni bil tiho. Še preden se je prepir med materjo in snaho prav razvnel, ga je prekinil. “Kar sama jih pasi, če hočeš! In če mi sam župnik s prižnice ukažejo, naj v nedeljo pasem, jih ne ubogam! Primojdunej da ne!...” je bil odločen za božje in svoje pravice.
Takega pekla menda še ni bito v Potoku kot tistikrat zaradi ubogih krav, ki so bile doslej kljub nedeljskemu počitku vedno zdrave in so dajale za
vse dovolj mleka. Toda Micka je hotela, da obvelja njena trma, a Janeza ni bilo doma. Sicer pa sam Bog vedi, če ne bi navsezadnje še z njo p°' tegnil.
Tonček je v svojih dolenjski jezi zlil iz sebe vso mržnjo do bratove žene. Celo dekla Polona Jc potegnila z njim in mu pomagala.
“Prej se bo začelo naše mlinsko kolo vrteti narobe, kot pa bom v nedeljo pasel!...” je še enkrat pribil in se umaknil k čebelam.
Micka je obstala na pragu in kričala za njin,: “Naše mlinsko kolo! Naše! — Kaj pa je tvojega pritepenec? Žlica in skleda in še to dvoje sem ti Ja!S kupila v Stični...”
“Zdaj je tudi meni dovolj!*” —
Zvečer je Tonček sedel ob petrolejki in se skla-njal nad pisemskim papirjem. Gregoričevi teti Je pisal, da bi se rad vrnil v Ljubljano. Naj mu do)>> kakršno koli delo. Samo doma ne bo ostal vec> ker noče v nedeljo pasti in je mladi napoti...
Ko je prebral pismo materi, je globoko vzdihnila: “Tudi jaz grem iz Potoka! Na Viru pri Franci bom z večjim veseljem delala in čakala smrti k°c pa na domu.”
★
“Ljubi Tonček! Le pridi v Ljubljano! Trgovec Vencelj mi je obljubil, da te vzame za vajenca— se je glasil tetin odgovor.
Nato je Tonček stopil do brata in mu povedali da odhaja. Janez je osupnil, a pregovoriti ga ni mogel. Fantu je bilo dovolj tlake v domači hiši. Matere pa Janez le ni pustil zdoma. Le kaj bi rekli ljudje!
Pintarčkov gospodar je ženo ostro prijel. Menda prvič, kar jo je pripeljal v Potok. Nekaj časa je bila užaljena, nato se je omehčala. Vsaj spoznanje. Tončku je spekla za pot v Ljubija"0 celo pogačo. Vzel jo je samo zaradi miru.
“Zakaj greš od doma, ko je vendar toliko dela?” mu je rahlo očitala.
“Da dam prostor hlapcu, ki ti bo v nedeljo Pasel!”
“Ah! — No, pa oprosti...” ji je biio nerodno.
“Nimam kaj!' A dom si mi odžrla, da veš!”
Micka je molčala. Morda jo je le malo prizadelo in je bila tudi zato odslej boljša z materjo.
“Z Bogom, Tonček! Če boš kaj potreboval, le piši! In domov pridi, kadar hočeš in za kolikor časa hočeš,” se je od brata poslavljal Janez.
... ZDAJ NI VEČ MOJ LJUBI, DRAGI DOM!
Naš Tonček je postal zopet “Ljubljančan”. Nič več šolar kakor prvikrat, ampak trgovski vajenček v Vencljevi prodajalni “Pri modri krogli”. Od tete, pri kateri je stanoval, v službo ni bilo daleč.
V	trgovini so imeli vsi radi drobnega, sprva nekoliko boječega dolenjskega fanta, ki je bil uslužen, pripraven za vsako delo in pošten od nog do glave. Trgovec Vencelj ga je večkrat skrivaj opazoval iz svoje pisarne. Včasih je stopil k njemu in ga zadovoljno potrepljal po rami. Zavzel se je zanj od prvega dne, ko je prišel fant v njegovo trgovino, in videlo se je, da mu skuša nadomestiti očeta in mater. Gotovo mu je povedala Gregoričeva teta, ko je spraševala za prazno vajeniško mesto, zakaj je moral Tonček zdoma.
Vajencu je minila zima, da sam ni vedel kdaj. Na spomlad pa ga je gospod Vencelj poklical v svojo pisarno in mu povedal: “Kakor bi te rad obdržal v Ljubljani, se mi zdi vendar pametno, da greš malo okrog. Pred vojaščino je najbolj pripraven čas. Potem pridejo druge muhe in skrbi. — Ali bi hotel na mojo domžalsko podružnico?”
Tonček je debelo pogledal. Seveda bi rad videl tudi kaj drugega kot same mestne hiše! Saj mu za Ljubljano ni bilo dosti. Pač je našel pri teti topel domek in rad je včasih pogledal k tovarnarju Polaku, kjer je služila sestra Ivanka. Sicer bo pa moral tudi iz Domžal večkrat z vozom v ljubljansko skladišče in bo imel tako priliko za obiske.
Sprejel je očetovsko ponudbo in odšel za pol leta v Domžale. Nato ga je dobri trgovec prestavil v blejsko podružnico. Le naj si dolenjski fant ogleda tudi Gorenjsko in njen biser!
Tonček je z odprtimi očmi požiral lepoto slovenske zemlje. Rad se je zazrl v mogočne snežne vrhove ali sedel v čoln in zaveslal na Otok. Tam je vlekel za vrv, da je zvonček želja milo pozvanjal ted dvigal pred božji prestol Tončkovo molitev. Da bi ostal vedno pošten, kljub tujini in brez skrbnega materinega očesa; da bi bila bratova žena dobra z materjo in da bi Janez lepo gospodaril...
BALOHOVA MAMA UMRLA
P. Bazilij
PRVE DNI AVGUSTA SO ME POKLICALI Balohovi iz Ridells Creeka v hribih nad Melbournom in mi povedali, da je gospodarjeva mati hudo bolna. Še isti dan sem z Bogom obiskal njihov dom in hudo bolni materi podelil sveto Popotnico ter poslednje maziljenje. Ko sem se pa v nedeljo 13. avgusta vrnil iz Geelonga, me je že čakalo žalostno poročilo: Mama je včeraj popoldne izdihnila. Bil je prav njen rojstni, dan, ko jo je Gospod Pklical k sebi in rešil zemeljskega trpljenja.
Pokojna Marija Baloh — dekliško ime Marija Tofant — je bila rojena dne 12. avgusta 1893 v Zagrebenu, okraj Celje. Leta 1931 se je poročila v žalcu, vdova pa je postala 1.1951. Od štirih otrok je eden umrl, Franc je še doma, Anton in Slavko sta pa v Avstraliji. O Antonu smo svoj čas pisali, da mu je pogorela prostorna hiša v Riddells Cree-ku, kjer ima farmo. Na pogorišču si je postavil skromno zasilno streho in tja sta prišla kmalu nato
mati in Slavko, ki jima je Tone že prej poslal garancijo. Mati je potovala v Avstralijo na “Tosca-ni” in pristala v Melbournu 1. marca 1959.
Pokojnica je bila preprosta slovenska žena. V tujini je precej trpela na domotožju in se ji je zdravje morda tudi zaradi tega razrahljalo. Do svoje bolezni je pridno pomagala na sinovi farmi. Zima ji je prinesla prehlad, starost je dodala svoje, pa je ženica legla za vedno.
V	ponedeljek 14. avgusta je bila zjutraj pogrebna sv. maša v cerkvici sv. Ambroža, Riddells Creek. Opravil jo je župnik fare Gisborne. Nato se je razvil pogrebni sprevod na na ondotno pokopališče, kjer sem jaz opravil pogrebne obrede v slovenščini.
Iskreno sožalje sinovom in ostalim sorodnikom, pokojni Balohovi mami pa večni mir! Lepo je bila pripravljena za odhod v večnost.
KOOKABURRA
Mira Mar
SESTRA, BRAT, ALI STA prav prebrala? Kookaburra se ne rima na babura, kui'a, ura, rima se na omara, stara, čara. Ne vprašajte, zakaj! So pač čudni jeziku na svetu. Drugače pišejo, drugače izgovarjajo. Nazadnje smo tudi Slovenci taki. Menda ste že slišali, da pišemo lonec, izgovarjamo pa pisker. čemu bi se pohujševali nad kookaburro, ki se v avstralskih ustih spreminja v kukabaro?
Je pa zanimiv ptič. Pravijo, da se smeje. Meni se njeno razgrajanje, ki ga spušča iz grla, ne zdi hudo smehu podobno. Nekaj hahljanju sličnega sicer je, kadar se pa razvname, naj že bo v jezi ali navdušenju, je bolj rezgetanje kot smeh. Pa to naj bo, kakor hoče.
Seznanila sem se s kookaburrami tisto leto, ko je oče kupil kos sveta v bushu ob robu mesta. Ko je mene prvič vzel na oglede, se je v vejah na evkaliptih oglasila kookaburra, morda celo dve ali tri. Menda so hotele povedati, da je to njihov svet, naj ga pustimo pri miru.
Potem so padala drevesa, da bo prostor za hišo. Kookaburre niso marale ropota in trušča, u-maknile so se nekam globlje v goščo. Ko so delavci razkopavali svet, so bile nazaj. Včasih po pet ali šest. Nizko na vejah so posedale in niso odmaknile oči od našega dela. Ne da bi se hotele učiti civilizacije, prežale so na črve v razkopani zemlji, čeprav se je črv pojavil tik oh lopati, se je kooka-
burra spustila z veje in prav tako hitro odletela s plenom v dolgem kljunu.
Ko smo jih opazovali, sem rekla mami:
“Ko bo zmanjkalo črvov, bo treba najti kaj drugega zanje. Zanimivo bo, če jih bomo mogli udomačiti.”
Nisem pa vedela, da so kookaburre med seboj govorile:
“Ti ljudje so fletni. Ostanimo blizu njih, bo zanimivo, če jih bomo mogli udomačiti. Ko bo zmanjkalo črvov, nas bodo krmili iz svoje kuhinje.”
In je bilo res tako. Ko je naša hiša rasla iz tal, so kookaburre spet odšle v goščo. Bilo je pae preveč ropota in nič več črvov in glist. Potem je hiša stala in mi smo se vselili. Takoj so bile tudi kookaburre spet v naši bližini. Opazovale so z drevesnih vej, kaj počnemo, in nekoliko pokavkova-le. Treba jim je bilo pokazati, da so dobrodošle. Pritrgala sem si od svoje južine in jim ponudila vse, kar je bilo mesnega. Ker to ni veliko zaleglo, je moj lepi zgled brž posnela vsa naša družina.
Udomačiti jih? Hm, ni bila nobena umetnost več! Še danes ne vem, kakšne vrste pošto poznajo ti ptiči. To pa vem: Ena sama je sedela na veji> nikjer ni bilo sledu za drugimi. Vrgla sem košček mesa na rušo pred porč, čisto tiho se je spustila navzdol, toda tisti hip sta bili že dve drugi ali tudi tri naenkrat tu. Kdo ve, kje so se jemale?
Če smo hoteli še nadalje hraniti tudi same sebe, smo morali naročati pri mesarju za kookaburre meso posebej. Pa še dobro je moralo biti, kakih odpadkov ali kosov drobovja se niso pritaknile-Gospoščna taka!
že smo dobivali skušnjave, da bi tej ptičji domačnosti naparvili konec. Pa je naš oče prizanesljivo izjavil:
“To je tako: Ukradli smo jim kos busha, poštenje zahteva, da jim plačamo odškodnino.”
In smo plačevali — zmerom bolj na debelo! Če nismo bili točni, so našo hišo kar obkolile. Tista ograja med bushom in kuhinjskim oknom!' Komaj smo jo na novo pobarvali, pa ni dolgo držalo. Kookaburre so na njej razstavljale svojo večno lakoto in si brusile dolge kljune, pa renčale v mater v kuhinji. V dobrem tednu je moral oče na novo delo s čopičem v roki. Začeli smo se zavedati, da ni sama zanimivost, če imaš udomačene kookaburre, one pa tebe. Vendar smo vso zadevo še dosti junaško prenašali.
Potem smo opazili, da darovane južine ne pospravijo na licu mesta, ampak jo odnašajo v naglem poletu nekam v goščo. Seveda, tam nekje so gnezda in v njih mladiči. Naša srca so se na novo omehčala in dajali smo več in več. Ljubke nežne
✓
ptičice v gnezdih zavoljo nas res ne smejo stradati!
Nežne ljubke ptičice, ha! Ko so jim dorasle peruti in so mogle iz gnezda, mislite, da so začele iskati živež same zase? Kaj še! Posedale so najprej na vejah blizu naše hiše in kričale nad materami, naj jim napolnijo kljune. Kav kav kav kav! Malo pozneje so se razvrstile na naši vrtni ograji, kar preveč “udomačene”, še vedno jim je bilo najbolj všeč, če je njihova mama pobrala, kar je vrgla ven
naša mama, pa jim mašila v dolge kljune. Vendar so se tudi same že spuščale na tla in pobirale same zase. Zahtevne pa, da je šlo na živce. Med vpitjem so brusile kljune ob ograjo, pa spet pogledovale proti hiši, dokler se niso odprla vrata ali okno. Potem pa ravs in kavs, ko je priletel kos mesa v njihovo bližino.
Končno je bilo tudi očetu preveč in je dejal: Mislim, da smo jih dosti odškodovali za ukradeni svet. Vzel je puško in streljal — res samo v zrak, ker je vedel, da so živali zaščitene — streljal je spet in spet tako dolgo, da so se nam ptice oddoma-čile in mi njim. Od tedaj živimo lepo mirno vsak zase.
Zdi se mi pa, da bo moral oče od časa do časa spet nabiti puško in ponoviti svojo napol “vročo” vjno zoper kookaburre. Tudi sam pravi, da bo, če bo treba.
TUDI TE KNJIGE DOBITE PRI “M I S L I H”
Naša KUHARICA, pravkar smo prejeli novo zalogo. £ 1-0-0.
FINŽGAR, izbrani spisi 3. knjiga: Prerokovana, Boji, Sama, Veriga itd. £ 1-0-0.
ARNEŽ, Slovenia in European Affairs, prejeli novo zalogo, £ 1-0-0.
Kunčič: Gorjančev Pavlek, pravljična knjiga o Sloveniji. £ 1-0-0.
MAUSER:	Jerčevi	galjoti,	gorenjska	povest.
£ 1-0-0.
PREGELJ: Moj »vet in moj čas (samo še nekaj izvodov) £ 1-0-0.
VELIKONJA:	Ljudje	(Samo še nekaj izvo-
dov) £ 1-0-0.
BERTONCELJ — ARKO: Dhaulagiri, velezanimiv opis vzpona na himalajske gore. £ 1-0-0.
^R. ER. JAKLIČ:	K	n	o	b	I e h a r. Krasno
branje o največjem slov. misijonarju v Afriki. £ 1-0-0.
TRSTENJAK: Pota do človeka, £ 10 šil.
B- AMHROŽIČ:	Tonče	s	Sloma, povest iz Slom-
škove mladosti. 10 šil.
I}R. TRSTENJAK: Človek v stiski. Zelo dragocena poučna navodila iz dognanj psihologije.—10 šil. Hedvika puntar: Na ženi dom stoji. Knjiga za
žene in dekleta, ki se pripravljajo na zakon. — 10 šil.
JANEZ JALEN: Ovčar Marko. Slavna povest z gorenjskih planin. — 10 šil.
DR. ALOJZIJ KLIHAR: The Conversion of the Slo-
venes. Že naslov pove, da je knjiga v angleščini. Podaja zgodovino Slovencev izpred leta 1000. — £ 1-10-0.
Pri vseh naročilih se priporočamo za nekaj šilingov več za kritje poštnine.
I
?
?
X
x
I
I
POZOR! POTUJETE v RIM — ITALIJO?	f
T
X
Prenočišče, hrana, ogled Rima itd, vse te
X
skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na:	Ijj!
HOTEL — PENZION BLED	‘i’
X
Via Statilia, 19 — Telefon 777-192 - Roma	•{•
X
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak	i
$
VINKO A. LEVSTIK	X
Izrežite in shranite!	V
X
— Pišite nam za ccne in prospekte!	¥
J* «$» v v »/v *!*	*C*	****** *C**t******* %• *J**C**t*****J**«* •I**I**J**J***m5m5»
Ewald Kampuš:
NI JE POTI NAZAJ...
VIII.
BENNILONGA JE PROSLAVA TAKO PREVZELA, da je pozabil na lastno varnost. Nehote se je pomikal bliže, in stopil iz skrivališča. Opazil ga je Lieutenant William Bradley. Privzel si je dva spremljevalca in odpravili so se po ovinkih proti Bennilongu, da se ga polaste zlepa ali zgrda. Če ne bo uspeha s ponujanim darom, bo moral poseči vmes samokres...
Ko jih je Bennilong zagledal, so bili že preblizu za uren pobeg. Bennilong je dvignil kopje in se pripravil. Eden Bradleyevih spremljevalcev je pomeril in napel petelina, a Bradley mu je izbil orožje iz rok. Hotel je tvegati vse. da si Benni-longa zlepa pridobi. Čeprav je črnec vihtel kopje in grozil z napadom, se mu je Bradley prijazno bližal, mu nudil lepo vrvico s trnkom in z znamenji razodeval prijateljstvo. Spremljevalcema je namignil, naj ostaneta zadaj. Vendar sta imela puške pripravljene.
Nekaj hipov je trajala velika napetost. Videlo se je, da je Bennilong odločen, da zdaj zdaj vrže kopje, vendar ga je nekaj zadrževalo. Tista vrvica v Bradleyjevi roki je imela svoj čar. Bradley je kazal, da nima orožja, pa tudi vojakoma za seboj je dal povelje, naj povesita puški. Kakor da je to tudi njemu veljalo, je Bennilong spustil kopje in napeto čakal. Bradley je bil samo še korak od njega. Tedaj je Bennilong z bliskovito naglico segel po trnku, pobral kopje in izginil v hosto. Šestero oči Evropcev je komaj sledilo njegovim gibom.
Bradley je o dogodku poročal guvernerju Phili-pu. Ta je z velikim zadovoljstvom poslušal, le žal mu je bilo, da sam še ni imel take priložnosti.
“Kakor sem že presodil od vsega začetka, tako se izkazuje. Niso tako bojeviti in strašni, kot bi človek mislil na prvi pogled. Skušajte vsaj enega od njih, najbolje prav tega, privesti k meni. Toda ravnajte kar mogoče milo, vsako nasilje najstrožje prepovedujem”.
Prišlo je pa tako, da je imel Phillip z Bradley-em in drugimi pomočniki vred vse polno drugih skrbi in ni bilo prilike za iskanje stikov s črnci.
IX.
Dnevi so tekli in postajali hladni. Hvala Večnemu, prve tedne in mesece je bilo sonca dovolj,
saj je prihod belih padel v avstralsko poletje. Bilo je občutno toplejše kot na Angleškem.
Prve hiše in barake novega naselja so bile postavljene. Zlasti Phillipova je bila kar čedna in udobna. Med stavbeniki so bili dobri tesarji in kamnoseki. Tudi gozd v okolici se je precej skrčil in na njegovem mestu so nastale njive. Kako se bo obnesla saditev in setev?
Z junijem je prišla zima. Ne taka, kot so jo i poznali od doma, imela je pa svoje posebne tegobe: zaloge življenjskih potrebščin so začele resno pojemati. Lanene suknje kaznjencev so se spremenile v cunje, čevljem so odpadali podplati. Med množico se je pojavljala nezadovoljnost, ki je dostikrat mejila na upor. čeprav je bilo bičanje upornih na dnevnem redu, ni dosti pomagalo. Mnogi so skušali pobegniti. Toda — kam? S čolni po morju niso prišli daleč, v gozdovih ni bilo pribežališča
—	poginili so ali se vrnili v taborišče. Pa je spet padal bič po izmučenih hrbtih.
Phillip je moral odrediti najstrožjo racionira-nje živil. Tudi sebi je zelo omejil dnevne obroke. Razposlal je ladje v svet, da bi dobil novih zalog, pa to je bila počasna in negotova pomoč, čeprav Je preostala živila velikodušno delil tudi med kaznjence, je bilo med lačnimi kar precej žrtev zavoljo stradeža.
Tudi v novem svetu samem so skušali najti kaj za pod zob. Morda je bilo prav to pomanjkanje vzrok, da so začeli preiskovati notranjost Avstralije prej kot bi jo drugače. Ekspedicija za ekspedicijo je odhajala proti severu in zapadu. Žal, vračale so se brez uspeha. Nikjer ni bilo videti rodovitne zemlje, še manj kakih užitnih sadežev. Povsod le drevo ob drevesu, eno enako kot drugo-Niti na črnce niso kaj pogosto naleteli. Kadar so je kdo prikazal, se je navadno hitro umaknil v skrivališče. Tu pa tam je iz zasede priletelo kopje in pomagalo kakemu Evropejcu na drugi svet.
Živalski svet je bil bolj viden. Tu pa tani je iskalcem preskočila pot čudna žival, svojih pet čevljev visoka, z dolgim debelim repom, z ušesi in očmi srne, prednje tace bolj rokam kot nogam podobne. Pravo čudo evropskim očem! Kaj takega ni bilo videti v Evropi niti na slikah. Pa tudi trume belih papagajev so se pogosto dvignile izmed dreves in zagnale vrišč, da je belcem pretresa!0 mozeg.
Poznanje Avstralije, seveda zaenkrat le naj-bližje okolice, je polagoma prodiralo med ljudi-Nastala so prva imena krajev in vzpetin: Round Hill, Mt. Twiss, Rose Hill, Broken Bay, Nepian, Ha\vkesbury...
Končno je prispela težko pričakovana ladja *
Zalogami in nova naselbina je vedela: nevarnost za pogin je minila.
X.
Žilvljenje je steklo z novim zagonom. Naselbina je rasla. Na yse strani se ji je odpiral svet. Črni domačini niso mogli ostati brez njenega vpliva. če že ne sovražni načrti, vsaj radovednost jih Je gnala, da so prihajali opazovat, kaj se godi. Prišel je čas, ko je Phillip mogel upati, da si bo Pridobil naklonjenost vsaj nekaterih.
Res so v novembru 1789 njegovi ogledniki ujeli dva krepka možaka. Lepo mero poštenega truda sta Jim prizadela, preden so ju spravili v vezi in s čolnom privedli pred guvernerja v Sydney Cove. Wil-l>am Bradley je z veseljem spoznal v enem Benni-l°nga, drugi je bil Bennilongov prijatelj Colebee, Pa iz drugega rodu. Našla in spoprijateljila sta se mnogo lun nazaj, ko je Bennilong šel v tisti kraj iskat ženo in jo je res ukradel ter odvedel ttied svoje ljudi. Zdaj sta bila ujetnika v kleščah Velikega Be-ange Phillipa.
Brez mnogega ugibanja sta se sporazumela,
ju čaka vrv, viseča z drevesne veje. Imela sta se dovolj prilike, da sta na svoji izvidniških potih videla mrtva trupla v takih zankah. Vendar sta krnalu uvidela, da ima Phillip drugačne namene z nJima. Imel ju je sicer dobro zavarovana, da nista Piogla misliti na beg, drugače se jima je pa izvrstno Sodilo. Veliki Be-anga jima je stregel na vse nači-Pe in jima izkazoval prijaznost. Dobivala sta izdanih jedi in neke pijače, ki je ugajala grlu in človeka vsega čudno prevzela. To ni moglo biti brez čarov.
Bennilongov odpor je začel popuščati. Bolj in bolj se je utrjevala v njem misel, da bi utegnilo biti dobro za domačine, če bi se s temi tujci sprijaznili. Rad je segal po novih jedeh in tudi pijače Se ni branil. Drugačen je bil Colebee. V njegove Piožgane je venomer vrtala ena sama misel — P>'oč od tod, čimprej nazaj v svobodo! Ni se pritaknil jedi in kapljice ni pokusil. Le močne vezi in stražnikova pazljivost ga je držala med belimi.
Neki večer si je stražnik dovolil preveč prostosti, dasi se je oddaljil komaj za nekaj korakov. Colebee je opazil priložnost, napel je vse mišice. ^ezi so odnehale in — lahko noč Beanga in vsi bel-c> z njim!1
Phillipu so s precejšnjo bojaznijo sporočili, kaj Se je zgodilo. Na začudenje vseh se pa mož ni kar P>č razburil. Razumel je. Saj je njega samega Vleklo proč iz te tuje dežele, tudi sam se je čutil
ujetnik. Na tihem je že gojil željo, da bi se Piogel odpovedati težki službi in se vrniti v domo-
vino. Že nekaj časa je tudi čutil, da zdravje ni več kot je bilo.
Naslednje jutro je napravil nekaj nepričakovanega — dal je izpustiti tudi Bennilonga, ki je odšel v šumo pač z zelo mešanimi čustvi. Menda je imel podobno mešana čustva tudi guverner, ko je gledal za odhajajočim oproščencem. Bennilong ni bežal, počasi in zamišljeno je stopal proti hosti in se tu pa tam obrnil, da vrže še kak pogled na taborišče belih.
Phillipu se je zbudila slutnja, da še ni doživel zadnjega srečanja z Bennilongom...
(Dalje pride oktobra)
Sv. Barnaba, apostol,
po zamisli italijanskega slikarja
KLIC POMLADI Pavla Miladinovič
Se ptic gostovanje — to ljubko brkljanje v podstrešnem zavetju krilatih družin — in sap šepetanje mi vzbujata sanje o sreči, ki steka se v grenek spomin.
Se griča pobočje me kliče v razkošje mimoznega puha z. racvetenih kron, ah, še po otročje lovim ga v naročje, ko leta najlepša teko mi v zaton.
Kot da sem še mlada vprašala bi rada marjetico, kam bo moj duh šel od tod...
Kot sneg cvetje pada, a mene naslada presunja — Ljubezen želi me nad svod.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Dragi moji otroci: —
Pošiljam vam povestico, ki je posebno namenjena provoobhajancu Pleškovemu Tončku — Cicibanu.
Bilo je pozno v noč, toda Marko je še bedel. Srce mu je Klasno utripalo. Zakaj tudi ne? Saj bo jutri prejel v svoje srce največjega Gosta.
Kako se je vedno veseli! tega dneva, pa mu jo naenkrat mamica hudo zbolela. Ubogi Marko, kako žalosten je postal! Kako naj se zdaj veseli lepega dneva? Mamica ne bo mogla z njim v cerkev...
Teta ga je potolažila:
“Nič ne jokaj, Marko! Mamica bo kmalu spet zdrava. Na dan prvega svetega obhajila boš prav lepo prosil Jezuščka, naj mamico ozdravi. Na tak dan ti ne bo odrekel nobene prošnje.”
Marko je bil spet vesel in je začel brskati po molitveniku, kje bi bila pripravna molitev za bolno mamico. Nobena ni bila taka, kot bi Marko rad. Zato je zaprl molitvenik in sam sestavil molitvico, pa tudi napisal si jo je, ker je bila precej dolga. Položil je popisan papir v molitvenik in zaupno čakal drugega dne.
Drugi dan je prišel in Marko je bil v cerkvi med prvimi. Težko je čakal na trenutek Jezusovega
obiska in se mu je zdelo, da g. župnik predolgo pridiga. Ko je pa končno med sveto mašo le poklical zvonček provoobhajance k obhajilni mizi, je prišel tildi Markov zaželeni trenutek. Ko je prejel Jezusa v sveti Hostiji, se je hitro vrnil na svoj prostor in odprl molitvenik., da bi prebral svojo molitvico nebeškemu Gostu. Toda, joj, tistega listka nikjer! Ali mu je že doma padel iz molitvenika? Kaj naj zdaj Marko stori?
Ni dolgo ugibal, kar po domače in na kratko je molil:
“Ljubi Jezus, ti veš, da je moja mamica bolna...”
Zdelo se je Marku, da je Jezus prikimal in rekel :
“Vem, Marko, a bo kmalu ozdravela, boš videl.”
Na poti domov je Marko tako hitel, da ga'Je očka komaj dohajal. Doma je planil k mamici v bolniško sobo in ji ves vesel povedal:
“Mamica, Jezušček je rekel, da boš knial'J zdrava!”
Kes sta že naslednjo nedeljo šla mamica m Marko skupaj v cerkev in se zahvalila Jezusu za ozdravljenje. Tako je imel Marko toliko lepše prvo sveto obhajilo, ker ga je ljubezen do bolne maniice prav posebno približala Jezusu.
Najboljši spis v naši šoli.
Pošta mi še vedno ni prinesla nobenega pisemca. Ali res ne bo kar nič? Tako težko čakam! Boni še enkrat napisala svoj naslov. Lahko bi kaj takega napisali, kot je napisal za našo šolo v Melbournu učenec, ki je spodaj podpisan. Torej to pot je deček, da ne boste mislili, da samo deklice hodijo v našo šolo. čitajte:
Nedeljo obhajam tako: Ko zjutraj vstanem, se brž umijem, popijem kavo, potem se hitro oblečem in grem z mamo k sveti maši. Ko prideva domoV> mi moja mama hitro speče eno jajčko, potem Pa vzamem žogo in hajd na vrt se igrat. Medtem seveda tudi mami in ateku kaj ponagajam.
Na vrsti je kosilo in ko je to opravljeno že g^e' dam in mamo sprašujem, kam bomo šli popoldne. Odgovor dobim, da bomo doma. ker pridejo obiski' Jaz pa juhuhu, prišli bodo moji prijateljčki in luS' no bo ves popoldan. Seveda moje veselje prehiti’0 mine, ker zvečer moram tako zgodaj v posteljo-Tam se pokrižam in zmolim moje molitvice potem pa lahko noč.
Rajko Bole.
Moj naslov: Miss Anica Srnec 110 Napier St.,
Fitzroy, VIC.
Barnab a... (•	267)
Tedaj so se začele v Cerkvi težave, ki jih je Povzročila čisto navadna človeška slabost. Po domače rečeno: Kristjani, ki so se spreobrnili iz judovstva, so bili ljubosumni na spreobrnjene izmed Poganov. Pogani naj se najprej pojudijo, podvržejo naj se Mojzesovi postavi starega testamenta, potem naj jim bo šele dovoljeno, da smejo verovati
V	Kristusa in prejmejo sv. krst!
O ti ljuba nacionalna ozkosrčnost, kako si staral Dandanes se je otepamo z vsemi štirimi in sc nam zdi zelo moderna reč. Pa so imeli opraviti z njo že apostoli in so prav zaradi nje sklicali PRVI CERKVENI ZBOR. Vršil se je pod vodstvom samih apostolov leta 51. po Kristusu v Jezruzalemu. In spet je Barnaba s Pavlom skupaj igral pri stvari veliko vlogo. Sv. Luka poroča:
“Prišlo je nekaj ljudi iz Judeje (v Antiohijo), ki so brate učili: Ako se ne daste obrezati, se ne Morete zveličati! Ker sta se z njimi Pavel in Barnaba nemalo sprla in sporekla, so sklenili, da naj Sredo zastran tega vprašanja Pavel in Barnaba in nekaj drugih izmed njih v Jeruzalem k apostolom ■n starešinam”.
Tam sta pripovedovala o vsem in prosila apostole, naj odločijo. Sešel se je apostolski zbor in dal prav — Pavlu in Barnabu. S tem ni rečeno, da je bil z odlokom zbora judovski nacionalizem Uničen — še davno ne. Pametni in uvidevni so se vdali, šovinisti so ostali šovinisti. Ali je danes kaj drugače? Barnaba in Pavel in skoraj vsi drugi oznanjevalci Kristusa so se morali do konca življenja boriti zoper šovinistične nacionaliste, ki so bili takrat pač Judje, dandanes se pa pojavljajo na vseh koncih in krajih.
Ko beremo naprej, se odpre pred nami druga človeška slabost, ki niti Barnaba in Pavel nista bila cisto brez nje — osebni nesporazum. Zanimivo in tudi — poučno...
Po daljšem času delovanja v Antiohiji se je Pavlu zazdelo, da bi bilo dobro iti pogledati nazaj v tiste kraje, ki sta jih z Barnabom prehodila na Prvem potovanju, kako se kaj ima^o novo pečeni kristjani. Tudi Barnaba je bil takoj za to. Vzela bosta s seboj nekaj spremljevalcev, kakor sta tudi na prvo potovanje vzela med drugimi Janeza Marka, Barnabovega nečaka, ki ga poznamo kot pisarija drugega evangelija. Mladenič je tedaj z nji-'"a prepotoval Ciper, v Malo Azijo pa ni šel, vrnil Se je rajši v Jeruzalem. Sv. Luka nič ne omenja,
zakaj je to storil, tudi ne, da sta mu kaj zamerila. Ko ga je pa zdaj hotel Barnaba imeti s seboj na drugo potovanje, se je uprl Pavel: Nak, tega pa ne, naju bo spet kje pustil, fant nima hrbtenice... Tako nekako, najbrž, toda rajši čujmo, kako piše o tem sv. Luka:
“Barnaba je hotel s seboj vzeti tudi Janeza s priimkom Marko. Pavel pa je mislil, da naj bi njega, ki se je ločil od njih v Pamfiliji in ni šel z njima na delo, ne jemala s seboj. Prišlo je do tolike nejevolje, da sta se razšla in je Barnaba vzel s seboj Marka ter odplul na Ciper. Pavel pa si je izbral Sila in je odpotoval..."
Sijajno! Dva taka apostolska moža, da sta skoraj zasenčila vse prve izbrance Kristusove, pa zmožna take trme! Je pač Pavel nekoliko preveč zameril Markovo omahljivost, Barnaba pa preveč dal na — svojo žlahto! Odnehal ni nobeden, pa sta se razšla! Mi bi pa spet želeli, da bi sv. Luka malo bolj podrobno opisal, kako sta se “dajala”. Je moralo biti kar precej dramatično. Pa je spet naša radovednost ostala brez utešenja... Bog že ve, zakaj je tako prav, pa tudi ve, zakaj je dopustil, da sta se Pavel in Baranaba izkazala tako zelo — človeška! Tudi dandanes dopušča Bog, da celo med škofi — da manjših cerkvenih “veličin” ne omenjam — pride do take in še hujše — trme... Učena beseda za take reči je: “človeški element v Cerkvi božji”.
Od tu naprej sv. Luka opisuje samo še delovanje sv. Pavla, Barnaba nič več ne omenja. Zdi se, da je pisatelj izgubil stike z njim, dočim je nekaj časa osebno spremljal Pavla na misjonskih potih. Od drugod pa vemo, da sta velika apostola, Pavel in Barnaba, kljub onemu resnemu nesporazumu ostala dobra prijatelja in nista “držala mule”. Iz pisem sv. Pavla, ki precej let pozneje častno omenja sv. Barnaba, jasno sledi, da je bila ona “zamera” le muha enodnevnica. Prav tako se je vedel Pavel do Janeza Marka, poznejšega evangelista. Mladenič je ostal nekaj časa na Cipru s svojim stricem, pozneje se je pridružil sv. Petru, ko je pa proti koncu svojega življenja prišel Pavel v Rim, se mu je Marko spet priključil. Pavel ga omenja v pismu Kološanom. Ob koncu pisma pravi: “Pozdravlja vas... Marko, Barnabov sestric... če pride k vam, ga sprejmite...”
Barnaba je verjetno ostal na Cipru do smrti in bil tam za škofa. Ko je izbruhnilo strahotno preganjanje kristjanov pod cesarjem Neronom, je tudi Barnaba prestal mučeniško smrt in so ga na Cipru pokopali. V petem stoletju so baje našli njegov grob.
Po vsem tem bi ne bilo tako zelo napak, ako bi kak slovenski fantek dobil pri krstu ime — Barnaba !
“POJOČI MISIJONAR” — pričakujemo ga-
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w.
TA ČASTNI NASLOV' ga spremlja povsod: po Štajerski, Kranjski, Koroški, po Ameriki in Kanadi, pride z njim tudi v Avstralijo. Tudi tu bo misijonarji in pel, učil moliti in peti, pa slikal bo in slike pokazal. Tudi tega blaga ima namreč krasno zbirko, ob slikah pa godbo zvonov in petje številnih zborov. Ime mu je P. Odilo Hajnšek.
Službe božje
Nedelja 17. sept. (tretja v mesecu): Leicli-hardt (sv. Jožef) ob 10:30;
Nedelja 24. sept. (četrta V mesecu): Sydney (St. Patrick) ob 10:30;
VilIawood ob 10.00;
Nedelja 1 oktobra (prva v mesecu) : Black-town ob 11;
Nedelja 8. oktobra (druga V mesecu) : Sydney (St. Patrick) ob 10:30;
Nedelja 15. oktobra (tretja V mesecu) : Leich-hardt (sv. Jožef) ob 10.
VILLAVVOOI) IN OKOLICA
Ponovno opozarjamo na spremembo. Slovenska služba božja je odslej v Villavvoodu na četrto ne-deljo v mesecu ob 10.
Slovensko petje je v avgustu lepo napredova-
lo.	Pa bo še bolje od meseca do meseca, se nam obeta.
NASE ROMANJE V OKTOBRU	V.
$ — •»:	Več	bo seveda povedano v oktobrski	šte-	>;
vilki, v	pričujoči	samo toliko, da vzamete	že	J
sj<	zdaj na	znanje:	£
>:	Oktobrsko romanje bo v Penshurst in si- >!
cer zadnjo (peto) nedeljo v mesecu, ko bo J praznik	Kristusa	Kralja, 29. oktobra.	$
Njegov prihod v Sydney je napovedan za oktober. Ali ga bomo kar tu obdržali? V nedelj0 15. oktobra bo imel službo božjo v Leichhardtu ob navadnem času, zvečer isti dan ga bomo pozdravil' na prijateljskem sestanku v cerkveni dvorani v Pad' dingtonu (že zdaj lepo vabljeni vsi!).
Naslednjo nedeljo (22. oktobra) bo v Vili®' woodu, zadnjo nedeljo, praznik Kristusa Kralja, bo pridigal in pel na romanju.
Nadaljnji njegov program bodo pokazale okoliščine.
MISLI mislijo, da mu lahko v imenu vseh r°' jakov v Avstraliji že zdaj zakličejo; DOBRODOŠEL med nami!
KRSTI
V	Paddingtonu so od zadnjega poročila ob krstnem kamnu postali otroci božji naslednji novorojenci:
iz Campsie prvorojenec Edvard Vincenc llljan, oče Rudolf, mati Marija r. Hrvatin, krst 13, avgusta. Botrovala sta Angelo Uljan in Zofija Šajn;
iz Bexley drugorojenec Tonček Trinco, oče Renzo, mati Ivanka r. Rebec, krst 20. avgusta. Botrovala Stanko in Olga Vatovec;
iz Newtowna tretjerojenec Štefan Kolen' ko, oče Štefan, mati Ana r. Marič, krst 2. sep' tembra. Botrovala Mirko in Marija Ritlopl iz Leichhardta drugorojenec Branko Stan ley Ogrizek, oče Stanko, mati Kata r. Duh. krst 3. septembra. Botrovala Vinko in An10'1* Vitežnik.
Sami dečki to pot! Čestitke! Vsi so
bil>
čudno modri. “Ne ho pevec”, smo slišali spet 111 spet. Pa s teni ni rečeno, da bi kdo od njih ne gel nekoč peti — nove maše! Starši, kaj pravite-
VES, O, MARIJA, MOJE VESELJE
Ivan Šepetave
ZGODOVINA ČLOVEŠTVA NAM PRIČA, da so različni narodi visoko čislali in ljubili svoje matere. Tudi mi Slovenci nismo izjema. Stare naše Narodne pesmi opevajo mater. Slavijo jo kot varuhinjo domačega ognjišča, povzdigujejo njeno ljubečo skrb za moža in družino. Opevajo jo kot junakinjo v neustrašeni borbi za vero v Boga, za sveto rodno zemljo in slovenski jezik. Tudi v naših dneh velja meterin rojstni ali godovni dan za do-niač družinski praznik. Jako pokvarjen je človek, ki ne spoštuje matere. Na žalost se najdejo tudi taki, reči je pa treba o njih,da so izmečki človeške družbe.
Še vse bolj kot svojo zemeljsko mater moramo častiti nebeško Mater. V litanijah jo kličemo kot Mater Stvarnikovo in Mater Odrešenikovo, pa vendar vemo, da je tudi naša Mati.
Njeni otroci na severni polobli praznujejo dan Marijinega rojstva v poznem poletju, ko je dala ttiati zemlja človeku sad svojih grudi, vsakdanji kruh. Mi pod Južnim križem praznujemo ta dan spomladi, ko se na novo prebuja priroda in človek 2 upanjem pričakuje dobrot iz zemlje.
Vem, da še ne boste imeli te številke MISLI 8. sept., ko bo Cerkev po vsem svetu praznovala god
I S K R E str- 257>
THE SUN, 24. avg-usta (Sydney)
“Brala sem poročilo o zločinih nad dekleti. Bi-lo je rečeno: Nekaj se mora ukreniti, da zavarujejo mlade žene in dekleta pred napadi moških in mladih fantov.
Dobro, toda jaz sem ena od tistih, ki misli, da k* bilo treba nekaj storiti, da zavarujemo dotične ^oške in mlade fante pred skušnjavami, ki jih •**ečujejo vsepovsod.
Že samo to, kako se mnoge ženske in dekleta °blačijo, nima drugega pomena kot ustvarjanje *kušnjav in zapeljevanja.
Potem filmi, ki razgaljajo spolnost — končno •lojnice s časopisjem, polne pamfletov z ovitki, ki izstavljajo napol nage ženske.
Vsako dekle, ki sede v avtomobil sama s tujim človekom, je kriva vseh posledic, zakaj s tem je Povzročila skušnjavo. — “Modesty”.
Taka in podobna pisma dokazujejo, da je vendar neko število ljudi tudi med Avstralci, ki ob j^anju časopisa mislijo dosti globlje kot plačani e**snikarji, ki polnijo dolge kolone lista, samo da je ^st poln, zraven pa skoraj nič ne mislijo!
Marijinega rojstva. Pa nič za to, saj je Marijinih godov tudi v septembru še nekaj in oktober je ve.s posvečen Mariji pod naslovom: Kraljica presv. Rožnega venca. Tudi če teh vrstic še ne boste brali 12. sept. za praznik Marijinega Imena, ali dne 15. za praznik Žalostne M.B. — nič za tol' Kadar boste brali, takrat bo prav. Saj tudi Cerkev Mater božjo vsak dan časti. Če bodo pa te vrstice pripomogle, da boste že malo naprej pomislili, kako mesec oktober posvetiti Mariji, toliko bolje! Kako lepo je videti drobno lučko pred Marijino podobo!1 Toda kdo bo tako lučko prižgal, če v srcu ni več iskre ljubezni do Nje, ki nam je za Bogom vse?
Slovenski mož, slovenska žena, fant, dekle — ali je še kaj take iskrice v vaših srcih? če morda komaj še nekoliko brli, prilijte ji olja! če je do konca ugasnila, prižgite jo na novo! Hitro hitro mine čas, mine tudi lep obraz! Koko potrebni bomo pomoči Nje, ki nam želi biti Mati!
Zapojmo s Slomškom:
Veš, o Marija, moje veselje, veš moje želje: Ljubil bi Te.
Zmerom pri Tebi hotel bi stati, ljubljena Mati, spomni se me!'
po posebnem predlogu ali pritožbi razveljaviti ali spremeniti občni zbor.
10. čl. Včlanjena organizacija se sme izključiti le, če njen namen in delovanje očitno nasprotuje namenom ZZS, če znatno otežuje njeno delovanje ali če ne izpolnjuje splošnih pogojev za članstvo ZZS. Pri tem pa je upoštevati voljo večine članstva prizadete organizacije, zlasti če zaradi lastne uredbe ali dejanskih okolnosti večina ne more uveljaviti drugačne volje, pa je upanje, da se bo stanje kmalu spremenilo.
11. čl. Včlanjene organizacije ohranijo v svojem delovanju in notranjem poslovanju vso samostojnost in na sklepe ZZS niso strogo vezane. V primeru trajnega odklanjanja navodil in predlogov sme ZZS ravnati po določilu prejšnega člena.
12	čl. Osrednji odbor sme od včlanjene organizacije vsak čas zahtevati poročilo o njenem delovanju, ta pa sme odkloniti odgovor na določeno vprašanje, če bi to očitno škodovalo njenemu delovanju in če vprašanje ne zadeva neposredno namenov in delovanja ZZS.
(Konec pride.)
0 S N U T E K... (s 273)
(Mjeh
*8JSEjtj? ^DRUŠTVO
SYDNEY
• >->-»
lice, obeski, kosi narodnih noš ali še bolje celotne noše, lesorezi, albumi, goj zarji, rute, lecti, keramični in ribniški izdelki itd.
Sporočite nam, kaj imate in bi hoteli dati. Pn* šli bomo na ogled in se dogovorili o podrobnostih. Ne stojte ob strani: Naj bo to dan, ko bomo Avstralcem pokazali, da je naš narod kulturen in da smo njegovo kulturo prinesli s seboj. Razmislite torej, kaj lahko storite za uspeh SLOVENSKEGA DNE!
IZ mesečne seje odbora
ODBOR SDS JE IMEL REDNO SEJO v avgustu. Obravnaval je med drugim razna vprašanja, ki bodo v doglednem času, dokončno rešena in spremenjena v dejstvo, dosegla cilj, ki ga imamo pred očmi: postaviti društvo v luč, v kakoršni naj bi ga imeli vsi rojaki.
“Veriga”.
Predsednik društva in nekateri odborniki so obiskali Blacktovvn. Oglasili so se v nekaterih on-dotnih slovenskih hišah. Razgovor je tekel o tem, kako bi rojaki v zahodnih sydneyskih predmestjih sprejeli ponovitev igre “Veriga” v svoji sredi. Odziv je bil zelo povoljen. Tako je podobno, da bo naše društvo gostovalo z igro še pred poletjem v Blacktownu. Igra bo namenjena številnim zavednim rojakom v krajih: Blacktown, St. Mary’s Iii-verstone, Penrith itd., ki zaradi oddaljenosti težko pridejo na društvene prireditve v Sydney.
“Naša mladina.”
Tak je bil naslov članka v enem naših listov pred 5 leti. Člankar je med drugim zapisal:
“V temnih letih naše zgodovine je šla verska vzgoja vselej z roko v roki z narodnostno. Nedeljska šola, za katero se je Slomšek toliko trudil, ni vzgajala samo versko, temveč tudi narodnostno. Se ne bi moglo tudi v Avstraliji narediti kaj podobnega?”
To vprašanje je spet živo pred nami. V Melbournu je že uspelo, poskusimo tudi v Sydneyu! Manj kot prazen razred ne bomo imeli, morda bo pa le prišlo nekaj otrok.
Društveno članstvo.
Zanimanje za naše edino društvo v Sydneyu je vsekakor premajhno. Mnogi rojaki so mnenja> da je letna članarina previsoka. Je pa to prazen izgovor, ker ima vsak plačujoči član prost vstop k vsem društvenim prireditvam. Vstopnina, ki bi j° drugače plačal, visoko presega znesek letne člana-
Društvene izkaznice
Društvo je izdalo za svoje člane in članice lične nove izkaznice. Gotovo jih boste vsi veseli. S temi izkaznicami v roki bo naše članstvo imelo prost vstop k vsem prireditvam društva.
“Slovenski dan” v Sydneyu
V	želji, da bi dostojno proslavili desetletnico slovenskega tiska v Avstraliji in petletnico Slovenskega društva Sydney, nameravamo prirediti SLOVENSKI DAN. Prireditev bi bila osredotočena oko-
li	razstave slovenskih del: knjižnih, ročnih, umetnostnih itd.
Ker bomo za to prireditev potrebovali sodelovanja vseh rojakov v okolici Sydneya, še nismo mogli napraviti podrobnega načrta zanjo. Že danes m pa obračamo na vse rojake s prošnjo, da bi nas obvestili, kaj bi mogli in bili voljni posoditi za raz-stvo. Veseli bomo vsega, kar je slovensko, pa naj bodo izdelki iz domovine ali Avstralije: ročna dela s slovenskimi vzorci, pokrajinske slike, domače jas-
Pri sodelovanju za dobro stvar ni v prvi vrsti potreben denar. Zadostujeta slovenska zavest in merica požrtvovalnosti. Pristopajte!
Odbor SDS
•J	*•*	*•**•*?•* {.**,*	*,♦ *,* *,*	*,♦ M	M M	♦ «t M ♦>*,« ♦,*
1	♦♦ ♦♦ •• ♦♦ M	♦♦	♦♦ ♦* ♦* ♦♦ ♦♦ • ♦ ♦ * *• • ♦ ♦ •••••«• • *'* •*«•*«• • ♦ ♦♦	•• *• *,♦
VSI SLOVENCI	I
IN PRIJATELJI!
Pridite 30. sept. ob 7. zvečer
v MACCABEAN HALL, DARLINGHURST, g na	Ij
POMLADANSKI PLES |
Odličen orkester, prijetna zabava, srečolov. K
S
Pijačo imejte s seboj PH	vragih:1 Moški 10/-	K
ženske 5/-	S
VABI: SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY $
?
V	VSEH CERKVAH ljubljanske škofije so 4. decembra 1960 brali naslednjo škofovo okrožnico:
Dragi verniki ljubljanske škofije!
Bliža se petstoletnica ustanovitve ljubljanske •kofije. Svetna oblast jo je ustanovila 6. decembra ^461, cerkvena pa potrdila 6. septembra 1462. Za v*žno versko in slovensko petstoletnico se mora-
na vsak način zanimati in jo tudi proslaviti. ^*rkvena proslava se bo vršila v letu 1962 po spo-^du, ki bo pravočasno razglasen.
Za vsako pomembno proslavo so pa potrebne predpriprave. In take priprave so potrebne tudi ** to petstoletnico. Prav za prav so se že začele. Stolno cerkev sv. Nikolaja, ki je središče in star-°davni sedež škofije, predstojništvo cerkve v no-^^njosti po vseh možnostih olepšuje in čisti. Vod-%tVo škofije pa že več let posluša opombe doma-c*Hov in tujcev, da je tudi zunanjščina stolnice in Sofijskega poslopja v slabem stanju, kar je po-**bej postalo očito, ko se zadnja leta V okolici stol-*lc® in škofije stara Ljubljana lepo obnavlja.
Stolnica in škofijski dom sta v vsaki škofiji ^°goj za obstoj škofije in sta last in briga vseh v**nikov škofije. Zato upam izreči prošnjo, da bi Udi vi, dragi verniki pomagali ti dve poslopji za &*t*toletnico v zunanjosti olepšati. Razpadajoči
omet bo treba odstraniti, vse stene pobeliti ter urediti strešne žlebove in razne napeljave. Saj sami Veste, kakšne skrbi in stroški nastanejo, če nanovo urejate zunanjščino svojih hiš, ki jih po razsežnosti z ljubljansko stolnico in škofijskim poslopjem ne moremo niti primerjati.
Raznih cerkvenih nabirk v posebne namene v naši škofiji po zadnji vojni ni. Naklonjenost izkazujete verniki le svojim cerkvam, kar je potrebno in vse hvale vredno. Za petstoletnico škofije vas pa, dragi verniki ljubljanske škofije, prosim in pozivam, da poklonite svoj dar prvi cerkvi v škofiji, to je stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, in škofijskemu poslopju, ki je s to cerkvijo tesno zvezano. Potrebo te obnovitve je uvidevno pokazala tudi svetna oblast, ki je odločila, da ti darovi ne bodo obdavčeni, ne pri cerkvi darovalcev in tudi ne pri prejemniku.
Počastimo letos dobrotnega svetnika in patro-na naše stolnice, sv. Nikolaja, s tem, da bomo na njegovo nedeljo 11. decembra vsak v svoji domači cerkvi, po načinu, kakor bo oznanjeno, izročili primeren dar v lep in potreben namen. Lepo prosim za naklonjenost. Na prošnjo sv. Nikolaja naj jo Ho g obilno plačuje!
Pozdrav in blagoslov!
Anton, škof ljubljanski
NEW SOUTH WALES
\Vollongong. — Imam poročati žalostno novico, da je v naši naselbini umrl Stanko Sedmak v starosti 34 let. Doma je bil iz Ilirske Bistrice in je prišel v Avstralijo na ladji “Roma” 1.1958. V petek
11.	avgusta je kopal jarek v Port Kambli, kjer je bil zaposlen, pa je menda padel tako nesrečno, da je utonil v 12 inč globoki vodi. Našli so ga mrtvega tam notri, podrobne okoliščine nesreče so ostale nepojasnjene. V Avstraliji zapušča dva brata, doma pa starše in še šest bratov. Vsem naše sožalje, Stanku pa večni miri' Žalni sprevod je bil še kar lep, vendar bi bilo po pravici pričakovati večje udeležbe, čeprav je bil pogreb res ob takem času, ko večina dela. Je pa bilo le precej rojakov in rojakinj, ki so bili doma, na pogreb se pa niso potrudili. Čudno je to, ko sicer vse navzkriž sprašujejo, kako je prišlo do smrtnega slučaja, radovednosti je bilo vse polno, na pogreb priti se je pa mnogim zdelo že preveč. Niso pomislili, da bo tudi zanje prišel čas odhoda, saj vsi, ki živimo, gremo smrti naproti. In še na znani pregovor bi bilo treba misliti: Kar želiš, da drugi tebi store, to stori tudi ti drugim. Kolikor mi je znano, je Slovensko društvo pravočasno opozorilo ljudi na Stankovo smrt in pogreb, pa smo menda premalo kristjani, da bi si vzeli čas in šli v duhu molitve za rajnega na žalni sprevod. Vzemimo si k srcu te besede in drugič napravimo tako, kot je ob takih prilikah edino spodobno. — Anton Drmota.
Sydney. — Zares je za avgustovo romanje v Marayong ostal v zadnjih MISLIH jako tesen “prostorček”. Bilo bi pa vredno napisati kaj več. Upam tudi, da bomo videli kakšno sliko, saj je bilo fotografov na pretek. Res je lepo, ko se takole zberemo malo za Boga in Marijo, malo pa tudi za sebe. Da do tega pride, gre najprej zahvala našim duhovnikom, ki so že pred leti sprožili idejo teh romanj. Bili smo že večkrat na njih, pa vselej spet gremo, če je le mogoče. Da nam je vedno spet kakor novo, pomaga tudi to, ko gremo zdaj sem, drugič pa kam drugam. Tako se spoznamo z rojaki, ki so blizu tistega kraja in pomagajo posebno pri domačnosti po cerkveni pobožnosti. Tisti “prostorček” je mogel izreči zahvalo samo Putrovim in Mi-hičevim, zalusžena je bila. Ne bilo bi pa prav, če bi
ne omenili Kariževih zaradi tombole in tiste gospe, ki je prinesla iz Inglebourna “kokošjih” dobitkov, imena pa ne vem. (Zora Uljanič — ur.) Tombola je bila gotovo dobra zamisel in naj bi še kdaj Pr'" šla na vrsto. — Romar.
Pripomba ur. — Fotografov “na pretek’ , sll^e pošljite! Ko bi MISLI imele lastno kamero in znale jemati slike...
VVollongong. — V avgustovi številki sem čital, da so imeli v Sydneyu slabo udeležbo pri igri “Veriga”. Čudim se, ko slišim opazke, da bi društva morala prirejati še kaj drugega, ne samo plese, ko pa napravijo igro, ni udeležbe. Kako je mogoče potem ljudem ustreči? Večina ljudi nima pojma« koliko se morajo nekateri potruditi, da pripravijo igro, potem pa drugi ne pridejo v dvorano. Po ig11 je pa spet smešno, ko slišiš, da je mnogim žal, ker niso prišli. Tako je bilo tudi pri nas v Wollongon-gu, ko je društvo “Danica” z resnim trudom postavilo na oder igro pred meseci. Sicer je treba priznati, da pri nas obisk ni bil preslab, lahko bi pa bil mnogo boljši. Po igri so nekateri popraševali, kdaj se bo naša igra ponovila, da bodo tedaj gotovo p1'1" šli. Vendar mislim, da ponavljanja iste igre ne bo, želeti pa je, da bi naši igralci kmalu kako novo postavili na oder. Saj smo videli, da znajo, čepi'flV morda nekateri zato niso prišli, ker so naše igralce podcenjevali. Zdaj so zvedeli, da se znajo postaviti, torej kadar bo spet igra, pridite vsi, da ne boste pozneje obžalovali. Eden “Paničarjev’’.
VICTORIA
Melbourne: — Boug daj Beaštrge! Zaj sn P!l hteu testo poviadat, kaj sn se mislu zleagat. Tato je pa blo glih devetnodvajsetega julija, te ko sm° igrali eano lejpo “Vesejloigro”. Tak smo se nasmejali, da nas še zaj vsea boli no trga od prepiha, ko smo vsi na vlko odpirali usta. V “MISLIH” P11*; vsaki vsea vun povej kaj misli. Zatou se Vam tud1 jaz v “MISLIH” na Vas zmislim. Jasna krtača! Kak sn čitau, nas še niste niti preaveč skritizirali. (ivis" no zatou, ko smo prvi prostor zvišali samo za dva šilinga. Ta zadni pa nas niste zastopli, zatou P8 nas ne morete kritizirati. Pravijo, da se toto lahko
akustiki zahvalimo. Strejla je vrejzala po graden-ckastelni. Pravijo tudi, da sn meu jaz na odri ^-aužnt obrazof. še zaj neana vejm, či se je kira v kaki muj obraz zalubla. Eani so prauli, da sn biu testokreat najbul sympatičen, ko sn pukazau muje 2late modrostne zobe, no sprejdni zaplombirani z°b. Eanim ni blo prau, da smo kako pristno resico poviadali. če se pa leagat neana snejmo, te Pač resnico povejmo. Vsi kritiki so nam priznali, 'la smo se na konci najbul odrejzali. Sani pravijo, da je zmejnkalo gramofonskega traka. Drugi pra-^jo, da je biu tak slabi režiser, ko ni znal konca napravit. Tretji pa govorijo okul. da so muzikan-tsri samo na etiketo flaše pogledali, pa so bili že ~~~ tehnično nesposobni. Bougi režiseri so pač zmigni krivi. V Sydneyi je tudi bojda režiser kriv, da je blo pri “VERIGI” tak malo ludi, čeglih je ’f?ra tak uspela, kak naša v Melbourni. Te pa sreč-110 vsejm fkup. Želim Vam duosti uspehof na kulturnem polji, nej samo pri kritiziranji. Neana mi 2amirte či sn vsea v “MISLI” napisau kaj sn mislu. ^as lejpo pozdravla Vaš vdani — Pohorski Brkocel.
Regent. — 1 regret to inform you that my niother Stephania Aquilina has passed away on the *8th of July 1961. Would you please discontinue Sending the magazine MISLI as we are not aware the language. Herevvith is eneluded a donation ’n Memory of my mother. — Vours faithfully An-*h°ny Aquilina.
Prip. uredn. — Rajnica je bila vsa leta zvesta Naročnica in plačnica našega lista, kaj več pa uredništvu o njej ni znano. Gotovo pa je bila znama Mnogim v Melbournu. Naj v miru počiva!
Bonegilla. — Prisrčna hvala za poslane knjige ]n časopise. Tudi drugi rojaki tu se lepo zahvaljujejo. Ob b ranju v domačem jeziku nam je tu vse k°lj kratkočasno. Jaz osebno sem posebno vesel knjige Tonče s Sloma. Lepo in živo opisuje nekdanje čase, ko je živel in se šolal naš Slomšek. O njem sem se učil v šoli in ga dobro poznam tudi *ato, ker je bil d ušni pastir v sosednji vasi, kjer Seni doma. Seveda je bilo to v časih, ko je živel rn°jega očeta oče. Dnevi nam zdaj hitreje tečejo, fc^ed prihodom pošiljke z branjem je bila edina zabava odbojka. Seveda tudi zdaj še stopimo v to ig-lo> nas je kar pritegnila nase. Vendar se zdaj radi v>'ačamo h knjigam. Kdaj bomo šli delat, vemo prav ^°liko, kot ve vol, kaj bo drugi dan delal svojemu ®°spodarju. Eden pravi, da se bo čez mesec dni od-Mo delo, d rugi pa trdijo, da šele čez 7 ali 8 mescev. Drugače tu ni preslabo, pa tudi predobro ne. J'®* hrano ni pritožbe, čeravno je na dnevnem re-'u krompir. Vsi lepo podzrvaljamo. — Ivan Tratnik.
“ PONOVNI OBISK PRI TITU ”
na televiziji
Dragi p. urednik: —
Znano mi je, da Vi “ne zijate v televizijo”, da se izrazim po Vaše, zato Vam pišem o tem programu. Mislim namreč, da bi bilo dobro vsaj dve točki iz tega programa podčrtati v MISLIH.
Videli in slišali smo pogovor med Titom in Fitzroyem Macleanom, ki sta stara znanca. Med vojno je bil Fitzroy, tedaj major, Churchillov osebni odposlanec med partizani v Jugoslaviji, danes je član angleškega parlamenta in se mu pravi: Sir Maclean. Bil je na obisku pri Titu in mu stavil nekaj vprašanj. Naj takoj omenim, da je Tito sprva skušal govoriti angleško, ko je pa to težko šlo, mu je Maclean dejal, naj govori po “domače”, da bo že on gledalcem prevedel odgovore v angleščino. Čudili smo se, da Titu tudi “hrvaščina” ni kaj dobro tekla, večkrat je zavil precej “po rusko”...
Prvo vprašanje: Kako se Titov komunizem razlikuje od sovjetskega in drugih?
Nobene razlik* ni, je odgovoril Tito jako odločno. Njegov komunizem da je popolnoma isti kot povsod drugod, le da njegova Jugoslavija hoče doseči pravo stopnjo komunizma po svoji posebni poti, ki da je bolj “človečanska” in zato bolj “pravoverna” kot ona. ki hodi po njej USSR.
Drugo vprašanje: Zakaj so potrebne v Jugoslaviji človeške žrtve po končani vojni kot posledica revolucije?
Ni več takih žrtev, je odgovoril Tito, ker ni več sovražnikov. Sovražnikov pa zato ni, ker so bili vsi pomorjeni med vojno: četniki, ustaši in “oni iz Slovenije” — kdo so bili, se Tito ni mogel spomniti, da bi jih z imenoma navedel...
Tako je Tito sam pojasnil dvoje važnih vprašanj in je s svojim odgovorom marsikomu odprl oči, če je imel doslej o Titu napačno mnenje. Ali bomo še slišali in brali, da Tito ni zares — komunist? Da “Titova Jugoslavija” ni komunistična dežela in je ne gre postavljati za “železno zaveso”?
Drugo vprašanje z odgovorom tudi jako dosti pojasni. Zdaj vemo iz samih Titovih ust, da njegova “osvobodilna vojna” ni bila nič drugega kot prava revolucija, ki je imela za glavni cilj — pobiti in uničiti vsako opozicijo partiji.
Seveda, nam vsega tega ni bilo treba praviti. Upajmo, da so pa vzeli vse to na znanje končno vendar tudi avstralski domačini in njihovi politični predstavniki, čas bi bil!
Pozdravlja Kranjski.
AVGUSTOVE UGANKE REŠENE
1. Lestvica
1 ekipa, 2 odbor, 3 motor, 4 Drava, 5 iskra, 6 sever, 7 Adolf, 8 tenis, 9 zlato.. 10 Malta, 11 oblak, 12 potok, 13 ajdov 14 birma, 15 Astor, IG Al-dan, 17 čačak, 18 obala, 19 golob, 20 ožina, 21 Ši-pan, 22 sveča, 23 Pilat.
Pregovor se glasi: Kdor se dela boji, slabo živi.
2. Matematika
Seštejemo prvo in zadnjo številko: 1 in 87 je 88. Zadnje število (87) razdelimo v dva dela in dobimo 43.5. Zdaj pomnožimo dobljeni števili med seboj : 88 x 43.5 in dobimo 3828.
3. Starost deklice
7 let in 4 mesece.
Rešitve to po pot nismo dobili nobene...
4 4 #,♦♦♦ 4,4 M♦♦♦• ♦♦ 44 *,♦ 4.4 •4 ♦«44 4.4 M4.4 4 4M«• 4.4 4.4 4.44.44.44.4 »4»44»• •44444.44.4 • ♦♦	♦♦	••	44	44	»4	44	44	44 44 44 44 44 44*44*44 44 44 44 44 44 44 4•«4 4» 44 44 4444 44 44 »
SLOVENSKI KHOJAČ!
Izdelujem po vašem okusu: poročne obleke, vse vrste moških oblek, ženskih kostimov, plaščev, hlač i.t.d.
S
::
::
::
BI
ago uvoženo
Iščem tudi krojaško pomočnico.
Martin Janžekovič
54 Australia St., CAMPERDOWN, Sydney.
►WOLLONGONG — N.S.\V. — \VOLLONGONG ;;
Slovensko društvo “Danica”
VABI NA VESELO ZABAVO
V soboto 7. okt. ob 7:30 zvečer.
Pioneeer dvorana, Church St., Wollongong ] [ Dobra godba in prijazna domačnost!
Odbor.
44
44
S.S
44 $ « ♦
S
44
44
8
S
44 44 «4 44 44 • 4.4 4.4 4.* 4.4 •< 4.4 4.4 4.4 4.4 4.4 «,4444 *4.4444.444 4,4 444,4 4.44,44,%4,44.4444,4*. '44*44*44 44 44*44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44 44*44 44 44 44 44 44 4.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD J
SL 2-10-0: Ludvik Šmuc ml., Franc Tomažič,
Karl Sedmak, Stanko Vatovec, Lojze Kebec, Rudolf Mežnar, Anthony Aquilina, Jožef Zupančič;
£' 0-10-0: Franc Kovačič, Pavel Cencič, Ludvik Tušek, Tone Jurše, Anton Cečko, E'mil Benko, Angel Čargo, Tomaž Možina, Alojz 1’oklar, Ludvik Zakoč, Anton Slavec, Neimen., Peter Strah, Jos. Kunek, Ana Campaner, Alojzija Žakelj, Lojze Kmetič.
Prisrčen Bog plačaj vsem! Ostalim se lepo priporočamo.
I
!
i
ZA MAJHEN DENAR
— F- A S T N I DOM!
Čemu plačevati najemnino?
Za nizko aro 250 — 300 funtov lahko postanete hišni posestnik!
Vaša agencija: JAN BELA, R.E.A.
522 King St., Ne\vtovvn (Sydney)
V dopoldanskih urah posti sže rojak Ivan Gologranc
Tel.: LA 8220 — LA 1351	$
Smo tudi agenti za	^
Commonwealth Savings Banko	i
'S
KLUB TRIGLAV, S Y D N E W
vabi na zabavo v soboto 14. oktobra ob 8. zvečer
mSPENNAUV HALL
432 PARRAMATTA RD„ 1'ETERSHAM
Lep sprejem in prijazna postrežba Vsi lepo vabljeni Naslednja enaka zabava prav tam: v soboto 4. novembra ob 8. zvečer
GOTOVO VAM JE ZNANO, DA ROJAKI t
♦
PO ŠIRNI AVSTRALIJI	t
♦
z naivečjim zaupanjem naročajo	+
D A R I L N E P O Š I L .! K E	I
živil in tehničnih predmetov (bicikli,	mo tocikli. scooterji, mopedi,	radijski in televizijski i
aparati, fridžideri itd)	X
♦
ZA SVOJCE V DOMOVINI	♦
♦
pri	tvrdki	X
STANISLAV FRANK
(ITItlS ATENCI
68 ROSEWATEIi TERRACE
STANISLAV FRANK
68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A.
ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji
SOLIDNOST— POPOLNO JAMSTVO — HRZ1NA so značilnosii našega poslovanja.
♦
♦
♦
♦
V
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
O T T O W A Y, S. A.	%
Telefon: 4 2777	Telefon:	4	2777
Ne glede na to, ali naročajo darilne pošiljke pri naši tvrdki, dajemo rojakom ZASTONJ navodila in nasvete v zadevah, ki spadajo v poslovanje naše ali sorodnih tvrdk.
♦
f
-f
♦
♦
f
f
♦
♦
♦
DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODOČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DA- I RILNIMI POŠILJKAMI. NA TA NAROČILA 5% POPUSTA.	t
Poštne monev or d ero na ime S. Frank, P.O. Adelaido, je poslati skupno r/. naročilom.
V vseh potrebah se obračajte na tvrdko
Vašega zaupanja:
*
•f
♦
f
+
♦
♦
•f
♦
♦
f
♦
♦
♦
♦
♦
♦
■f
♦
•>
4
V
♦
i
♦
♦
♦
>! >i >! >1 >] >i >1 >] >!>]>->!>- >; >' >! m >; >: >: ♦ >; >i >. >. >; >; >; >; >; >; >; >i >; >i >'. >; >; >! >. >; >; >.'	>;	>;	>i	>!	>;	>;	>!	>;	>;	>1	>;	>;	>;	>i	>;	>;	>i	>;	>;	>1	$	>;	i
A
J VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE
JE ZNANO DA JE NAJBOLJE NAROČATI DARILNE POŠILJKE PRI TVRDKI
♦
Dr. J. KOCE
:♦!	G.P.O.,	BOX	670	PERTH,	W.A.
|	KI	JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDKA:
>:	A.)	ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEH-
>:	NIČNIH PREDMETOV)
P.)	ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI
3	NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE
>:	ZASTONJ. POVDARJAMO. DA JE DR. KOCE PO TUTvAJ-
*	SNJIH VELJAVNIH ZAKONSKIH PREDPISIH UPRAVI
ČEN DAJATI INFORMACIJE O VPOKLICU OSEB V AVSTRALIJO.
ČE NIMATE PRI ROKI NAŠEGA CENIKA, LAHKO NAHOČI
*	TE DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVR
p.	DKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI. V TAKEM SLUČAJU VAM
PRIZNAVAMO 5% ni POPUST.
OBRNITE SE NA NAS GLEDE PREVODOV VSEH DOKU :t:	MENTOV NA ANGLEŠKI JEZIK, GLEDE POTNIŠKIH KART
ZA LADJE IN AVIONE, GLEDE SLOVARJEV, VADNIC ANG
* LEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKIH KNJIG ITD.
NOVO! ODPRLI SMO POSEBEN ODDELEK ZA AVSTRALIJO (COUNTRY MAIL DEPT.), DA VAM OD TUKAJ LAHKO PO ŠLJEMO OBLEKE, BLAGO ZA OBLEKE, ČEVLJE, HIŠNE PO TREBŠČINE, TEHNIČNE PREDMETE (RADIO APARATE ITD.) $ IN TO V NAJODDALJENEJŠE KRAJE AVSTRALIJE PO TA J KO ZMERNIH CENAH, DA BOSTE ZADOVOLJNI.
S OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS V VSAKI ZADEVI!
I	DR.	J. KOCE
£	G.P.O.	BOX	670,	PERTH,	W.A.
Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., AVoollahra, N.S.W.
Tol. 32-480G
;J; Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic.
Pel. 65-9378
I