51, štev.
V Kranju, dne 21. decembra 1907.
Političen in gospodarslg list
VIIL leto.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poeti sa celo leto 4 K, u pol leta 't K, za druge države stane 660 K. Posamezna številka po 10 fin. — Na naročbe brez istodobne v pošiljat ve naročnine se ne ozira. — U red ni it v o in upravni* U o je na pristavi goep. K. Floriana v «Zvezdi».
I
Izhaja vsako soboto == zvečer -
■■■T—■
Inseratl m računajo za celo stran 80 K, ea pol strani 90 K, m ćetrt strani 20 K. IneeraU se plačujejo naprej. Za zeanjfta oa se pladnje za petit-mto 10 vin., 6e se tiska enkrat, za večkrat i popust — UpravnuHvn naj m blagovolijo po*u>U naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi naj ee izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
TTTT VrtCTr iff »XV rl
17). ^odkrajscfe
frizer u dame In gospode
Izubijana, Petra eetta 86. Filijalka aa-147 bi -19   sproti hotela „Union •
fvite* lalle
priporoma u fojiter las ia ti umiranj« fliva svoj zdravniško priporočeni   forko in mrzlo zračni aušiini aparat. Suii braz nadležna vročine. Ne provzročuje •trčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
hm inirofrtiiii vfleik rtrileiil U
zsHaiil lit Oddelek u dame s separatnim vhodom.
Kupujejo ie zmešani ln oditriienl lasje po najvišjih cenah.
IMnv  aaafciJoc,  ovrntnilco,  itruaii«  acf«»-v**t«», iiuraint%loo« aggHBSjBBa 1-»-1«■   ruUuvio,   iioiiiivlo   i.  t«  «i- aejpjpjHPJpjBzajpavaveavA
- *
Fe
lil * •> w
i1
?:
i] i s
C:
K
t.
jXofa modna trgoVfna «ss Salo« za damsKc Robate
ftlialka iz Ejubljane
A. Vivod-Mozetič
v Kranju^Glavni trg_št. 117
priporofia vse vrste fino modno blago ia dame in gospode, nadalje svojo dobro lortirano zalogo vseh potrebičin ia šivilje, vsakovrstne bon ia damo, kapce ter garnituro vseh vrat oblek na otroka.       m 52-3 Damske in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t. d.
♦Klobuke sprejemam v popravilo.
• n
i t
21
3?:
t" II -
Ir • 0 •   - -
ti
fs
—
0 i
Potrobdln« »«. Aivtlje, vete vrete llipnvtavlle tor 11« irii i ■ i« t v vseli   i ti i r vi 11 ■ .   poaitmeiitrljii , *MpUo, vložke, tiumbe i. t. d.
» Ejabljana (Kolizej) H, £ a n g Marije Terezije cesta
Bogata ialo&a pohištva vsake vrata f vseh cenah. Ogli-c/i/a, tiike r mh velikostih,
so 126-22 zalagatel) društva 0. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za rile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po mkl
oenl.
čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modreci Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žima, prve vrata vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 ild. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele iarnlture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veli*! proatorl, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Zobotchttični atelje
Oton 5eyiU
pri g1, dr. E. Gloftočniku v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenino, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALHICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU vakor tudi vae ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 111-25 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nrt.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrekovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po BVeVs ali z I7s amortizacijo, na menice pa po 6 Ve. — Eskom p tirajo se tudi trgovske me niče.
0aT
2 0
Denarni promet v letu 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Urad uje se v centrali in v podružnici
vsak dan
od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-23
hdaje koftfjreti '0eronjca*<
Odgovorni urednik Lav osi a v Mik u 4,
Lastnina in Usek Iv. Pr, Lampreta v Kranju.
51. štev.
V Kranju, dne 21. decembra 1907.
VI1L leto.
Političen in gospodarski lisi
■
Slane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poftti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, n druge države stane 6 60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Ne naroćbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t v o je na pristavi goep. K. Floriana v <Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ==
Inseratl se računajo za celo stran 60 K, ta pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. InseraU se plačujejo naprai Za seanjsa oznanila se plačuje u petit-vnto 10 vin., če se tiska enkrat, ti večkrat znaten popust. — Upravni«vu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi s« ne vračajo.
ćt&žž^r^1 ,  -^.-^r^T^* ' - ■■>■>'• i^»^euiUMeveaa^^sssessssss
Politični del.
□ □□□□
lir ljude« I
Obe iboroici svitrrjektgi drtavnegi zbore ita •prejeli i ogromno Tetino nagodbo i Ogrsko. Velika skrb, ki je desetletja tlačila niso driavo, se je odreela vladi in tudi ljudskim zastopnikom. Deset let notranjega mini pomenja v življenju drsava večkrat mnogo več, nego najhujši boji nasproti luninjim sovražnikom.
Ministrski predsednik je t svojem znamenitem govoru pri proračuna lahko trdil tudi s zavestjo, da je dslo, ki je dvajset let mučilo razne vlade, dovršeno, in da se sedaj prično notranje reforme in socijalno-politična dela. Pre-osnovs uprave, češko-nemška sprava, podržavljenje železnic, zavarovanje u starost in onemoglost, reforma davkov, zlasti hilnega davka — to so glavne naloge bližnje bodočnosti. Da bi se izvršila vsa ta dela v korist državi in njenim prebivalcem t
Posebno važnost pa mi le posebej polagamo na : avarovanje za starost in onemoglost Vedno pogosteje se čujejo pritožbe, kako delavstvo sili v velika mesta, in kmet tudi za dobro plačo ne more več dobiti poslov ali najemnikov. Temu je mnogo krivo to, da mora kmetski delavec le z obupom gledati na starost, ko si ne bo mogel več služiti kruha z rokami in bo t nadlego sebi in drugim. Temo ae bo od po moglo s postavo, ki se ima skleniti v kratkem. Kdor bo onemogel, ta bo dobival letno rento, da bo mogel, če ne sijajno, saj človeško preživeti zadnja leta svojega Življenja.
Tudi od*reforme hišnega davka pričakujemo zboljšanja sedanjih naravnost obupnih razmer v tem oziru. Koliko hišnih posestnikov štejemo zlasti po mestih in industrijskih krajih, ki so pravzaprav le upravitelji svoje hiše, ker morajo vso, čeprav nizko najemščino, izdati za obresti dolgov in pa ogromni hišni davek. Napraviti se bo moral pri obdačbi razloček med obremenjenimi in neobremenjenimi hišami; davek se bo moral plačevati le od čistih dohodkov. To bo ugodno uplivalo tudi na cene stanovanj, ki so ponekod tako visoke, da mora delavec in obrtnik iskati nezdravih lukenj, da more sploh plačevati najemščino.
Za našo deželo je še posebno važno želez-nično vprašanje. Belokranjska železnica je sprejeta v zbornici, o drugih železničnih zvezah se je pričelo resno posvetovati. Naš doslej toliko zanemarjeni slovanski jug gre — upamo — gospodarsko boljšim časom nasproti.
Pogrešamo pa bridko eno stvar v vladnem programu. Čehi bodo dobili svoje pravice, ki jim gredo po naravni postavi. Najbolj zatiran slovanski narod, narod slovenski, naj bo pa še naprej izročen na milost in nemilost Nemcem in Italijanom 1 Saj vendar razmere na Koroškem, v Trstu, v Istri, tudi na Štajerskem kriče do neba. Tuje šole, tuji uradniki, dvojna mera pri kulturnih in političnih za-
PODLISTEK.
htevsh — vte to naj mm bo no mnenju vlade všeč! Saj se je celo krsnjiki d elni predsednik v svoji upravi postavit na stališči da je za uradnika na Kranjskem sposoben le Nemec, ker tako stališče zahteva njegov prijatelj — vsenemec Binder. Će je kje potrebna reforma, trt M je je gotovo tu!
• Mir ljudem, ki so dobie volj*,* so klicali angelji pri Kristovem rojstvu. Sic venci imsmo dobro voljo, zvesti podaniki cesarjevi smo; dajte nam tudi narodnostni mir, piutlte nam, da se prosto razvijamo, odstranil oviro, ki zadržujejo razvoj našega šolstva in naše kulture sploh. Dajte nam možnost, da bo no gospodarji sami sebi, da nam ne bo vladal ošabni tujec in ne delil pravice Nemec ali Italijan, ker do njega ne moremo imeti zaupanja. a
V Kranja« due 21. decembra 1907.
Delegatom la Kranjsko je izvoljen dr. Šu-šteršič, njegovim namestnikom dr. Krek.
Avstro-ogrska nagodba jo prišla pod streho. V torek: je zbornica sprejela zakon o kvoti in zaken o dalmatinski, odnosno belokranjski železnici in s tem so bili sprejeti vsi načrti, ki jih obsega nagodba.
Ministrski predsednik baron Beck je baje hotel demisionirati, a cesar ni sprejel demisije. Govori se, da so med ministri nesporazumljenja in da je cesar Beck u naložil, naj jih odpravi. To bi bilo pač le tako mogoče, da bi odpravil nekoliko ministrov. Zanimivo bo sploh opazovati, koliko časa ostanejo liberalci in klerikalci v ministrstvu tako dobri prijatelji.
Obatrukcijskl izgredi. Prepiri in pretepi med poljskimi in rusinskimi dijaki na Ivovskem vseučilišču, ker zatirajo Poljaki rusinski element na račun slovanske vzajemnosti, so izzvali mučen obstruk-cijski poizkus sicer resnih in delavnih rusinskih poslancev. V ponedeljkovi seji so zahtevali Rusini iz obstrukcijskih namenov, naj se prećitajo došle interpelacije doslovno. Predsednik je pa odredil, da se prečitajo interpelacije z ozirom na važnost dnevnega reda koncem seja. Na to so pričeli Rusini kričati, tolči ob pulte, piskati in kar še spada k parlamentarnemu koncertu. Najbolj je razsajal posl. dr. Baczvnski. Odtrgal je desko od pulta in jo vrgel proti predsedstvu, pri tem pa zadel posl. dr. Benkoviča. Hipoma je bilo ob3trukciji konec, tembolj ker so nekateri poslanci preprečili pretep med Rusini in kršč. socialci.
Madjarska ogorčenost. Poslanec Sil in g er je predložil državnemu zboru resolucijo, naj c. kr. vlada z ozirom na zatiranje nemadjarskih narodnosti na Ogrskem opozori ogrsko vlado, naj postopa bolj pravično in v duhu humanitete napram narodnostim. To že v interesu složnega delovanja in uspevanja narodov celokupne monarhije. Ta resolucija je dala Madjarom prijetno priliko, da so zopet pokazali svoj zgovorni patriotizem. Poslanca P o Iony i (I) in Bathyany sta prevzela nalogo, braniti ogrsko svobodo in parlamentarizem proti avstrijskemu c vmešavanju*. Branila sta ga po mad-jarski metodi: s psovkami. Dr. Wekerie ju je kajpak zagotovil, da bo energično nastopil proti vsakemu vmešavanju. — Sicer se ni zgodilo nič hudega.
V budimpeštanski zbornici so bile zaradi Si-lingerjeve resolucije prave orgije surovega zmerjanja. Grof Batthany je govoril v kvotni debati o « avstrijskem vmešavanju*, in sicer v takem tonu, kakršnega se res ne bi pričakovalo od plemenitega
MOJ Božić.
Božiči
Častitljiv, pomenljiv praznik od pamtiveka. Pagani so ta dan s slovesnimi obredi častili pre-rojenje svojega boga — Solnca, ki j j o Božiču premagalo vse sovražne sile in jelo dobivati zopet prejšnjo moč. Kristijan se o Božiču spominja rojstva onega, ki je prinesel bednemu človeštvu blagovestje ljubezni in enakopravnosti.
Božiči Kako sladko zveni to ime. Saj ne pomeni samo cerkveni, ampak tudi družinski praznik. Kdor le more, želi tedaj prebiti božični večer doma, med ljubimi svojci. Kdor pa je telesno ločen od rodnega doma, ta potuje božični večer v duhu nazaj, nazaj med drage sorodnike in ondi obhaja ta sveti, ta tajinstveni večer.
Lepe božične večere sem prebil tudi jaz v nepozabni očetovi hiši. Skromni so bili ti večeri. V kotu papirnate jaslice, na mizi preprosta večerja: kuhano sadje in kos kruha. Pa smo se vendarle veselili, obnavljali spomine, pripovedovali pravljice in pripovedke, trli orehe. Bili smo srečni.
k prišel je naposled zame Žalosten Božič. In od tedaj ni več ta praznik zame dan veselja, neskaljene sreče 1 Prišlo je pa tat o.
I I I
Od tega bo devet let. V pozni jeseni sem se poslavljal od doma in šel zopet v tujino — v šole. Ker so bili vsi domači zdravi, mi to slovo ni posebno hudo delo. Preteče nekaj mesecev, pa se zopet zdravi vidimo.
Res, da je bil moj oče zadnje čase nekaj upadel, da mu ni dišala nobena jed in da se je vedno čutil nekam trudnega. Ker pa je štel nad sedemdeset let, mi njegova oslabelost ni vzbujala posebnega strahu. «To prinese starost,* sem si dejal in se z veselimi nadami po s io vil tudi od njega.
Pretekla sta mesec oktober in november. Od doma sem dobil nekaj navadnih pisanj, brez posebnih novosti.
Začetkoma decembra pa mi nenadoma piše sestra, da je oče nevarno zbolel in da naj takoj pridem domov, če ga hočem videti še živega. Stanoval sem pri poštami ženici. Ko sem ji j jvedal, da moram oditi in zakaj, me je sočutno t ;lažila, da ne bo hudega, kakor Že imajo navadu take ženice.
Nikdar nisem imel tako težke poti domov.
In kakšno svidenje! Prer* hišo me je čakala mati in povedala, da so poklicali zdravnika, ki ima malo upanja. Pristavila je, da so očeta že tudi pre-videli.
Ves potrt sem stopil k očetovi postelji. Molče si podava roko, solze v najinih učen so govorile namesto besed. Daš ob mojem .mhodu jo imel hud
grofa. To, da je avstrijska zbornica sprejeta resolucijo, je imenoval «inumijo, lopovščino, zavraten napad*. V tem tonu je teklo dalje, kakor smrdljiv potok. Potem se je oglasil ministrski predsednik We ker le, ki kaže od dne do dne bolj navadnega pajaca. Ta je zahteval «kazen* ta žalitev in garancijo, da se bo w bodočnosti kaznovalo take žalitve. Potem je trdil, da je tako vmešavanje brez primere v zgodovini narodov. Poslanec Szunyog je klical: To je infamija! Kmet v je tulil: To je več kakor infamija! Potem je Wekerle oblju-boval, da bo zahteval zadovoljštino od Avstrije. — Vse to zmerjanje je sila smešno. Radi bi vedeli, kakšno zadovoljlčino naj mu da Beck? In kako naj garantira, da sc bečarom ne bo več strgalo krinke z obraza?
Volitve la hrvatili sabor bodo baje 28. januarja. Doslej še ni gotovo, ali jih bo vodil Ra-kodezav, ali pa odstopi on in pride na njegovo mesto baron Rauch. Bolj verjetno je pa, da ostane še Rako d c za y, kajti madjaronska vlada se je morala prepričati, da nima ne Rakodczay, ne Rauch stranke za seboj ter da je ne eden ne drugi ne more vstvariti v tako kratkem času.
Belgijski kralj Leopold, ki se že dolgo vede tako, kakor da ne bi imel nobenih vladarskih dolžnosti in kakor da se mu ne bi bilo treba na nič ozirati, je baje duševno bolan. Će se izkaže, da je to res, se bo lahko razumelo marsikatero njegovo neumnost. Ampak njegova «abnormalnost» ni šele od včeraj in vsekakor je značilno, da ostane duševno bolan kralj lahko leta in leta na prestolu in « vlada* državo.
Črnogorski poslanik v Turčiji je v pondeljek zapustil Carigrad. Smatra se, da so s tem pretrgani diplomatični odnošaji. Menda ne misli črnogorski knez Turčiji napovedati vojsko?
Vodja makedonskih nstaitv? SaraioT in njegov tovariš Garvanov sta bila — kakor smo že v prejšnji številki na kratko poročali — v noči na 12. t. m.v Sofiji na Bolgarskem ubita iz samokresa. Garvanov je bil na mestu mrtev, Boris S a r a fo v je umrl po preteku pol ure. Pravo ime morilca ni znano. Nekaj časa se je imenoval Panica, ki je bil v Makedoniji zapovednik ob Času srbsko-bolgarske vojne. Misli se, da je vzrok umora maščevanje. Boris Sarafov je bil mož, ki je žrtvoval ves svoj velikanski entuziazem osvoboditvi Makedonije in je neumorno deloval za svoje cilje. Vrhunec je doseglo njegovo delovanje z dinamitnimi atentati v Solunu. Takrat so ga zasledovale turške čete, ki so jih pa vselej pobile njegove ustaške čete. Ustaši so ga neizmerno ljubili in spoštovali. Ko sta se Avstrija in Rusija dogovorili o taktiki glede Makedonije, je odšel na Francosko. Nekateri so mu očitali, da je tedaj izdal makedonske interese in da je zapravljal denar, ki je bil nabran za revolucijo. Od tistih časov se ni slišalo nič zanimivega o njem.
Dopisi, b b b
□ □□□□
45. letni občni zbor „Narodne Čitalnice* v Kranju.
•Narodna čitalnica* v Kranju je imela svoj 45. letni občni zbor dne 14. t. m., ob pol 9. uri zvečer v veliki društveni dvorani.
Ker je bil društveni predsednik, g. Vinko Maj-dič, vsled bolezni zadržan, je otvoril in vodil zborovanje njegov namestnik prof. Makso Pirnat.
napad. Hotelo ga je zadušiti. Nadlegovala ga je Že preje naduha, ki je stopila v zadnji stadij. Ko mu nekoliko odleže, izpregovori: t Poj dem. Sem že otovorjen za oni svet. Tudi podkove sem že dal poostriti.* Ker ga začudeno pogledam, kaj misli s podkovami, dostavi: el, no, ali ne veš. Dal sem se že prevideti.» Kmečka dovtip-DOStl
Govorila sva Se nekaj malega, pa ga je zopet napadlo. Jemalo,mu je sapo in na srce je silila vodenica. Zvijal se je revež na postelji, da se mije smilil v srce, a pomagati mu nisem mogel; pomagala mu niso tudi niti domaČa, niti umetna zdravila.
Ko je imel nekoč posebno hud napad, je omenil meni: : «Veš kaj, grozno trpim. Takih bo-leiin bi niti ne prevoščil morilcu naše cesarice*. (Bolezen je položila očeta na postelj nekaj mesecev po grozovitem umoru Elizabete.)
Napadi so bili vedno hujši in oče se je popolnoma vdal misli, da umre. Domači smo ga sicer tolažili, dasi smo sami bili prepričani, da mu potekajo ure. O smrti je govoril kakor o čisto navadnem dogodku.
Ko sem nekega popoldne sedel sam pri njem, mi pravi popolnoma mirno, brez strahu i «Vidiš fant, kmalu bo konec. Pa čisto preprost pogreb napravite. Posebno na krsto mi ne devajte nika-
1. prilog »GortiUcu" if. 31 It 1- 1907.
Iskreno pozdravi tu noće elane m goete, v glavnih obrisih omenja društvenega delovanja v preteklem letu in srčno zahvali vse one, ki to poln rova I no sodelovali pri društvenih prireditvah (koncertih, gledaliških predstavah, ljudskih predavanjih). S toplinu besedami se spominja večletnega društvenega člana, v maju t. 1. umrlega gospoda Karla Florjana, čegar mati Katarina Florian, ugledna in nadarjena gospa, se je leta 1862. posebno trudila, da se je osnovala v Kranju tNarodna Čitalnica*.
O društvenem delovanju poroča obširno in temelj to tsjnik g. France Ivane Društvo šteje: 2 častna člana, (g. ces. svetnik Karel Šavnik, Zupan i. t. d. v Kranju in g. dr. Janez Mencinger, odvetnik in pisatelj v Krškem), 74 tukajšnjih in 6 vnanjih članov; društveni pevski zbor Šteje 37 pevcev in pevk, društveni dramatični oddelek pa 14 diletantov. Važnejše društvene prireditve so bile: dne 31. decembra 1906. Silvestrova veselica z igro in plesom; dne 1. februarja enaka veselica; 15. marca in 8. aprila so predstavljali društveni diletanti igro cValensko svatbo*, po inicijativi <Či-talnice* se je vršila dne 14. aprila velika Gregorčičeva sla vnos t, pri kateri so sodelovala vsa na-rodno-napredna društva v Kranju; dne 14. julija se je društvo z zastavo udeležilo slovesnega vlaganja temeljnega kamna za novo gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v Rožu; dne 5. decembra je društvo priredilo Miklavžev večer.
Blagajnik g. Zdravko Novak poroča natančno o gmotnem stanju društva. Dohodki znašajo 2655 46 K, stroški 2481 87 K, torej je prebitka 173-59 K. Društvo ima 165097 K imetka v denarju, za 95*44 K manj nego v preteklem letu.]
O knjižnici poroča jako pregledno knjižničar g. Zdravko Novak. Pred letom dni se je izpremenila društvena knjižnica v javno, ljudsko knjižnico, kateri je darovala mestna občina v Kranju znesek 200 K, kreditno društvo v Kranju pa 40 K. Knjige, oziroma letna poročila so naklonili ljudski knjižnici g. Ivan Pogačnik, c. kr. deželnosodni svetnik v Kranju: g. Milan Wagner, stud. pharm. v Zagrebu; vodstvo gimnazije, deške in dekliške ljudske šole v Kranju. Vsem darovalcem bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala. V preteklem letu je knjižnici priraslo 77 del, (ne vštevši zvezke); knjižnica šteje danes 959 del (ne vštevši zvezke). Izposodilo se je letos 2050 knjig, (leta 1904 in 1905 se je izposodilo po 95 knjig, leta 1906 pa 312 knjig. Posebno radi so prebirali izposoje vale i naše pesnike (Prešerna, Gregorčiča, Zupančiča), pripovednike (Jurčiča, Kersnika, Šorlija, Murnika) ter leposlovnne slovenske liste («Zvon», <Dom in Svet*). Pri iz-posojevanju bi bilo želeti le večje točnosti v vračanju in več ozira na sočitatelje. V društveni bralni sobi so imeli člani na razpolago 34 domačih in tujih časopisov in listov, zabavne poučne ali humoristične vsebine.
O.delovanju društvenega pevskega zbora poroča pevovodja g. Vilko Rus. Šolsko leto 1906/7 se je pričelo s pevskim sestankom dne 6. oktobra 1906. Dne 16. februarja t. 1. je priredil zbor veliki koncert na korist svojemu pevskemu fondu (skladu); zbor je sodeloval dne 14. aprila pri veliki Gr gorčičevi slavnosti in dne 14. julija pri slovesnemu polaganju temeljnega kamna za gospo-dinsko šoto v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, kjer sla peli tudi bratski pevski društvi «Rožica» in cDrava* s Koroškega in pevsko društvo iz Gorice. Zbor je pel pri 3 pogrebih, 5 podoknicah, dvakrat pri zabavnih večerih kranjskega Sokola in pri veliki planinski slavnosti dne 2. julija. Pevskih vaj je bilo 99. V pevskem odseku so: gospa Zofija Peterlinova, gdč. Ana Mallvjeva, učiteljica na Primskovcm pri Kranju, in gospodje: Vilko Rus (pevovodja). Zdravko Novak in Janez Pire. Zbor šteje 23 dam in 21 gospodov. Poslovno 1. 1907/8 se je začelo s pevskim sestankom dne 26. septembra t. 1.  V tem poslovnem letu je zbor sode-
kega okrasja.* Potem pa mi začne naštevati razne oddaljene znance in sorodnike, katerim naj sporočim njegovo smrt.
Vdano, mirno je govoril oče o vseh teh stvareh. Meni pa je pokalo srce.
Na sveti večer pa je blaženo zaspal. Tam pri sv. Petru na Malem polju je zapel svečano polnočni zvon, vabeč ljudi v cerkev. A zame in za moje to ni bil veselje budeči božični, temveč Žalostni mrtvaški zvon. Planil sem od mrtvega očeta na piano pred hišo. In od vseh strani so prihajali svečam glasovi zvonov. Kolikokrat se mi je ob njih tajalo srce čistega veselja, danes so mi pa kakor z noži rezali v srce. Božični — mrtvaški zvon.
«Ali je samo tebi božični zvon, zvon smrti,*
sem se vprašal.  In pomislil sem na tisoče in ti
soče, ki ne poznajo božičnega veselja, pa sem se
potolažil in šel nazaj v hišo pomagat pripraviti
mrtvaški oder za očeta.
e  * *
Odledaj pa nc morem vič \ živali božičnega veselja tako, kakor nekdaj. Saj me moj Božič spo minja smrti ljubega očita.
loval prt 1 podoknici, pri 1 jour fixu in pri 1 zabavnem večeru. Priredil se je poseben tečaj za pevsko teorijo; udeleževalo se ga je 24 pevk in pevcev. Ker rabi zbor titalniške prostore in čitai-niški pevski arhiv, priredi prihodnje leto večji koncert v prid »Čitalnice*.
O novoosnovanom dramatičnem odseku poroča režiser g. Leopold Mikuš. Dne 6. t. m. se je zbralo 21 diletantk in diletantov, ki so ustanovili poseben gledališki odsek in vanj volili gospo Her-mino Valenčič, gdčno Anico Mayr in gospode Maksa Focka, Leopolda Mikušain Ziravka Novaka. Dramatični odsak bo sistematično gojil društvene gledališke predstave; uvaževal bo predvsem domače ljudske igre (Legionarji, Rokovnjači), pa tudi sodobne moderne drame tujih narodov (Hauptmann, Sudermann, Ibsen, Gorki i. L d.)
Izpremenile so se nekatere točke društvenih pravil. Odpravila se je vpisnina; članarino določa odtlej od časa do časa občni zbor. Za letos se je določila članarina: za oženjence na 2 K mesečno, za samce na 1 K mesečno. Društveni odbor, ki je obstajal doslej iz 7 članov, jih bo imel odslej 9;
odbor prideta kot pravom očna člana vsakokratni društveni pevovodja in društveni režiser; prvega voli društveni pevski zbor, drugega društveni diletant je.
Pri slučajnostih so se določili listi in časopisi, ki se naj naroče, oziroma opuste v prihodnjem letu. G. Leopold Mikuš je izrazil željo, da bi se zopet začela prirejati društvena ljudska predavanja.
V novi odbor so se volili gospodje France Ivane, učitelj: dr. Jože Kušar, odvetnik; Alojzij Novak, učitelj; Zdravko Novak, c. kr. davčni asistent; Anton Pcterlin. c. kr. profesor; Mnkio Pir-nat, c. kr. profesor, in Ivan Valenčič, uradnik mestne hranilnice. Razen tega sta člana odbora g. Leopold Mikuš, društveni režiser, in g. Vilko Rui, društveni pevovodja. Za namestnike so bili izvoljeni gospodje: Anton Adamič, trgovec; Makso Fock, poslovodja tovarne za milo Ign. Fock, in France Luznar, nadučitelj na Primskovom pri Kranju.
Po občnem zboru, ki seje vršil pri pogrnjenih mizah, je sodeloval društveni pevski zbor in zapel nekatere mešane zbore.
Zborovanje Interesentov tujskega prometa na Bledu.
Društvo za pospeševanje tujskega prometa na Bledu je sklicalo v nedeljo, dne 8. t. m., svoj občni zbor in to priliko je porabila Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, da je povabila interesente gorenjskega dela na zborovanje, zlasti v njeni organizaciji stoječa društva. Udeležili so se tega zborovanja zastopniki prometnih društev s svojimi predsedniki na čelu z Bohinjske Bistrice, Gorij, Dovjega Mojstrane, Kranjske gore in Radovljice. Zborovanje se je vršilo v «Blej-skem domu* in prišlo je jako veliko zborovalcev iz vseh krajev Gorenjske.
Tajnik Repe je poročal o društvenem delovanju, iz katerega poročila povzamemo naslednje:
Društvo je dalo napraviti veliko reklamno oljnato sliko Bled, katero ie potem reproduciralo v večjih in manjših oblikah. Po tej sliki se je izdelalo tudi več tisoč razglednic. Med letom je društvo priredilo dve veselici, se udeležilo mednarodne športne razstave v Berolinu, kjer je bilo tudi odlikovano z zlato medajlo in častno diplomo. Vsled njegovega prizadevanja priredi dunajsko ljudsko izobraževalno društvo iSimmering* tridnevni izlet na Bled in v okolico leta 1908. Zanimanje tega dunajskega društva za Gorenjsko se kaže že v tem, da je izdalo za svoje udeležnike posebno prospektno knjižico z daljšim opisom Bleda in okolice ter z mnogimi jako lepimi slikami iz teh krajev. Dalje je društvo sodelovalo pri sprejemu angleških žurnal isto v in v ta namen prispevalo 500 K. Poročevalec je predložil tudi angleški letoviški list, v katerem se nahaja popis potovanja Angležev po Kranjskem z nekaterimi slikami. Društvo jo tudi veliko žrtvovalo, da ne je izdala posebna številka •Gorenjsko* v časopisu «Reise- und B&derzeitung*, ki izhaja v Draždanih. Te krasno in vzorno ilu-strovane Številke je naročila zdraviliška komisija 10.000 izlisov, katerih so letošnji letoviščarji jako mnogo pokupili. Tudi so se te številke porabile pri različnih banketih, prirejenih tujim gostom.
Društvena blagajna izkazuje 5913 K dohodkov in 4813 K izdatkov.
Kot zastopnik Deželne zveze je pozdravil dr. Krisper shod in izrekel blejskemu prometnemu društvu zahvalo in priznanje za toliko trudoljubno delo. Tudi je izrazil svoje zadoščenje, da se je odzvalo vabilu toliko gorenjskih prometnih društev. Tujski promet je neizogiben vsled novih železnic in zaradi tega je nasa dolžnost, da se mi sami zanimamo za njega. Tujski promet pa ni samo velikega narodno-gospodarskega pomena, temveč tudi važen v kulturnem oziru, ker prohuja ljudstvo in ga sili k tekmovanju na polju napredka. Govornik je razložil namen Deželne zveze, ki leži v tem: voditi in organizirati tujski promet na Gorenjskem s pomočjo krajevnih in prometnih društev. Govornik je poročal, da Deželna zveza že dve leti marljivo deluje, da Ima svojo pisarno it) da si je pridobila zveze za vse kraje v državi in tudi v inozemstvu, da se je udeleževala tudi posvetovanj
prometnih zvez na Dunaju prav Dogoatoma, isto-tako konfertne pri železniškem ministrstva. Sedaj je Deželna zveza izvršila svojo notranjo organizacijo in nastopil je čas, ko prične tudi večje akcije. Glede teh akcij je priporočal govornik dvoje. V prvi vrsti je jako nujna potreba ustanovitev šole za gostdmčarje in natakarje v ljubljeni. Take šole ima že 20 krajev v Avstriji; posebno lepo je urejena šola gostil ni carske zadruge na Dunaju, kstero si je govornik tudi že sam ogledal, ter si preskrbel učni načrt in knjige. V Ljubljani se bode ustanovila šola v manjšem obsegu, in sicer po geslu, ki je sploh merodaien Deželni zvezi: praktično, enostavno in ceno. Taka šola bode odgovarjala našim dejanskim razmeram in kratki tečaji bodo omogočili posameznim gostilničarskjm sinovom udeleževati se pouka. Akoravno Imamo na Kranjskem nekaj dobrih gostilničarjev, mora se reči, da smo posvetili dosedaj premalo pozornosti gostilničarjem. Na Kranjskem je okroglo 3000 gostilničarjev in v polni meri zaslužijo pozornost vseh faktorjev, posebno tudi trgovinske zbornice, ki se bode za njo brez dvoma rada zanimala. Go-stilničarski stan je takorekoč steber tujskega prometa, zaradi tega je tudi Deželna zveza poklicana, zanimati se za njih proipeh. Deželna zveza stopila
te že v dogovor z gostilničarsko zadrugo v Ljub-jani, katere zaslužni predsednik se zelo zanima za to idejo. Drugi predlog, ki ga stavi Deželna zveza, je, naj se leta 1909 priredi razstava za tujski promet na Bledu. Govornik je razvil obširen program take razstave, katero bode imela namen, poučiti naše domače ljudstvo o zahtevah in modernih pripravah tujskega prometa. Na drugi strani pa bode ta razstava tudi služila v to, da povzdigne ugled dežele tujcem u sproti. Ta razstava bode pa tudi dosegla, da bodo domaČi industriici, trgovci in obrtniki, ki se bodo povabili na udeležbo, spoznali svoje lastne gmotne koristi iz tujskega prometa in s tem postali prijatelji našim težnjam. Govornik je izrazil konečno željo, da bi tujski promet bil v blagor lepe Gorenjske. (Odobravanje.)
Trgovec in gostilničar Josip Rus z Bleda je izrekel Deželni zvezi zahvalo in izrazil željo, naj predloga ne prideta z dnevnega reda, ker je go-stilničarska šola res nujna potreba, nasvetovana razstava pa bi bila posebno v pouk in korist ljudstva in za Bled velika pridobitev.
Nato sta se soglaano sprejela naslednja sklepa: Na današnjem zborovanju zbrani interesente tujskega prometa iz cele Gorenjske sklenejo soglasno: 1. da je ustanovitev gostilničarske in natakarake šole v Ljubljani nujna narodnogospodarska potreba in 2. naj se priredi leta 1909 razstava za tajski promet na Bledu. Deželna zveza se pooblašča, da stori vse, da se uresničijo ti projekti. Konec prih.
Gospodarski del. s
Narodno gospodarstvo.
Dajje.
3. Grcshamov zakon opazujemo zlasti tudi tam, kjer je v prometu polnovredni denar 2 manjvrednim. To najlažje vidimo v drŽavah z dvojno vrednoto. Če bo srebro padalo v ceni in si ne bo n. pr. stalo v razmerju l51/? : 1 z ozirom na zlato, tedaj bomo kmalu tožili o pomanjkanja zlatega denarja. Srebro bo ostalo pri nas doma, zlati novec bo pa potoval v inozemstvo.
S tem prehajamo na nadaijfto poglavje:
6. Vprašanje o vrednoti
Ali naj se država poprime dvojne ali zlate vrednote? Kateri zistem se more znanstveno bolj upravičiti ?
Največja napaka dvojne vrednote je ta, da se vrednostno razmerje med zlatom in srebrom prepogosto menja in se zato po Greshamovem zakonu polnovredni novec ne obdrži dolgo v deželi. Temu nedostatku bi se moglo opomočl le1 na ta način, da bi vse ali vsaj najvažneje države pripoznale enako dvojno vrednoto in obenem obvezno določilo razmerje med vrednostjo -obeh dragocenih kovin, ki prideta v poštev. (Takozvana mednarodna zlata vrednota.)
Nepobitno dejstvo Je, da upliva vrednota bistveno na gospodarsko * Življenje posameznih držav ali narodov. V teoriji je pač zmagala zlata vrednota, toda vendar vidimo v vseh državah, da srebro ni prestalo biti denar, temveč se je le prosto kovanje srebrnega novca moralo ostaviti. Izgnati povsem srebrni novec, to se pravi podati mu samo ulogo drobiža, bi bilo po besedah nacionalnega ekonoma Roeslerja toliko, kakor iz-kij učiti iz hrane rž, češ, da je pšenica mnogo bolja, ko vendar nahajamo toliko krajev, kjer morajo rabiti rženo moko in Jesti ržen kruh. Če bi le zlato veljalo za novec, bi kmalu pričelo poman jkovati zlata; zato bi se njegova vrednost zelo povečala in bi torej cene drugim dobrinam zelo padale, kar bi škodljivo uplivalo na gospodarski red in razvoj. Čimvečji Je oni rezervar, kamor priteka nanovo pridobljena kovina, ki se rabi za novec, temmanj uplivalo na vrednost njeno različni novi studenci, ki pricno izvirati na doslej It nepoenanih tleh. Ce h i lato in srebro
ikupno rabiti za novec, runi novi zlati ali srebrni rudokopi ne uplivi j o na njuno ceno, kakor če bi te n. pr. rabilo le zlato.
Poleg tega imamo mnogo dežel, ki ne morejo pristopiti k izključni zlati novčni zvezi, ker je za sirom&šne dežele zlato preveč skop in pre-droben novec
Dalje moramo splošno smatrati za gospodarsko Koristno, da se cena novcu ne menja ali pa prav polagoma pada, ker s tem cene dobrinam polagoma rastejo; zato pa se množi tudi produkcija, rastejo plače, tudi konsum in promet sta vedno večja. Zlasti se pa le izpreminja razmerje med upniki in dolžniki na korist poslednjim, ki Isžje plačajo svoje obveznosti, ako ima denar manjlo vrednost
če rute vrednost novcu, vidimo ravno nasprotne pojave. Cene padajo, kredit se zmanjšuje; zato tudi produkcija peša in dolžnik težje izpolnjuje svoje obveznosti Konsum se manjša in zato se večkrat dogaja, da nadprodukcija provzroči novčne in gospodarske krize. Dalje prih.
a  • •
Tedenski sejen v Kranju dne 18. decembra
1907. Prignalo se je — konj, 193 glav domaČe
Sovčje živine, — glav hrvaške goveje živine, 8 omačih telet, — hrvaških telet, 102 domačih prašičev, 82 hrvaških prašičev, — kozi, — domačih kozlov, — hrvaških kozlov, — domača ovca, — hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 12*50
Rroso K 750, rž K 10*50, oves K 875, ajda ; 9 25, fižol ribničan K 10, mandalon K 750, koks 10'— in krompir* 2*50 za 50 kg,
Godovi prihodnjega tedna:
22. Demetrij, Zvezdana, Prerad; 28. Viktorija, V lasta; 24. Adam in Eva, S toj ad in; 25. Božič, Rojstvo Gosp., Zornica, Božidar; 26. Štefan, Zlatka; 27. Janez Evg.. Pelislav, Dragana; 28. Nedolžni otroci, Zenica.
Zgodovinski pregled ta prihodnji teden:
92. decembrs: 1819. * Skladatelj Franc Abt — 1867. Cesar Franc Jožef I. sankcionira avstrijske osnovne državne zakone.
28. decembra: 1827. • Viljem Tegetthof, slavni zmagovalec v pomorski bitki pri otoku Lisi leta 1866. — 1906. V Moskvi bukne revolucija.
24. decembra: 1524. f Vasco da Gama, ki je odkril pomorsko pot v Vzhodno Indijo. — 1798.
* Poljski pesnik prvak Adam Mickievvicz. — 1800. Atentat rojalistov na Napoleona.
25. decembra: 1569. f Slovenski protestan-toviki pisattlj Sebastijan Krelj. — 1745. Mir v Drasdamh, konee druge šlezke vojne. — 1840.
* Ruski skladate^ P. II. Čajkovskij.
26. decembra: 1805. V Požunu sklenejo mir med Avstrijo in Francosko, s tem se konča tretja koalicijska vojna.
27. decembra: 1282. Avstrija priptue habsburški rodovini. — 1856. Cesar Karol IV. izda zlato bulo. — 1571. * Johannes Kepler v VVilder-stadtu, znameniti zvezdoslovec in fizik.
28. decembra: 1789. V ljubljanskem deželnem gledališču predstavljajo prvo slovensko Igro. — 1818. * Karel Remigij Fresenius, kemik.
Bejmi na Gorenjskem prih. teden: 28. v Dobu.
Cenjeni p. n. naročniki!
Današnji številki Usta priložimo položnice ter prosimo vse cenjene naročnike, da nam čimprej nakažejo naročnino za prihodnje leto. Prosimo pa tudi vsakogar, naj nam blagohotno prihrani mnogo truda s tem, da zapise na položnico besedo »star", ako je že dozdaj prejemal list, in »nov* ako si ga naroči nanovo. Somišljeniki, pridobivajte novih naročnikovi
Novičar. b s s
□□□□o ^q-
Bračne la veselo božične praznika vošči vtem svojim p. n. naročnikom, soti ud nikom in prijateljem
Uredništvo in upravništvo »Gorenjca*.
Osebna vest. Deželnovladni konceptni praktikant v Kranju g. Vinko Borštner, je imenovan deželnovladmm koncipistom.
Okrajni cestni odbor za skladovni okraj Kranj je imel dne 16, decembra t L, in sicer novoizvoljeni odbor pod predsedstvom staroste gosp. Frana Strupija ob 2. uri popoludne sejo, da je v smislu
J. 16. ukaza c. kr. deželne vlade z dne 5. julija 890 drž. zak, št. 15. overil volilne spise, stari odbor pa ob pol 8. uri, s sledečim dnevnim redom t 1. PreŠital in overil se je zapisnik zadnjo seje. 9, Odobril se ja proračun za deželne in okrajne ceste za leto 1908. Proračun sa deželne taste izkazuje i{M kron potrebščine, katero po-
krije okrajni cestni odbor z zneskom 1315 kron, ostanek 2951 kron pa deželni zaklad. Proračun za okrajne ceste izkazuje 20 803 K 16 v. potrebščine, kateri je še prišteti 6. obrok za preložitev klanca v Rakovici v *n»<ku 2764 K 76 v. in prispevek za deželne ct:»i« 1315 K, tako da iznaša skupna potrebščina 24.382 K 92 vin. V pokritje te potrebščine se bode pobirala leta 1908. od vseh direktnih davkov, izvzeraši osebno dohodnino, 18*/« cestne naklade. Pri tej seji sta se tudi nastavila dva nova cestarja za okrajne ceste in sicer za občino Cerklje Jakob Kovač iz Cerkfli in za občino Preddvor Alojzij Prestor iz Zgornje Bele, oba s 1 januarjem 1908. Končno se je na predlog odbornika g. Pirca sklenilo, da se še enkrat vpraša ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, da ž« vendar enkrat naznani pogoje, pod katerimi prepusti nekaj sveta za preložitev klanca v Rakovici.
Radovljiške občinske volitve. Minuli četrtek so se vršile v lepo se razvijaj >čt Radovljici občinske volitve, pri katerih so zmagali napred-njakivprvemin drugem razredu so g las no, v tretjem so z neznatno večino glasov prodrli klerikalci s pomočjo raznih groženj, pooblastil in kmetov iz sosednjih občin. Sedanje razmerje strank je 11 proti 5, poprej 10 proti 6. Volitev župana se vrši najbrž še to leto. — Izvoljeni so v prvem razredu gospodje kot odborniki; odvetnik dr. Janko Vilfan, finančni komisar Valentin Zun, davčni oskrbnik Franc Ravnikar, učitelj Ivan Šega. — Kot namestnika pa: okrajni živinozdravnik Josip Stcgu, in sodni kancelist Fran Saiovir.; — v drugem razredu kot odbornik:: gostilničar Anton Praprotnik, trgovec Oton Homan, ključavničar Ivan Sartori, krojaški mojster Josip Pogačnik, — kot namestnika: gostilničar Franc Dolžan in ućitelj Fran Jaklič; — v tretjem razredu kot odborniki: po dobar Ivan Vurnik, strojar Vinko Resman, zasebni uradnik in posestnik Leopold Vari in trgovec Ivan Bulovec, — kot namestniki: klobučar Josip Bogataj in po-dobar Franc Pavlin.
Volilni shod, katerega je sklical minolo soboto zvečer radovljiški župan g. dr. Janko Vilfan, v svrho bližajočih se občinskih volitev, je bil mnogobrojno obiskan od obeh strank. Predlagal ae je v tretjem razredu za občinske volitve kompromis med obema strankama, katerega se pa klerikalci niso držali.
b seje občinskega odbora t Skofji Loki
dne 2. decembra 1907. Predseduje župan g. notar Niko Lenček. Navzočih je 14 odbornikov. Za overo-vatelja zapisnika imenuje župan gg. G. Maherja in L. Lavriča. Župan poroča o zadevi ustanovitve ekspoziture meroskupnega urada v Skofji Loki. Dalje prebere g. M. pismo aodn. adjunkta Oskarja Deva v katerem se za izjavo v obč. seji 6. novembra glede napada v «Slovencu» prisrčno zahvali. Potem preide na dnevni red. Proračun ubožne hiše z dohodki K 1066*40 in potrebščiiiumi K 1066'40. Proračun ubožnega zaklada z dobodki K 94573, s potrebščinami K 3448'—i torej s primanjkljajem K 250227, ki na) se pokrije iz obč. blag. Mestna klavnica z dohodki K 9100 - in stroški K 8100 — toraj s prebitkom K 1000 —. Mestna občina z dohodki K 6612 40 in potrebščinami K 14.262 03, toraj s primanjkljajem K 7649 63, kise naj pokrije s 45% naklado na direktne davke in s 15% do-klado na užitninski davek za vino, meso, vinski in sadni mošt Mestni ekonom g. Thaler poroča o stanu kamnoloma «za brajdo» in «kamnitniku», dalje o seji gospodarskega odseka, v kateri se je nujno priporočalo v prihodnjem letu regulirati kanalizacijo v šolski ulici. Poročilo se vzame z odobrenjem na znanje. Podžupan Sušnik dokazuje v daljšem govoru potrebo skrbeti za nove vire dohodkov za mestno občino ter predlaga v tem oziru, da se naj ustanovi v Skofji Loki mestna hranilnica, in da naj prevzame mesto v svojo oskrbo in na svoj račun zadružni vodovod, zlasti bi bilo slednje pred vsem priporočati. Zupan podpira predlog ter nasveluje, da se naj predvsem skliče enketa v tej stvari, ki bi naj bila sestavljena iz različnih mož iz odbora in izven ocoora, in kateri naj se tudi pritegneta 1 ali 2 strokovnjaka. O sestavi te enkete naj poroča v eni prihodnjih sej g. podžupan, ki je načelnik vodovodne zadruge v Skofji Loki. Poročilo in nasvet se sprejemata. Zupan poroča o dopisu c kr. okr. šolskega sveta v Kranju v zadevi nameravane otvoritve vzporednega razreda k se daj -nemu III. razredu na deški ljudski šoli v Skofji Loki, — Obč. odbor se v smislu dopisa soglasno izreče za otvoritev vsporednega razreda k sedaj-nemu III. razredu. -— Zupan poroča glede izpraznjenega živinozdravnUkega mesta in naznani, da je sklenil za čas vakance z c. kr. okr. živinozdrav-nikom g. Antonom Korošcem v Kranju dogovor, po katerem prevzame slednji nadzorstvo v klavnici z zavezo v tej dobi vakance prihajati 2 do 3 krat na teden v klavnico, — Poročilo se vzame z odobrenjem na znanje.
Pri volitvah v občinski odbor kranjskogorski si je dne 12. decembra izvojevala napredna opozicija sijajno zmago nad črno farovžko stranko, ki sta jo konoiruirala Župnika Žlogar in Škufca v svoje zavratne namene, in ki je kot mora tlačila občino celili šest let Težki so bili ti časi in žalostni. Odbor je spal šest dolgih let spanje pravičnega in ni storil ničesar; kajti v njem so sedeli povečini sami kimavci in farovlki petolizci, ki niso bili smožni delati in dati inicijativo sa
zboljšanje neznosnih razmer v občini. Kar se je ukrenilo, se je ukrenilo po inicijativi župnikovi, ki je s sik) in zvijačo vladal nad nami kot neomejen vladar. Zato ni čuda, da se ni govorilo in sklepalo drugega kot cerkvene stvari; za občino in blagostanje občanov se pa ni storilo ničesar. Opravičeno je bilo naše ogorčenje proti ljudem, ki bi bili nas najraje utopili v žlici vode, če bi mogli. Pa prišel je dan plačila in zdrobili smo klerikalnega zmaja in treščili njegovo krivično oblast ob tla. Zdaj pa se zvija, cvili in vpije, mi pa obhajamo zmago pravice nad krivico. Zmagali smo v I. razredu z absolutno večino, v III. razredu pa so zmagali socijalni demokratje z ogromno večino. Le v II. razredu so prodrli klerikalci, razen enega, Žal, po krivdi naprednih strank samih, ki so v zadnjem trenutku premenjali listo svojih kandidatov, vsled Česar je nastala zmešnjava in so se glasovi razpršili. Pa teh Štiri klerikalcev nam ne bo moglo Škodovati, ker bosta hodili obe napredni stranki roka v roki; saj imata skupnega sovražnika in obe hrepenite po zboljšanju občinskih razmer in po blagostanju občanov. -Stanje strank je sedaj takole: Naprednjaki Štejejo 5 glasov, socialni demokratje 4 glasove in klerikalci 3 glasove.
Jeseniške županske volitve. V torek, dne 10. t. m., so bile zopet napovedane županske volitve, ali nemška stranka je zopet onemogočila izvolitev župana. Nemška stranka je uvidela, da pod svojim «nemškim* imenom nikakor ne bo prišla naprej, zato si je nadela novo ime, namreč savska stranka, kar pa seveda čisto nič ne izpremeni na stvari, kajti ljudstvo vzlic temu ve, da se pod tem imenom krije nemštvo. Pri volitvah je bil navzoč okrajni glavar iz Radovljice, da bi posredoval med Slovenci in Nemci, ali dosegel ni ničesar. Nemci zahtevajo namreč kot prvega svetovalca Pongratza, katerega pa Slovenci ne marajo pod nobenim pogojem. Slovenci kandidirajo za župana bivšega župana dr. Kogoja, katerega ne marajo Nemci, in sicer, kakor je izjavil Pongratz, zato ne, ker je dr. Kogoj kot Župan bolj držal z delavstvom kakor pa s tovarniško gospodo. Nemškim odbornikom, ki so zaprečili izvolitev župana a svojo odsotnostjo, se je naložila globa 40 K, kar jim pa najbrž ne bo delalo mnogo sitnosti, kajti popolnoma javno se govori, da bo te globe plačala in tudi v prihodnje plačevala tovarna. Seveda izgleda cela stvar nekako tako kakor podkupovanje, ali kaj to, saj pri Nemcih je vse dovoljeno in vlada, ki oči-vidno stoji na strani tovarne, najbrž ne bo niti z prstom zmigala vsled tega. Pred novim letom bo najbrž zopet napovedana volitev župana, in tedaj se bo nemškim odbornikom in njihovim slovenskim pristašem zopet naložila enaka globa, ako bodo zopet na tak način onemogočili izvolitev župana. Samoobsebi je umevno, da vlada na Jesenicah vsled protiljudskega nastopanja Nemcev veliko ogorčenje, in obe slovenski stranki storili bi najboljše, ako bi z javnimi shodi in sicer kolikor mogoče pogostimi pojasnjevali ljudstvu, posebno pa delavstvu, kako <prijazna* je nemška stranka ljudstvu, in prepričani smo, da bo kmalu tudi med dosedanjimi slovenskimi pristaši nemške tovarniške stranke zavrelo proti tovarniškemu terorizmu. — Za komisarja v prenesenem delokrogu je bil imenovan dosedanji občinski tajnik g. Humcr. Vlada pač poskrbi, da ne bi sama trpela škode, dočim se za druge občinske zadeve ne briga. Sicer je to stvar deželnega odbora, ali če je vladi v resnici na tem, da ne bi v škodo prebivalstvu zaostalo vse delo v občini, naj bi tudi preskrbela, da se začne redno delo tudi v samoupravnem delokrogu občine.
Triiika železnica se ima drugo leto izročiti prometu, pa naši ljubi TržiČani ne bodo imeli nobene dovozne ceste do tržiškega kolodvora. Kakor čujemo, se je predilnica pritožila glede ceste in zahteva, naj bi okrajni cestni odbor, deželni odbor ter deželna vlada jamčili, da se z napravo ceste ne bodo posušili oziroma zmanjšali studenci, ki so last predilnice. Pri tozadevnem ogledu se je komisija izrekla za prvotni načrt cesta, ki se cepi pri vhodu na cesto k predilnici. O kakem jamčenju seveda ne more biti govora, zategadelj je vložen rekurz. In tako se zna zgoditi, da se bodo morali potniki, ki so se pripeljali v Tržič, vkrcati v kak balon, ki jih ponese potem v slavni trg Tržič. Mogoče, da priplava dotlej že izgubljeni zrakoplov »Patria". So pač silno brihtne te nemške butice. Samo da skrbe za svoj blagor, ljudstvo pa jim je de-seta briga.
Slovenskim občinskim odbornikom v Tržiča
nujno priporočamo, naj zastavijo v občinskem odboru kar najhitreje svoje moči, da tržka občina poda inicijativni predlog, da se odpre cesta od lekarne na desnem obrežju potoka. Ta cesta bi bila najugodnejša za ves Tržič in bi koristila vsled bližnjice in komodnosti zlasti pri-prostemu ljudstvu. Gospodje, kakor Glanzmann, Goeken in drugi se pa lahko vozijo v svojih kočijah magari na postajo v Križe. Če se jim posreči izpeljati to cesto — in občina je v prvi vrsti interesirana na tem, da se zavzame za naj-prikladnejšo cesto — jim bo hvaležen za njih čin še pozni rod. Zatorej na nogel
aupanon ? Tržiču le bil dne 17. t. m. izvoljen veleindustrijalec g. K B. Mally z vsemi proti 1 Klasu, ki je bil prazen* - Razglasitev razsodbe,
glede imenovanji častnih občanov v Tržiču pri upravnem sodišču se je preložila do sredi meseca januarja prihodnjega leta.
Kal k s trajekta sel slala i borca T 2e davno ve ves svet, da bo rtzpuščen, ne da bi se ga sklicalo ie enkrat na usedanj**. Vsa javnost ve to, a vendar se povija to v skrivnost, kakor da bi se slo kdo\e za kako tajne državne interese. Pri-bhtuj« m čas, ko so bo moralo razglasiti razpust, a ie vendar je uradno vse tajno. Z razpustom bo treba razpisati nove volitve. Slavna deželna vlada pa v svoji birokratični okamneloati misli, da ne zanima to nikogar, razven gospoda Srbvvarza. Čudne nazore imajo v detelnovladni palači o ustavnosti! Deželnozborski volilci so jim aparat, ki se pritisne nanj, kadar se poljubi gospodu Schvvarzu. Bognedaj, da bi izvedeli za volitve takrat, kadar bi lahko izvedeli. Bognedaj, da bi vlada kaj črbnila o svojih namenih I Leto gre h koncu. Deželni zbor je na papirju, ne skliče se ga, ne razpusti se ga, prav kakor da tega sploh ne bi bilo treba. Deželni zbor ne izplačuje nujnih podpor, čeravno so dovoljene, ker nima ustavno votiranega pokritja, važna dela zaostajajo, ker jih deželni zbor ne more skleniti, vse je narobe, gospod Schvvarz pa sedi na svoji tajnosti. Če se zaradi tega vedenja ne bo ž njim temeljito obračunalo takoj, ko se snide deležni zbor, tedaj zasluži kranjska dežela, da ima na večne časa Božidarja Schvvarza za predsednika. R. P.
Volitev it osebno dohodnino. Dne 27. decembra t. 1. se vrsi nadomestna volitev po enega člana in dveh namestnikov v komisijo za cenitev osebne dohodnine. Volitev se vrli od 2. do 4. ure popoldne v pisarni tukajšnjega davčnega referata, okrajno glavarstvo spodaj. Glasovnice, na katerih mora biti označeno ime, opravilo in stanovanje voljenca ter podpis volilen, se lahko odda osebno v imenovani pisarni, pokazavii volitveno poverilo, lahko se pa tudi posije po pošti, priložiti pa je poverilo.
Narodna čitalnica v Kranjn. Pri včerajšnji prvi seji se je konstituiral odbor sledeče: Predsednik g. Vilko Rus, podpredsednik g. I van Va-lenčič, tajnik g. Alojzij Novak, blagajnik in knjižničar g. Zdravko Novak, gospodar g. Anton Peterlin; odborniki gg. France Ivane, prof. Maks o Pirnat in dr. Josip Kušar. Poleg tega je v odboru zastopnik pevskega odseka g. Vilko Rus in zastopnik dramatičnega odseka g. Lav osi av Miku S. V odbor pevskega odseka je poslal čitalnični odbor g. Franc Ivanca in v odbor dramatičnega odseka g. Maks o Pirnata.
<Uredniški odsek* za izdajo opisa kranjskega okrajnega glavarstva, sklenjeno na zadnjem občnem zboru «Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj*, ima dne 28. t. m. popoldne, ob 1. uri v šoli v Kranju važno sejo, h kateri se vabijo razen Članov odseka nujno tudi drugi tovariši učitelji, osobito gg. šolski vodje, ki bodo sestavljali opise posameznih občin. Povabljen strokovnjak bode podal navzočim potrebna navodila za nabiranje gradiva in sestavo opisa. K mnogobrojni udeležbi vabi vse tovariše uredniški odsek.
Notranja tekmovalna telovadba «Sokola* v Kranja se vrši danes, v soboto, 21. t. m., ob pol devetih zvečer. Pričakuje so obilne udeležbe!
Premeščen je iz Kranjske gore sodni kanclist g. Mihael Lužnar v Kranj.
Medloineo Ernest Zupaaec, katerega so po kopali na kranjskem pokopališču, je umrl v sanatoriju v Mauer-Ohlingu na Nižjem Avstrijskem za jetiko. Pokojnik je bil priden dijak, a prenapel si je Živce, da je moral ustaviti študije, in nazadnje mu je pljučna bolezen naglo končala mlado življenje. Pogreb je bil jako lep. N. v m. p.l
Nova mlekarska zadrnga se je osnovala na Suhi pri Kranju. Delovati prične prihodnjo spomlad.
Narodna čitalnica v ftkolji Loki je imela v nedeljo, dne 18. t. m., svoj 46. redni letni občni zbor. Društveni predsednik g. dr. Karol Zakrajšek je v svojem pozdravnem nagovoru pojasnil vse vzroke, ki so ovirali odborovo delovanje. Zlasti je opravičeno bičal one društvenike, ki sicer vedno na polna usta kritikujejo delovanje čitalniškega odbora, zlasti pa predsednika, očitajo nedelavnost I. t. d., sami pa se odtegujejo društvenim prireditvam, da, še več, oni rajši obiskujejo prireditve onih društev, ki so nam nenaklonjena in ustanovljena nekako v konkurenco naši čitalnici. Tajnik g. Franc Magdič je poročal, da šteje nase društvo do danes: 1 častnega člana, 11 domaČih z družino, 62 domačih brez družine in 4 vnanje člane, vkupno torej 68 Članov. Med letom je izstopilo 11, pristopilo pa 6. Izmed odstopivših so se 4 izselili iz Škofje Loke, 2 sta pa umrla. Društvo se je obeh pogrebov udeležilo z zastavo. V znak sožalja so zborovski vstali raz sedeže. Odbor je imel tekom leta 18 sej. Veselic je bilo 6, javna predavanja 2. Na koncertu je nastopil znani naš čitalniški pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Oskarja Deva. Ti so se vršili v korist Gregorčičevega spomenika, za Narodno šolo pri sv. Jakobu v Rožni dolini in za družbo sv Cirila in Metoda. Vsem tem narodnim napravam se je odposlala skupna vsota 299 K. Društvo je kupilo letos novi glasovir. To poročilo se je odobruje sprejelo na znanje. Rpvnob»vi po* ročilo blagajnika g. Otona Guzelja, iz *' ^rega po-snemamo, da je društvo imelo v minulem letu vseh dohodkov W8 K 88 n, izdatkov pa 1618 W
U K blagajniške*.a preostanka torej 400 K 88 h. Na to je obširno poročal knjižničar g. Avg. Nadilo o delovanju «Ljudske knjižnice* za prvo poslovno dobo od 2. februarja do 8. decembra letos. To poročilo, ki ga priobčimo doslovno, k je z živahnim odobravanjem sprejelo na znanje. — Nato so se izvolili v odbor sledeči gospodje: predsednik g. dr. Karel Zakrajšček, podpredsednik g. Ante Gaber, .ajnik g. Franc Magdič, blagajnik g. Anjon Guzelj in knjižničar g. Avgust Nadilo. — Na predlog g. podpredsednika Ante Gaberja n je sklenilo kolekovati z narodnim kolkom v prid družbe sv. Cirila in Metoda vsa društvena pisma in okrožnice. Konstituirala sta se tudi veselični in knjižnični odsek. Točka o spremembi društvenih pravil pa se je u letos morala še odložiti.
Družba sv. Cirila In 10104* v Ljubljani naznanja, da je naročila 36.000 božičnih in novoletnih razglednic. Prodalo se jih je kakih 17.000; v zalogi jih je tedaj še znatno število. Podružnico, ganite se ter poskrbite, da se oglase naročniki I Vsakega narodnega trgovca je sveta dolžnost, da naroči in razpecava družbine razglednice. — Rodoljubi, storite svojo dolžnost in naročite razglednice, da bo družba imela dobiček. Tudi narodne gostilne bi lahko imele razglednice po mizah, ker dobe isti popust, kakor trgovci — Razglednice pošilja edinole pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je postala tvrdka A. & E. Skaberne v Ljubljani od prodaje družbinega platna prispevek za leto 1907 200 K. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslala tvrdka Franc Kollman v Ljubljani od prodaje družbinih cilindrov prispevek za leto 1907 v znesku 268 K 52 vin. in iz njegovega nabiralnika 10 K; skupaj 268 K 52 vin. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ie poslal lastnik «Glas Naroda* g. Fr. Sakser, New-York, nabrani znesek 85 K. — Prve ali zadnje igre dobiček družbi sv. Cirila in Metoda. Prav zimski čas s svojimi dolgimi večeri vabi marsikoga k zabavni igri, ki naj mu nadomešča razvedrilo v naravi. Tarokisti, doministi, kegljala in drugi igralci, ob vsaki priliki vsaj en krožeč za Slovenstvo 1 — Ljudske knjižnice tudi prispevajo za našo družbo. Vsaka knjiga, ki se posodi, se kolekuje z narodnim kolekom v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Vsa čast g. juristu ('imelu, ki uporablja vsako priliko v prospeh Slovenstva 1 — Kako pospeševati družbo sv. Cirila in Metoda?  Razni   rodoljubi stavijo razne nasvete. Služil naj bi kinematograf, tudi nepraktičnega odkrivanja se moremo možje odkri-žati, ako plačamo naši družbi letno 2 K; priporočajo se družb i ni avtomati, narodni znaki mesto plesnih kotiljonov i. t. d. Družba sv. Cirila in Metoda pozdravlja z veseljem vsak praktični nasvet, po katerem bi se moglo podpreti blagajnicu in po njej koristiti Slovenstvu. Na dnevnem redu so sedaj razglednice, narodni kolek, računski listki, družbine sprejemnice in drugo družbino blago, ki Je izkazuje koledar za 1.1908 na str. 163 do 167.
V Trbojah je imel tamošnji duhovnik te dni zanimiv govor, v katerim je iz posvečenega mesta žalil vse izobražence. Izrazil se je sledeče: Kdor čita take časopise, ni pošten človekl Vi, gospodine, z milodonečim glasom, v Vaših očeh je le dotični pošten človek, ki prisega slepo na „ Do mol j u bovo- pisavo, kdor pa čita kaj druzega, je pa nepošten. Zares lepi nauki, ki se oznanju-jejo nevednemu ljudstvu iz posvečenega mesta od namestnika Kristusovega, vaš bojni klic je bil naperjen proti izobrazbi, in kvasili ste nelogične stvari. Omenili ste Francosko, da je ena najimo-vitejših, a pri tem najnesrečnejših držav. Zakaj niste omenili tudi Španske, ki je najbolj klerikalna, a pri tem pa najbolj revna dežela. Tam je skoro vsaki 20. prebivalec duhovnik ali redovnik. Zakaj je potem Španska najbolj revna? Ker je preveč trotov v panju, da istemu škodujejo, na Francoskem pa taistih ne trpe. Skrajni čas je že, da bi zadonel glas — ne kakor ste se izrazili — »Proč od Rima in od Kristusa", ampak
.Proč od hinavskega svetohlinskega Rima in nazaj h Kristusu in njegovemu zveličavnemu nauku" in Če bi se Vi duhovnik tega držali kot njegov namestnik, ne morete imenovati poštenih ljudi — nepoštenjake.
Kmečka posojilnica In hranilnic* v Cerkljah pri Kranju je vpisana v zadružni imenik. Želimo ji, da dobi kmalu več sestric sirom Gorenjske. Samo v delu, samo v organizaciji bode zaplapolala zastava <kmečke neodvisnosti*.
Božično počitnice aa ljudskih kolah. Kjer so na Kranjskem srednje šole in učiteljišča, bodo letošnje božićnice na ljudskih in meščanskih šolah trajale od 21. decembra op. do 2. januarja 1908. Ti kraji so Idrija, Kočevje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto in St Vid nad Ljubljano.
* • ♦
Dve novi železniški postaji na karavanški
Železnici. V nedeljo, dne 15. decembra 1907, so otvorili dve postaji, in sicer med postajo Ve-trinj in Žihpolje, ki se imenuje »Kotmaravas (Kottmannsdorf)" in med postajo Svetna vas in Bistrica, ki se imenuje „Št. Janž (St Johann)".
Zmaga tržaških težakov. Stavka tržaških težakov je končala s popolno zmago delavcev.
Velik vlom, V sredo ponoči so vlomili neznani uzmoviči v Jebačinovo trgovino v Ljubljani in ukradli iz železne blagajne do 10.000 kron gotovine.
Važen Izum za ženske. Učiteljici za ročna dela na višji državni dekliški Šoli v Banjaloki
fjdč. Amalija Markulin se je posrečilo po več* etnem trudu sestaviti zelo praktičen stroj za tkanje in vezanje. Stroj je lahek in se ga lahko v roki nosi. Da je ta izum v resnici dober, svedoči, da je gdčna. na svoj stroj dobila patent od c. kr. patentnega urada na Dunaju. Dobila je že mnogo ponudb za svoj patent iz Avstrije, Nemčije In Angleške.
Svojo nevesto nmoriL V Smoljanu ie izvabil neki mož svojo 18 letno nevesto v gozd, kjer jo je pričakovalo deset njegovih prijateljev. Najprvo so ji dali jesti, potem pa so jo onečastili in umorili, nakar so vrgli njeno truplo v močvirje. Posrečilo se je aretovati zločince.
Kako draga je megla v Londonu. Umevno je, da so se londonski mestni očetje razveselili iznajdbe, katero jim je predložil nedavno Mag« giora, naj bi se namreč začelo streljati proti megli s posebnimi topovi. Londonu povzroča megla ogromno Škode. V poznih jesenskih in zimskih dneh je nekatere dni megla tako gosta, da se vidi komaj tri metre pred seboj pri belem dnevu. V takih dneh je oviran ves promet in trgovina, kar pomeni za londonsko prebivalstvo do tri milijone izgube na dan. Samo umetna ulična razsvetljava velja 140.000 K, poulične železnice pa izdajo za razsvetilne signale 120.000 K.
Listnici uredništva.
Voft gradiva smo morali radi tehničnih ovir drugega tedna odložiti za prihodnjo številko.
Loterijska srečka dne 14. decembra 1.1.
Gradec  84 49  17  29 25
Nc. 11. 552/07.
2)ražbetti oklic.
Vsled prošnje c. kr. finančne prokurature kranjske v Ljubljani se bode v smislu sklepa c kr. okrajnega sodišča v Kranju 29. novembra 1907 vršila
v pondeljok, dne 30. decembra 1007 m
ob  lO. iMi-1  dopoldne v notaraki piaarrsi podpiae&nesjfea
prostovoljna prodaja brezdolžnega zemljišča Jranova tožba"
pod vlož, št. 456 kot obč. Vojvodni boršt (Herzogsforst), obstoječega iz pare. st. 303/2 gozda v izmeri 1262 m8 in čistim doneskom 38 vin. ter štev. 804/2 travnika v Izmeri 1 ha 1175 m1 in Čistim dobičkom 22 K 34 vin. za izklicno ceno 1000 K, pod katero ceno se ne bode prodalo. Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja kot varščino znezek 100 K v gotovini, v domačih državnih papirjih, oziroma v drugih domačih papirjih v kurznem listu zaznamovanih in sposobnih za vlaganje denarjev nedoletnih, oziroma v hranilnih knjižicah domaČih hranilnic. Ponudniki so takoj vezani s svojo ponudbo, prodajalka pa Šele po odobrenju od strani nadnatavne oblasti. Natančnejl dražbeni pogoji in druga pojasnila se izvedo v pisalni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja. V KRANJU, dne 17. decembra 1907.
ANTON ŠLAMBBRGER
P. kr* notar, kot aodni komiear.
UEB
iiprtd fmtaMfa sodili
Boje? i ta fanta, V BobinjCevi gostilni na Brodu so dne 1. septembra 11. pili fantje iz Smlednika in Zbilj. Med fanti obeh vasi vlada že precej fiasa neka napetost Vendar ni priilo tu do tepeta. Od Smiedenčanov sta bila tu navsoea Janez Weit-hauser, konjaski pomočnik, in delavec Jakob Jeraj. Ta dva sta se Že tu pripravljala za napad na Zbiljane s tem, da je Jeraj VVeithauserju svoj nož posodil in ea vedno vpraševal, če bosta Sla na nasprotne fante. In res sta si zbrala zato primeren prostor in sicer tam, kjer je cesta na Zbilje od obeh straneh z goščavo obrsscena. Oborožila sta se vsak z okJeićiom in tako čakala ua nasprotnike. Okoli 9. ure zvečer so korakali Juri Kalan, Luka Setina in France Jenko In sicer tako, da so se za rame držali. Jenko je pa igral na ustno harmoniko. Poleg teh je korakal na levi strani ceste oženjeni Janez Rozman. Naenkrat sta skočila obdolženca iz zasede in tako urno udrihala po čvetorici, da nihče ni Imol časa postaviti se v bran. Kalan je bil udarjen po levi roki, Setina je zadobil udsrec po glavi, da se ja opotekal, potem pa te na desne lehti in tudi Jenko je dobil gorko po glavi. Ti trije so potem takoj stekli, le Rozman je bil tako na tla pobit, da je mogel tele kasneje prilasti v Zbilje. Tu je fantom tožil o bolečinah ter pripomnil, da le ni bil nikoli tako tepen in čeravno ni mislil, da bo zaradi tega umrl, je po preteku Štirih dni vsled akutnega gnojnega vnetja možganske opne nastopila smrt Napadalca sta takoj potem iz Smlednika pobegnila in ko so ju prijeli sta rekla, da sta bila res v kritičnem času na potu proti Zbiljem, kamor sta nameravala iti k dekletom po bob. Končno je pa le Jeraj priznal, da sta z Weit-hauHerjeui napadla Zbiljane. Osumljenca tajita, da bi bila udarila po onem, ki je po levi strani ceste hodil (bil je to ubiti Janez Rozman) ter zvračala krivdo drug na drugega. Ker sta obtoženca trdila, da je Rozman padel s kozolca in se pri padcu poškodoval, je sodišče preložilo razpravo do prihodnje seiije, da se zaslišijo tozadevne priče.
Cofišče-gostilna
jnaJŠniarjetni gori
106
se odda lakoj,v najem.
Več se izve pri Ivana Cofu v Kranju.
Umetalni ogenj.
Rakete, vulkana, tabioe, vžigalice, pokajoči grah, Boa-kače in io veliko drugih atvari Imam v salogi. Dalje dežnike, harmonika, raaglednioe na drobno in debelo.
2u6 Se priporočam
paVel Bizjak;
___Xrn) m 102.
Trgovoi, zasebniki, pozor!
V-*« vrste najkrasnej&ih obeskov za hužionti druvesoa, vse najfinejšega okusa m ceneje kot drugod, dalje razno tmo pecivo i. L d.
razpošilja 203 2
Emil Brandt
izdslovmtelj slasčio v Kranju.
Prekupovalcl znaten popust
Blago Ja lapo složeno v kartonih, na toraj 1   na polomi. =======
Samo
6 dni
JCaVrc-Jiew-YorK
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazcl, ?ariz I« jtaVre V ftnerito.
Veljavne voane lista in brezplačna pojasnila daje samo
Edo Šmarda
oblast potrjeni potovalna pisarna
v Ljubljani. Dunajska casta 18
v novi hiši «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilna pri «Figoveu*«    148 36-17
	
1T  . r.      , .'._,,>-'                     *ll'W* ."	
ZUtc sfctltji: Berlin. Pariz. Rin itd
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno sredstvo
Jzdtlovatelj
0. Seydl
Sjub/jana, SpUol.-Sl^ot.ul. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 190-23
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma «»oj« najbulj priznane
Siv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje rasten,
Primerna darila za Božič in novo leto priS Z2T
modna, galanterijska ln norimberškatrgovlna
Antona Adamiča v Kranj
naspr. orar]a g, Sottmrja pasi, nasor. ararji jt. Silltttrla nasl
u
2
Moderni albumi ,.a slike in razglednice, spominske knjige, papirne kasete, kasete sa okraske, šivanje in denar, okvirji aa slike, različne vase, samo vari, oediloi sa čaj, posode sa sladkor, jagode, maslo i. t. d, jedilne garniture, košarice sa ročna dela in kruh, verižice za dame in gospode, vratni kolirji, broški, zapestnice, gumbi sa man-iete, listnice in denarnice, taške za dame ter še mnogo drugih prirm rmh predmetov. VclIKd izbira * fam dolle najmodernejše kravate In samo veznice, ščltllnlh ovrat-
I nlkov (Kragenschoner).
Galoia in glaoe-rokavioe sa damo in gospode 1 Mocleroi  najnovejše ot>lll*e>.
Okraski za božično drevo v najnovejši izberi. Koledarji in pratlK« Ur Jisl.cc!    58 52-8 8
Toaletni predmeti, fini parfumi i. t. d.
jNajnoVcjšc drsalke „€t5blume".
Postrežba točna! Cene nizke 1
}
o
a o
S'
D. O
O
Naznanilo.
Cenjenim damam in gospodom uljudno naznanjam, da je iz prijaznosti prevzel gospod
Anton Adamič, trgovec v Kranju, S
nabiranje nečistoga perila, ter mi pošiljal isttga v pianje in likanje, katerega bodem v teku 4 dni zgotovijenega vračal. 1;,|S 10—6
Protka turej cenj. dosedanje in nove odjemalce mesta Kranj in okolice, da blagovolite od sedaj naprej oddajati perilo' zgoraj omenjeni tvrdki, ker si tukaj prihranite poštnino!
Se priporočam      j|MiAII  Ca t«s*     s vel I o H kalni ca
kolodvorske ulice.
Geiie nuvadnel
Anton Šaro,
l'*o& 11 sine i   prosta 1
Za vsako gospodinjo je najkoristnejše božično darilo ==
1111,11 bi
rKo.,
akcijska družba za šivalne stroje
KRANJ.
POTAr I S lem dovoljujemo opozarjati naše cenjene odje* ftUliUI s malce pred bivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi kupčevalci pod imenom »Original Singer». Ker ne oddajamo nikdar naših Btrojev na druge trgovce, so isti kvečjemu naši stari rabljeni ali iz tretje roke kupljeni, za katere pa ne moremo jamčiti in tudi ne dati posameznih delov. 86 62—46
mmr—:---^r—mm      IIOH m
Glavni
Najbogatnjša zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. V zalogi vedno najlepša in najmodernejša konfekcija za dame. Čudovito nizke cene!
172
13—11
0. Bernatovič.
mm
Modna trgovina Pavol Magdić, Ljubijana, Prešernove nI. 7
Svilnato blago, baržunl, phll In tančice.
Čipkasto bUfo, pajćolani, čipkati! o?ratniki, čipke, TloitJ, svilnat* vezenine.
Jabota, Fichue, damski ovratniki in kravata.
Svilnati ln bar trmasti trakovi.
?ummni pone n lam, mict krspitcc ia Um za uoeniki.
Krept In flori sa ialovsnj«.
Zlata In srabna resice, čipka In žnore.
»vile, «5if)lK in vulnei Nogavico sa dam«, dekleta in otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo In 135-21   odeje za vozičke.
.Mvuoemm
Oprava za novorojenčke, posteljne miloga Iz kavčuka.
mm u mm, mm i »tam
Gumbi in različne Igle.
Basličn* podloge in potrebščine sa krojače in šivilje.
Jdrijske čipk*, vejene čipke in vložki.
Paj6ol.nl asi nevesto, asirvovl vaaol
Damsko perilo, spodnja krila, pred pašniki in kopalna obiska.
Modr ;l in potrebščine za modrce.
$face-rokovice in rokavice za unijor-mirance, pletene, letne in jims/(e rokavice.
Kopalno perilo, dilavt, uit ii isina veda. Krtačo sa obleko, glavo In soba.
Srajco sa gospodo in deeke, spodnja hlače, o vratni*!, zapestnice, naprsnikl in šepao rata
Pravo Jaarevo normalno parilo, trloot-orajooi jopioo in hlača.
Mrežaste In potna Jopice, srajce, Čepica in iport-paaovi.
/fogavice, nararnnice, odeje m blazine za potovanje.
Kravata, gumbi zs maniiti.
Za lovce, telovniki, nogavice, rokavico, dokolenlce.
Ogrevala' ja ko/ena, meče, prsi, Ijrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi In zastave, narodne čepice, torbice In drugi domači narodni Izdelki 1.1, d., 1.1, d.
Gospod!
Borita novica, kat so sa Vaa važna ta ko riatasl
Razpošiljam po postnem povzetju
12 K BO vin.
km dobro ii nndcrii iprari
tatara obstoji is sledečih predmetov:
Fina bela ali barvaata nrajoa it.?. Dobro spodnje hlače. Lopa spalna irajoev. 1 ovratnik po ielji. Krasna kravata. 1 par trp eanlh noga vio. Močna brinalka. Ia vratne na -ramnioe. 3 dobro šepne ruto
vso v ikatlji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno pošto. Ako bi kaj ns ugajalo, vrnem denar nazaj.
G. Tonnies
122—26
tovarna za stroje, železo in kovino livarn a v LJubljani
priporoča kot posebnost sage in vae atroje za
obdelovanje lesa, Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
123-40
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pači in glinaatih izdelkov v LJubljani.
MaVricij Smole)
urar
priporoča avojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilko, liro na nihala, prstana in verliloe, po najnižjih conah.
mt Popravila ftš
se izdelujejo v lastni delavnici,-ter sem zmožen po moji blizn 20letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin, do 140 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno procizijsko uro
„IMTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti isučeni niso. 17—46
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Farlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puš* za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predelajo stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro isvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene.    181 52—10
IliiBtrovnnl   oonlltl Ktistonj.
TIskarna L Pr. Lampret
priporoča
vizitnice, zavitke i.t. d.
41
ejej
tU
m
njej igo
ir®
Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švioarskio ar na yie kraje ivetal
Urar. in trgoveo
H. Suttner v Ljubljani
.rpriporoča svojo izborno zalogo najti-] nejših natančnih švicarskih nr, kakor ? najbolj slo većih znamk Saihausen, O-
mega, Koskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnine, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski L t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da le moje blago zares lino ln ceno, |e to, da ga raz pošiljam po cele« svetu in latam odjemalce tudi urar|e in zlatarje glav-
St. 602.  Nikelnasta anker* , „   D^ BOSt.
SffS*«* IT*? Ravno lfl taislaijsivelU veliki cenik, %T^£Š%ŠL ^*^Ei£ kateri se pošlje zasloni in poštnine g%f?j£fe?g
ista z dvojnatim tršim sre- pTOStO.
^iL?Wta"naPp0rkejOVom Moške urei ^ tretjini naravne velikosti,
9t, 606. Prava srebrna cilin-
kolesjem gld. 5*96 in naprej.
6-49
O
K) O
0-
Na]cene]ša ln najhitrejša vožn|a V Ameriko je s parnlkl jSovernonomškogfa Iiloyda'
iz Bremena v ]tew~york
■ cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm Ii., Kronprini Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 0 do 0 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVCAR-JU v Kolodvorskih nllcah it 31
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vss potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabe, Meziko, Californija, Arizona, Utah, Wjoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez Oaldeston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—68
v v
JVtestna hranilnica v Kranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1 »tanje vlog K 4,423.32285   Stanje aipotecnlh posojil K 2,034.623-43
S6-2B
A
A A A A
45
FT). ^>od&xsJ5ek
friier sa dane in gospode
Izubijana, Sv. Patra cesta 30. Filijalka na-147 52—21   sproti hotela „UuionM
priporoča ta gojitev \a» in
za umivitnje gUve tvoj zdravniško priporočeni   gorko in mrzlo zrafn. sušilni nparat. SuAi brez nadležne vročine. Ne provzročuje ■krčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloga naJcomtiia vpietK siri2ei.ii la ziHfjn lai
Oddelek za dame i separatnim vhodom.
Kupujejo se zmešani ln odstrlženi lasje po najvišjih cenah.
i -11 »t -  .r«.jue, ovratnike, uni.ne »*r.w*%t«, naramnice. ^— .   . ■. vi-Mto   niuiivlot   nouuvio   i. t. €%• zsjzfjsjBSjajBaavassssB
1
>i
m m m m
it
P
S*
i
J3
i!
jCoVa modna trgovina «ss Salon za dam$K< jje|s|f
filialka iz Ejubljane
A. Vivod-Mozetič
v Kranju, Glavni trg št. 117
priporoma vse vrstu ilno modno blago sa damo in gospodo, nadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin la šivilje, vsakovrstno boa sa damo, kapoe ter garnituro vieh vrat oblik s« otrok«.       195 62-6 Damake in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t d.
mr 3(lobuke sprejemam v popravilo«
n
le 1 : - -
tli
K
OH
??
—
I a J?
l'otroitoltio as*i Mlvllje, vne vrste llipr v, avlle tre>r barSunn v vMoii   bftrvnli,   iJOMiimeiitL-lJfi, «Miii*t-, vloške, «;taii»i»fc» i. t. d.
4 £j«bljana (Kolizej) \\9 £ang Marije Terezije cesta
Bogata, zaloga pohištva vsake vrata v vaoh oenah, Ogledala, slike r vseh velikostih,
20 126-24 zalagatelj društva
0. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popotna) oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški atoli.
II
sesc
IL1B
Pohištvo Iz železa, otroške poatelje In vozički  po vsaki ceni,
čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 62 gld.
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanake trata aH žima, prva vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 tld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne aobe, salone, predsobe, cele garniture.
špeoljalltete v nevestinih balah. Ve-IN prostori, pritlično ln v I. nadstropju.
Za sobo; postelja, nočna omarica, 0-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
MORS COMCflUl
ZobOtfssKsi atetji
Oton 5eydt
pri g. dr. E. Oloftodirikii
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALHICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE izvršuje 111-27 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiitrovana zadruga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanj?
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/s. — Eskorapti-rajo se tudi trgovske me niče.
liiiilllliP.......
; ■ i'
Denarni promet v leto 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan
od 8. do 12. ure dop.
in
od 2. do 6. ure pop. lzvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-26
Udaja |ffWff!i «flnrw>ica*.
Odgovorni urednik L a v osi a v Mik tli
Uslntoa In »itak Iv. Pr, Lampr^ta v t>anjti«
5