Iz naše organizacije. Kranjsko. Pedagoško drnštro je zbprovalo v nedeljo, dne 5. junija, v prijaznem Šent Jern e j u. Zborovanja P. D. so vedno dobro obiskana. Tudi topot se je udeležilo zborovanja okroglo 40 tovarišev in tovarišic iz bližnjih in daljnih krajev. Najčastnejše je bilo zastopano Krško z desetimi člani, najdaljšo pot je pa naredil tovariš Tratar iz Mokronoga. Tovariš predsednik je ob 11. uri otvoril zborovanje in je dal besedo tovarišu Trostu, ki je obdelal temo »Vzgajajmo zaredne Slov e n c e I" z njemu lastno skrbnostjo in temeljitostjo. Ker tovariš predavatelj gotovo priobči svoj referat, hočem tu navesti samo nekaj Todilnih misli, ki so mi najbolj ugajale. Ako je mogoče otroku v najnežnejši mladosti vcepiti pojem o Bogu in ga naučiti nebroj molitric, mu gotoro tudi lahko reepimo pojem o n a r o d n o s t i , da že tu vzgojimo kal poznejši narodni zatednosti. Koneem predavanja je povedal tovariš Malnarič slučaj iz rzgoje t zaani narodni rodovini. Dotična mati je imela narado, da je svojega sinčka zrečer, preden ga je dajala t posteljo, postavila na mizo in ga vprašala: nKdo si ti?" In dežek: nJaz sem Vid Barle, s 1 o v e n s k i fant." Ni dobro, da v nežni mladosti naučimo otroke 8 tujimi jeziki; pozneje ne zna dotičnik nobenega dobro, obenem pa izgubi spoštovanje do mile materine govorice. Goror v materinem jeziku bodi temelj narodni vzgoji.*) Pokažimo otroku prirodne krasote naših krajev in ne vodimo ga prej v tujino. Pripovedujmo otrokom slavne čine našib pradedov; šolska berila imajo kaj malo takih povesti, zato jih tem pridnejše zbirajmo in pripovedujmo. V poznejšib letih morajo otroci izpoznati pojem in pomen n a rodnega dela in samoobrambe; ob tem pa glejrao, da se v otroških srcih ne goji sovrašt?o in nestrpnost, ampak Ijubezen do lastnega jezika in domače grude, obenem pa odpor | roti nasilju. Nabiraloiki v narodne namene učijo otroka varčnosti in krotijo strasti (sladkosuednost itd.) Nabiranje zDamk, stanjola in starega denarja so narodnoobrambna dela, ki pripravljajo otroka na poznejše težje delo. — Predavatelj je žel za svoja izvajanja obilo zahvale, in prepričan sem, da začne učiteljstvo resno upoštevati tudi to stran šolske vzgoje. Po prvem predavanju je govoril Drag. Humek o m e r stvu v vsakdanjem življenju. Predavatelj je zopet pokazal, da stremi z vso dušo za tem, da se pri pouku tesno spoji šola z življenjem in da se posebno v ponavljalni šoli premosti prepad, ki zija rned šolo in domom. Iz življenja za življenje. V podrobnosti tega zanimivega predavanja se ne spuščam, ker nam je tovariš predavatelj povedal, da izide vsa snov bogato ilustrovana v posebni knjižici, ki bo naraenjena priduim ponavljalnirn učeneem ob izstopu iz šole in za prosto ljudstvo. A beroč podpišemo posebno predavateljeva izvajanja z ozirom na r o č n o d e 1 o , ki je pri nas popolnoma umrlo. Kmetje kupujejo najprimitivnejše predmete pri trgovcu, Damesto, da bi si jih ob zimskih večerih napravili sami. Predavatclj je stavil zabtevo, naj bi se rsak učenec pred izslopom iz šole priučil vsaj toliko rofnosti, da bi znal izdelati navadne predmete, n. pr. pehar, košaro, naramni koš, toporišče, grablje, ročnik, obroč za škaf i. t. d. Ali bi ne mogel deželni odbor omogočiti kakega tečaja v ta namen? Ministrstvo se baje tudi zanima za to stroko. Znabiti bi vodstvo takega kurza prevzel predavatelj, ki je znan kot izboren rokodelec. Za tak tečaj se je izrekel tudi navzoči nadzornik Stiasnj; znabiti se mu posreči spraviti stvar v tek. — Po predavanjih je stavil ravnatelj dr. Romih predlog, naj se Telike počitnice razdele tako, da bi zadnjih 14 dni prenesli v oktober, ker je v tem času pri nas branje, in kmetje krvavo potrebujejo otroke doma. Vnela se je živahna debata, ki so v njo posegli tovariši Trost, Benedičič, Malnarič, dr. Romih in nadzornik Stiasnv. Končno smo enoglasno sprejeli predlog dr. Romiha. Predlog je formuliral tovariš predsednik tako-le: Okrajni šolski svet naj blagovoli d o 1 o č i t i počitnice tako, da traja p r v i del od 15. julija do 1. septembra, ostalih 14 dni pa naj vsak krajni šolski s v e t prostovoljno nastavi na čas, kisemuzdi za njegov okoliš z ozirom na kmetijsko delo najpripravnejši. — Nadzornik Stiasny je obljubil, da se bo stvar obravnavala v istem smislu ob priliki uradne konferenee dne 11. t. m. — Nato je stavil tovariš MalnariS z ozirom na prejšnji predlog nov predlog, ki se glasi: Ponavljalna š o 1 a se naj z a č n e šele s 1. novembrom in se naj neha s 15. majem. Predlog je utemeljeval s tem, da se v zimskih mesecih ne more poučevati veliko kmetijstva, ker se začne priroda gibati koraaj v aprilu, ko je že konec dosedanje ponavljalne šole. April in maj sta najlepša meseca za kmetijski pouk izveu šolske sobe. Važaost tega predloga je uvidel pač vsakdo; zato smo sprejeli predlog skoraj brez debate. — Končno je predlagal tovariš Tratar, naj poskrbi P. D., da se postavi umrlemu Fettich-Frankheimu, ki je bil naposled nadučitelj v Mokronogu, nagrobni spomenik. Tovariš predsednik obljubi, da bo poslal t ta namen okrožoico na vsa šolska vodstva ia prošnjo Postojnskerau učiteljskemu društvu, ker je pokojnik mnogo let služboval v onem okraju. Kdor je poznal pokojnika in hože prispevati kak dar, naj blagoroli poslati znesek učitelju Tratarju v Mokronog. — Za delegate ^Zavezine" skupščine smo določili tovariše Trosta, Malnariča, Rozraana in Humka ter tovarišici Lijo Tavčarjevo in Pavlo Zirerjevo. — S tem je bil dnevni red izčrpan in odšli smo v gostilnico k Reclju, da si privežemo dušo in se pokrepčamo za pot v pleterski samostan. Na obzorju so se jeli zbirati temni oblaki in koncem kosila nas je preprijazno nebo blagoslovilo za nameček. A takoj je zopet posijalo solnce, napregli smo in hajd pod Gorjance! Tik pred samostanom nas je zalotila ploba, a *) Otroei naj se uee takoj pravilne elovenšžine! Uredn. umaknili smo sn ji v samostausko zidovje, Bkjer vlada mir in tibota". Tovarišice so zaprli r posebno sobico, ker žensko krilo ne sme čez samostanski prag, nas je pa rodil prijazen kartuzijanec po vseh širnih prostorih v samostanu. Ogledali smo si velikansko knjižnico, cerkev, razne kapelice, refektorij, hodišča in končno tudi posamezno celico, ki pa ni celiea, ampak majhno stanovanje z vrtifiem, delavnieo in spalnico. Kdor ni še videl takega zavoda, strmi nad ogromnitni zidinami, ki se v njih lahko lzgubiš. Povsod vlada red, snaga iu — neskončen rair, da ti postaja tesno pri srcu. Razen vodnika nisem videl živega krsta kakor v zakletera gradu. V samostanu je nakopičeno ogromno imetje; tovariš mi je šepuil na uho: BEoliko šol bi se dalo narediti iz tega materiala in koliko učiteljev bi lahko plačali s tem bogastvom 1" Samostan ima seveda tudi velikanska posestva in vzorne hleve s prekrasno živino. Kartuzijanci so v toliko boljši od trapisto?, da vsaj dajo dela in zaalužka navadnemu človeku, medtem ko trapisti sami vse narede in tudi sami spravljajo denar lepo na kupe. — V skrbeh smo že bili, kaj počno tovarišice, a glej ga, spaka! Ob povratku jib najdemo v oni sobici pred pogrnjeno mizo, ki je obložena s steklenicami, kozarci, sirom in krubom. Niso napačni ti kartuzijanci! — Razšli smo se na vse kraje. Velik del zborovalcev si ni mogel kaj, da bi se ne oglasil v Kostanje?ici pri Bučarju in prav je bilo! Vsul se je dež, ki nas je precej dolgo zadrževal. No, naposled je konec tudi dežju. Vrnili smo se domov in smo si pripisali k lepim npedagoškim" dnem še enega, ki bogme ni bil najslabši. Ob razstanku nam je bila v tolažbo zarest, da se v soboto snidemo zopet. Sicer je to dan uraden in oficialen, a po konfereuci je še vedno čas, da se kaj pomenimo ali da si potožimo gorje, saj se imamo radi! Tine. Učlteljsko drnštro ljnbljanske okolice je zborovalo dne 2. junija 1910 ob 3. uri popoldne v BNarodnem domu" v Ljubljani po običajnem dnevnem redu. Toy. Gregorin pozdravi zbrane tovariše in tovarišice ter konstatuje sklepčaost. Pozdravlja tudi ljubljanske tovariše, ki so zborovanje počastili s svojo navzočnostjo. — Nato poda svoje poročilo tajnik. Slarni občni zbor! Občni zbor lanskega leta dne 3. junija ni bil sklepčen. Vršil se je nato drugi občni zbor dne 31. julija 1909 y »Narodnem domu". Pri tem občnemu zboru voljen je bil nov odbor, ki se je sestavil tako-le: Predsednik Jos. Gregorin, podpredsednik Janko Žiro?nik, tajuik A. Eorbar, blagajnik Ivan Petrič, pevovodja I?o Trošt, namestnica tajnika gdč. Marica Žgurjeya in odbornik Fran Ka?či6. Pri tem obč. zboru je bil roljen naš vrli tovariš Jos. Gregorin, ki je že 10 let spretno vodil društvo, častnira društvenim člaoom. Želim pri tej priliki našemu prijatelju in predsedoiku, da skoraj popolnoma okreva in da kot ustanovitelj tega društva in njegov dosedanji predsednik, društvo 2 vnemo nadalje vodi. Odbor je imel v preteklem posloTnem letu le eno sejo, v kateri se je določil dnevni red današnjemu zborovanju. Naše društvo šteje 38 pravih članov in nič podpornih članov. V okraju ,je nad 100 uČDih oseb. A, koliko jih je v društvu! ? Niti tretjina. Vzrok temu so največ kritični časi, ki so nastopili, ni dolgo temu, za kranjsko učiteljstvo. Poudarjam pa, da v prri vrsti manjka možatosti in stanovske zavednosti. Društvo vendar ni politično kot tako. Posamezni člani pa lahko izren društva zastopajo svoje mnenje. To je vendar prava svoboda! Apelujemo na vse še zveste člane društva, da zanesljivo prihajajo k našim že itak poredkim sestankom. Plače naše se zvišujejo že več let. Saj veste kako! Gospoda, ki nam reže krub, nam naklada vedno več dela, a kruba dati nara neče. Morda ne pozna, ali pa noče poznati bede učitel.jstva. Za naa ni in ni denarja. Za razne špekulacije ga je vedno dovolj. Všteli ste nam dve leti zač. službe v penzijo. Sploh igra veliko vlogo dandanes klečeplaztvo in hinaTŠčina. SpomiDJam se izreka nekega 80 letnega starčka, ko mi je rekel ob neki priliki: rPoglejte, dosti hlač, a malo mož. So gotovi kolegi, ki pobožno gledajo v tla, če jih srečaš — kajti tvoj odkrit, samozavesten pogled jib spravi v zadrego." Reveži že vedo, kaj delajo! Pljujejo v lastno skledo. Mi pa ostanimo trdni v svojem značaju! Oklepajmo se tesno svojega društva, bodimo pravi tovariši in tovarišice! Upajmo, da se bodo vremena Kranjcem zjasnila, zakaj potrpljenje prebije železne duri. Svaka sila do vremena. Blagajnikovo poročilo izkazuje, da ima društvo 179 K 62 h imovine. Blagajnik tov. Petrič predlaga tudi, da se za spomenik pok. učitelja Fr. Praprotnika v Preski dovoli iz blagajniške imovine 10 K. Sprejeto. Pregledovalca računov sta iste našla v redu. Tajniško in blagajniško poročilo se 80giasno odobri. Delegatom za Zavezino zborovanje so bili voljeni: Ivo Trošt, Tomišel.j, Marija Antončič, Borovnica, Mihael Kos, Pirniče in Ivan Petrič, Rudnik. Pri volitvi odbora izjavlja tov. predsednik, da nikakor ne more več, in to zaradi bolezui, prevzeti mesto predsednika. Odbor je ostal stari, izpreraenil se je levtoliko, da je sedaj predsednik tov. Janko Žirovnik, njega namestnik Franc Kavčič; drugi odborniki so: Avg. Korbar, tajnik, Marica Žgurjeva, namestnica tajnika, I?an Petrič, Magajnik, Ifo Trošt, pevovodja in Jos. Gregorin. Pri slučajnostih predlaga tov. Leop. Marn, naj odbor skrbi, da se bo pri zborovanjih vršilo kako predavanje" — Sprejeto. Ker je bil 8 tem dn**vni red končan, zaključi dosedanji predsednik Gregorin zborovanje, se zahvaljuje za udeležbo in bodri zbrane tovariše in tovarišice h krepki slogi. Sledila je prosta zabara. Učiteljsko društTO za šolski okraj KndolfoTO je zborovalo dne 14. maja v Novera mestu. Pozen sem sicer s tem poročilom, a še bi ne bil poročal, ker sem čakal poročila od druge strani, pa zadnji BTovariš", kjer sem čital, da bo zborovanje nZareze" v naši metropoli, me je takorekoč prisilil, da sem poiskal še nekaj zasušenega čruila, ga omočil r vodicah majevih nalivov in napisal te vrstice, da zve svet, da se tudi "•? še nekoliko gibijemo. Pri zborovanju je predaval prof. dr. Fr. Cadež o astronomiji ia o Hallejevem kometu. Z zanimanjem smo poslušali strokovnjaško predavanje gospoda profesorja, in glasno priznanje je pričalo, kako mu je bilo zbrauo učiteljstvo hvaležao za ujegor trud. Eot 2. točka je bila na dnevnem redu porožilo tov. V. Gebauerja o rabi in pisari novih šolskih tiskovin. Poročevalec je predlagal sarao, naj okrajni šolski svet skliče rse voditelje, da se ti potem dogovore glede enotnega pisanja novib tiskovin. Lep predlog, vprašanje je, pa kdo bo voditeljem plačal pot, da bodo hodili reševat takorekoč uradoe zadeve. Ako je deželni šolski svet izdal nove tiskovioe, naj skliee tudi enketo, obstoječo iz toliko in toliko učiteljev, ki naj potem določijo, kako oaj se izpolnjujejo nove tiskovine Sicer pa tudi ni treba baš Aleksandra Velikega, da bi razvozlal to težkočo. Eno najpoglavitnejših tiskovin, t. j. šolsko matico, pa morajo pisati itak krajni šolski sveti. Dčiteljstvo naj prepušča dosledno vse posle, ki jib morajo opravljati krajni šolski sveti, njim samim. Ako je že institueija kraj. šol. svetov potrebna in, kakor se nam obeta, tudi mogočna, naj tudi opravlja vse nje se tičofie posle. Ker pa sede po deželi okraj. šol. svetih možje jako dvomljive učenosti, le-ti največkrat niso zmožni voditi toli važnih knjig. Yse pisarije opravlja po navadi vodja dotične šole, predsednik pa ima sarao čast, da postavi hieroglife svojega podpisa ali pa samo zaslužoi križec pod dotično vlogo. Kjer opravlja voditelj te posle, naj zabteva tudi nagrado — blapčerati pa ni treba. Tretjo točko je zavzemalo odborovo porofiilo o delovanju v minolem letu. Bilo je lakonično kratko. — Odbor se je volil per acclamationem — stari. Pri slučajnostih je predlagal tov. Gebauer, naj bi pri prihodnjem zborovanju ^neudje" plačali vstopnino. Jako umesten predlog, ki naj bi se tudi faktično izrrševal. To naj bi bil nneudom" rahel opomiD, da se spomnijo svoje stanovske dolžnosti, ako se niso udinjali kam drugam za — hlapce. Postojnsko okrajno nditeljsko drnštvo je imelo svoj redni občni zborna Eazdrtem dne 9. t. m. pop. ob pol štirih. Vreme je bilo skrajno ueugodno io nismo se nadejali, da bi bilo kaj prida udeležba, ali reselo smo bili iznenadeni, ko smo najoddaljenejši dospeli na lice mesta ter nas je obkolila velika množica naših najzavednejših in najboljših tovarišev in tovarišic. Bilo nas je 43 s a m i h učiteljev in učiteljic — število, kakršnega še nismo dosegli pri n o b e n e m občnem zboru našega izredno obširnega šolskega okraja. Tov. predsedaik zato z veseljem pozdravi V88 došlo učiteljstvo in posebe g. ees. svetnika Franketa iz Ljubljane, ki mu nato podeli besedo. Le-ta v zanimivem poldrugo uro trajajočem govoru poda svoj referat: nVarstvo zgodovinskih, umetniških in prirodnih spomeniko?u. S predavanjem so bili vsi jako zadovoljni, kar je pričalo navdušeno ploskanje ob skepu. V daljnje razmotrivanje se ne spuščam, ker se referat itak priobči v MPopotniku". Iz sledečega tajniškega poročila doznajemo, da je imelo društvo v 1. 1909. 70 članov, med temi 3 častne. Vršil se je ea obdni zbor s predaranji prof. Orožna in tovarišev A. Skale in Janka Grada iz Košane. Odborovi seji sta bili dve; pri prvi se je konštituiral odbor, pri drugi pa sklenilo predložiti državnemu zboru prošnjo, da prispera država 50% k našim plačaru. Društvo je postavilo dvema umrlima toTarišem; Antonu Bezgu in Ljud. Kranjcu nagrobna spomenika, zaradi česar se je sicer naše denarno stauje nekoliko skrčilo, ali vendar je še vedoo precej ugodno, kakor srao spoznali iz blagajniškega poročila. Društvo ima v Notranjski posojilnici naloženih z obrestrai dne 1. januarja 1910 432 K 32 vin., en delež pri učit. hraoilnici z obrestmi 122 K 50 v ter preostanka 69 K 26 v; skupaj 624 K 8 vin. K poročilu se soglasno sprejme predlog, da se vplačata dva deleža pri Učit. tiskarni, ako je to mogoče. Bačuni so se našli v popolnem redu. Izvoljen je bil stari odbor, za^delegate pa: gdč. M. Dovganova, tov. Drag. česnik ia Leopold Kopač; namestnika Volk in Lampret. Eazni predlogi: soglasao je bilo sprejeto, da društvo vplača 200 K k BObrambneniu skladu" družbe sv. O. in M. v štirih letnih obrokib. ter da se vsaj e n k r a t ua leto priredi ,,Učiteljski krožek, v vsakem sod. okraju z vzporedom, ki se je določil pri za- gorskem krožku, ki je bil priobčen v nU. T." št. 20 z dno 20. maja 1.1. pod točko nŠola in alkohol". Po vzporedu se je zbralo učiteljstvo h kratki zabavi. Bazveseljevali so nas vrli pevci ter se je pel ob tej priliki tudi najnovejši moški kvartet Juvaačev, ki g% je vodil sam skladatelj. — Vse je bilo navdušeno, le žal, da je prišla kmalu 8. ura in smo se morali raziti. štajersko. Učlteljsko drnštro za ptnjskl okraj je priredilo v četrtek, dne 9. junija 1910. poučen izlet v Podlehnik v Halozah na vzorno urejeno in z ?semi modernimi sredstvi preskrbljeno gospodarstvo štajerske hranilnice. Jako poučnega in vseskozi zauimivega izleta, ki ee je vršil ob najugodaejšem vremenu, se je udeležilo 47 članic in člano? učiteljskega društra ia 1 duhovnik kot gost. Došle izletnike 80 presržno pozdravili in preprijazno sprejeli g. Franc Rudl z gospo, oskrbnik obširnega posestva, in domači učiteljski zbor novocerkevski, na čelu mu nadučitelj Peter Kayči6. Po odzdraru, m zahvali predsednika učiteljskega društva tov. A. Ogorelca za preprijazea sprejem 80 se izletniki podali pod osebnim vodstvom g. oskrbnika v zgledno zasajene in najskrbnejše oskrbovane hrauilnične vinograde, katerih porršje dandanes že obsega okolo 95 oralov. Pred kakimi 15 leti je tod, ko je pogubonosna trtna uš uničila stare vinograde, bilo jako žalostno in puato in idelo se je, da bo prejšnje vinorodne griče zaraslo grmovje in praprot. V tem kritičnpm času je prevzela štajerska hranilnica te puste in zapaščene vinske griče, v katerih je imela ogromLe vsote investirane, v svoje oskrbovanje, dala zasaditi vzorne viuograde, ki jim ni blizu in daleč enakih. Nakupila je tudi mnogo polja iu trarnikor, moSvirnate travnike z drenažo osušila, polja t travnike izpremenila in njih rodovitnost z umetuimi gnojili povzdignila tako, da se na nekaterih senožetih po trikrat na leto kosi, dala sezidati velikauške blere, t katerih redi nad 70 krav pincgavske pasme. NameD, pokazati kmetom, kako in s katerimi trtnimi rrstami je treba opustošene bribe zasaditi, da bo pridelana rinska kapljica ustrezala glede kakovosti oajrafiniranejšemu okusu, se je popolnoma dosegel, zakaj tukaj pridelano rujno vino si je priborilo v Parizu prvo nagrado in baš sedaj povodom lovske razstave na Dunaju se Dunajčaoje in drugi obiskovalci razstave naslajajo 8 tu pridelano izvrstno kapljico, ki glede kvalitete daleč prekaša svetomo znanega Ljutomerčana. Og!edali omo si nadalje najmodernejše hidravlične stiskalnice, velikauske cementne sode, ki drže posamez nad 60 polovnjakov, na to se sešli v prostorni stiskalaici pri obilo pokritih mizah, se okrepčevali in dirili izbornerau renskemu rizlecu, govorile so se navdušene govorice na boljšo bodožuost Haložanov, dvorana je odmevala po prekrasnih slovenskih pesmih, mlado in staro se jelo sukati parorna, da se združi koristno s prijetnim, ni učiteljstvo zabilo naše žolske družbe sr. Cirila in Metoda ter nabralo prvi rok 33 K za obrambni kamen učiteljskega društva za ptujski okraj. Kozjansko nčlteljsko drnštro je zborovalo dne 7. maja t. 1. na Piljštanju s sledečim vzporedom: I. Predsednik konštatuje obilo udeležbo, pozdravi vse došle člane posebno pa novopristople: gdč. Ano Bitenčevo iz Dobja, gdč. Marijo Opresnikovo s Prevorja ter Karla Kobaleta iz Podčetrtka. II. Hospitiralo se je v I. razredu. Obravnavala se je tema BPomladu. Tu smo imeli priliko, videti vzoren elementarni razred. Učenci so odgovarjali glasno in jedrnato, da je bilo veselje. Posebno smo občudovali Ijubeznivo ravnanje z malirai, združeno z gotovo resnostjo, ki je vdrževala izborno disciplino. Razrednici gdč. Kristini Bertholdovi predsednik čestita na tako vsestranski spretnosti v pedagoškem kakor tudi didaktiškem oziru in se ji v imenu vseh toplo zahvali. III. Zapisnik zadDJega zborovanja. IV". Dopisi od ,,Zme slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Bilo jih 5. Prvi dopis priporoča, na bi se učiteljatvo zavarovalo pri nPrvi češki zavarovalni banki na življenje", ker doToljuje ta banka gotove odstotke v prid učiteljstvu. Drugi dopis pozivlja vsa učiteljska društva, naj bi 8torila primerne korake, da se uvede kot poslovni jezik pri okr. konferencah slorenšžina. Pa saj bi bil vendar škandal, ako bi se moralo razpravljati v nemščini, ko so vendar dobile nemške šole na Spod. Štajerskera svojega nadzornika! Ta dopis priporoča tudi, naj bi se rsi predsedniki slov. štaj. učiteljskih društev sestali v svrho tozadevnega posvetovanja. Ista zveza nam je tudi poslala dopis, ki z n.jim pozivlja uč. društva, naj bi sklenila, kakšno stališče bode zavzela o delitvi štaj. dež. šol. sveta. Istotako narn poroča ,,Zveza" o s?ojih pravilih. V. Nadučitelj Germovšek predava o letošnji konferenčoi terai uradne konference nKako je preustrojiti prirodoznanski pouk, da bo pomagano tukajokrajnemu kmetijstvu? Predavatelj je očrtal, kako je izbrati in obraTnavati učdo snov, da bodo imeli učenci od tega 1. stvaren dobiček in 2. da ae zbuja zauimauje za napredek v kmetijstvu. Stavek Bkakor sta delala ded in oie, bom tudi jaz ravnal" mora enkrat zavselej 8 površja, zakaj časi se izpreminjajo in ker se vedno rastoči izdatki ne morejo zmanjšati, se morajo z umDim kmetijstvom prejemki zvišati. Na podlagi tega, kar bi nudila šola, bi se lahko vsak potem sara izpopolnil v tej stroki. E besedi se oglasita tor. Oskar Žolair in Lovše Prvi pra?i, da še ni zrela mladina v tej starosti za ta pouk in zahteva, naj deželni odbor uredi t vaaki občini vzorno kmetijo, v kateri bi ae poučerali šoli odraali fantje. Drugi pripomni k temu, naj bi držara zaradi brezbrižoosti Ijudstra poatarno primorala fante k udeležbi tega pouka. Predsednik so zahvali tov. Germovšku in pripomni k debati, da gre tu le za to, kaj naj stori Ijudska šola za povzdigo kmetijstva. VI. Za letošnje zborovanje nZayeze" v Novem mestu sta izToljena delegatoma tovariša Germovšek in Nežima, namestnikoma pa tov. Bračič in Ulčar. Po zborovanju je bil prijateljski 8eatauek. Tu se moramo hvaležno spominjati piijštanskega učiteljstva, ki nas je s sodelovaujem došlih kolegov pod vodstvom tov. Germovšeka razveseljevalo s krasnimi pesmimi. Med drugim je tor. Krajnik očrtal delavnost in požrtvovalnost tov. predsedaika, iia kar je žel ta navdušeno priznanje. Nato je tov. predsednik opomnil, naj stojimo trdno ob njegovi atrani, zakaj le oni vo.jskovodja ima moč, ki ima dobro armado. Navdušeuo odobravanje. — Nato je nabral tov. Ulčar nekaj kroaic za Ciril-Metodovo družbo, tov. Jelovšek je pa pozdiavil naše vrle aoborilke, učiteljice, ki so došle v tako lepem številu. Caa in kraj prihodnjega zborovanje še nista določena. Učlteljsko društvo za politlškl okraj Ijutomerskl je priredilo dne 2. juu. izlet v Radince. Sicer se je bilo o zadnjem zborovanju t Ljutomeru skleDilo, da se vrši tega dne izlet k Sv. Jurju ob Ščavnici; a da bi imel g. profeaor Lavtar, ki je obljubil pri'i ta dan predavat, ugodnejšo zvezo, zato je društreni odbor sklep glede kraja zborovanja izpremenil. — Kakor Tsakokratno zborovanje v Radincih, je bilo tudi to prav dobro obiskano. Je pač dovolj jasen raigljaj, da se naj v pomladuem in poletnem času prirejajo zbororanja zunaj trgor ia mest, ki smo nanje nolentea volentes navezaai v jesenski in zimski dobi, ter po možaosti združuje ndulce et utile" v harmonsko celoto. Eer pa je dandanes učiteljatvu tudi poznaranje in razumevanje kmetijske in industrijske stroke ueobbodno potrebuo, zato bi se naj v takih zletih ogledate in po veščaku razkazovale razne vzorne naprave in kmetije. Pozornost zasluži izlet učit. društva za ptujski okraj, ki ga priredl due 9. t. m. na rzorno urejeuo kmetijo graške hraniloiee v Podlehnik pri Ptuju. Sličnih priložnosti se nam nuja tudi drugod. Toda k stvari! Ob 10. uri je otvoril preds. tov. Tomažič zborovanje, izrazil radost nad akoraj polnoštevilno udeležbo, pozdravil gda. prof Lavtarja ter z njim došlo gospo soprogo in gtno. hčerko — učiteljico v Framu kakor — tudi vse navzoče društrene ude in goste. Potem je oddal besedo gdu prof. Lavtarju, ki je z njemu laatno neuraorno vztrajaostjorazlagal prisotnim dobri 2 uri bistvo 8T0J6, po mnogoletui praktični izkušnji in dosledno na psihološki podlagi sestavljene metode v računskem pouku. Njegova metoda je plod 35-letaega razmišljevanja in proučeranja objekta in subjekta (t. j. jemlje ozir t prvi vrati na učenca, v drugi šele na predmet aam), ter nalikuje trdai zgradbi, ki bo še poznim vekom pričala o žilavosti, smotreni delavnosti in raetodiških zmožnostih zgraditelja. Zbrano učiteljstvo — povečini njegovi bivši, z njegovimi nazori itak že prepojeni učenci — so ga poslušali ves čas pazno in z zanimanjem tembolj, ker ume g. profesor avoj predraet oživljati z jako dobrimi dovtipi. Njegova psihološko ialogično utemeljena metoda kaže res vsakomur sigurno pot, ki doseže, po njej hodeč, dobre uspehe, aamodelavnost ia samoatojaost v račuaskem pouku. G. profeaor je pogovoril jasno in temeljito poleg druzega sledeče točke; a) važnost štetja; b) ločite? operacij; c) atopnjevanje vaj; č) omejitev snovi, da se ne preobremenjuje otroški duh: d) intenzivao ia sistem. obravnavo dekadnega seatava; e) važnoat ponoyne vadbe mer in uteži; f) računanje z večjimi števili na koakretoi podlagi; g) razštevati se naj pismeno prične z deljenjem; h) večkratni razvoj ia ponova abstrakcijskih obrazcev; i) važaoat noblečenih" nalog na nižji stopnji naraesto abstraktnih računov; j) .pripravo decim. ulomkov z naradnimi in z deeimalno pisavo večimenakih števil; k) Btroji6enjeu, t. j., da 8mo hipao zmožai pregledati k večjemu tri reči; 1) nazorovanje nay. ulomkov na podlagi centralno oblikovanih telea; m) podavanje nove snovi šele tedaj, ko je prejšnje dobro utrjeno iu navajeno; n) prejšnje stopaje naj pripravljajo na naslednje; o) razčlenitev zloženih sklepnib. računov; p) jemanje nalog iz duš. obzorja otroškega i. t. d. Dobro, da izdaja nSlov. Šol. Matica" njegovo metodiko, Kleinmajr & Bamberg pa Računice. Po okrajih, kjer še zadnje doslej niso uvedene, naj se o letošnjib. okr. učit. konferencah stavijo ,dobro utemeljeni1' predlogi za njih čim prejšnjo uvedbo. Po lastni izjavi ae je imel g. profeaor dolgo vrsto let boriti z raznimi ovirami, preden je dosegel aprobacijo Računic; a tega rau ni žal, češ, stvar je med tem bolj dozorela in se i popolnila. Po končanem predavanju ga je tovariš predsednik iakreno zabvalil, želeč, da naj njegove ideje, zlaati pa žilava — pristoega Gorenjca značeča vztrajnost ia delarnost g. profeaorja prešinejo celokupno sloveasko učiteljstvo ter prineso našemu narodu obilo praktične koristi za žirljenje. Samouraevno je, da buren aplavz po predavanju ni izostal. Nato 8« je dnevni red za 2 uri prekinil. Žal, da nas je g. prof. s srojo cenjeno soprogo in hčerjo moral zaradi odboda vlaka že ob Vi2. uri ostaviti; obljubil pa je ob slovesu, da je voljan priti kdaj pozneje predaTat t kakem posebnem poglarju ali operaeiji. Želirno mu še prav muoga leta najkrepkejšega zdravja! Po obedu ao se sestali referentje za revizijo učnih načrtov na pogovor glede ? dnevnem redu podauih navodil. Predsednik staln. kont. odbora je konštatoval, da nekatere teh točk nasprotujejo tačasnim zakonitim določbam in zdravim nazorom ter so po mnenju c. kr. dež. šol. nadzornika za izdelovanje omenjenih referatov nevezalne. Tako bi bila n. pr. razdeliter učne tvarine na 7 šol. let (dokler jih imamo še dasi le na papirju 8,) enostavno nesmisel; ravnotako ne vemo, kako bi prišli sarao do 26 učnih ur za obvezne predmete, dočim jih imamo propisanih de facto do 30! Morda pa tudi na merodajnih mestib smatrajo nemščino za neobrezen predmet, ki r teh 26 urah ne sme biti vštet? Ljudstvo bi godrnjalo, če bi začeli r 1. šolskem letu pouk v čitanju in pisanju šele v 4. mesecu. Zakasnelo bi bilo preložiti začetek pismenega računanja in slovničnega pouka v 4. šolsko leto. So slabo nadarjeni učenci, ki pridejo na to stopnjo šele zadnja leta obiskovanja, ko že impertinentno izostajajo; taki se pismenega računanja ne naučijo nikoli. Dasi o nemščini kot de fakto neobveznem predmetu za alovenake ljudske šole pri reviziji učnih načrtov ni niti najmanje omembe, vendar je važno vprašanje, ali se smejo vbodoče (po reviziji) ure za ta predmet odščipavati mateiinšfini in obvezoim predmetom, ali pa 86 naj dodajo uram za obvezne predmete (če jih bo samo 26!) ter se dotični učitelji za oje poaebe nagradijo, ker so obremenjeni bolj kot njibovi nemški tovariši v deželi z isto plačo. — Prosta zabava je bila precej — mlačna: brez godbe in malone brez petja. Petje bi naj ačiteljstvo tega okraja gojilo z večjo vnemo! Saj je vendar kraaen užitek za uho in srce, če zadoni iz izvežbanih grl — ia s takirai razpolagamo — mila slovenska pesem! S tem bi imponirali zunaj tudi ljudatvu ter uašim nepoklicanim kritikom. Treba pa je za uresničenje tega predloga vsaj malo dobre volje in 1—2 vaj. Pevovodji pa naj za take prilike izbirajo pesmi veselega značaja. Drignimo se tedaj iz pevske letargije! Eje se yrši zborovanje meseca julija se je menda pozabilo določiti, a utnestno bi bilo sborovati pri Sv. Jurju ob Ščavnici, upajmo pri nneobrezanem" gostilaičarju! Sarinjsko nčlteljsko draštro. Na občnem zboru dne 9. t. m. ao bili zopet izvoljeni Budolf Vrabl, predaednik; Ivan Zotter, podpredaednik; Ivan Jakše, tajoik; Srečko Pečar, blagajničar. Delegata za glavno skupščino nZareze": toT. Ivan Jakše in gospa B. Jakšetofa. Namestnika: tov. Pečar in Eošir. Trst. Trž. ufilt. drnštTO. (Predavanje p r o f. d r. I v. M e r h a r j a.) Dne 2. junija je predaval t tržaškem učit. dr. društveni član dr. I? Merhar o predmetu : Pesništro, s posebnim ozirom na slovensko, in to zopet v prvi vrsti na naše moderno." Jako zanimiv predmet je še pridobil po simpatičnem načinu podavanja učenega predaratelja. Z napetostjo so poslušali slušatelji izborna, mestoma z zdravo dovtipnostjo zasoljena izrajanja govornikova ter ga končno nagradili z burnim odobravanjern. Bila je le «na sodba: To predavanje je bilo toliko v celoti, kolikor r podrobnostih pravi umetniški užitek. Par besedi o predavanju aametn, ker v podrobnosti se apuščati, to bi bilo kot poseči z okorno roko v fino Bpredeno pajčevino. Utrgal bi nit ter morebiti pokvaril vtisk, ki ao ga nesli poalušalci 8 seboj. V UTodu je podal odlični predavatelj jasen pregled raznih umetniških atrok, jih definiral ter obenem tudi pokazal z drastičnimi 7,gledi, kakšnih konkretnih 8redatev ae poslužujejo razne umernosti, da potom naših čutil vplivajo na naše estetično čuvstvovaoje. Prešel je potem na pesništvo, ki je glede konkretnih sredste? (t. j. jezika) na najslabših nogah. Gororil je potem obširneje o jeziku kot organičnem produktu človeškega duševnega razvoja, o jeziku, redno že razvijajožem ae ter stremečem iz prvotne plastičnosti do abstraktnosti. Omenil j« pri tern angleški jezik, ki je v alednjem pogledu na višku ter ravno zaradi tega podaja pesniku največ težkoč. Omenil je še, kako mora vsak pesnik študirati avoj jezik, a na to je prešel na pesniški jezik in metriko. Pri tem naa je opozoril na marsikaj. Tako n. pr. na apondeje, ki jih slov. jezik ne pozna. Stritar je, bržkone na podlagi Prešernovega tozadevnega epigrama predlagal nekake Bumetne" spondeje. nAli, kar je ponarejeno, je navadno elabo in često celo prepovedano," je dostavil predavatelj. Opozoril nas je govornik tudi na napačno definicijo o rimi ali atiku, ki se vleče trdovratno 8kozi vae izdaje Janežič-Sketove slovnice. Po tej definiciji bi se rima morala akladati z zlogom, kar pa večinoma ni res. Riina in deloma mera ni biatveni del dovršenega pesniškega proizvoda. Oraenil je predavatelj, koliko neopravičenih predsodkov biva glede tega še med Htajočo publiko. In o tej priliki je pripovedo?al o svojem sestanku z rajnkim Gregorčičem, šest tednov pred amrtjo poslednjega. Gregorčic se je tedaj izrazil o naših modernih pesnikih: BJ», saj ti ne poznajo ue mere ne rirae!" katera površna sodba je predavatelja presenetila. Res, da so naši Bmoderni", prvič prevež zaupajoči svoji oaebnosti, drugič zaradi pomanjkanja primernih sredstev za izraženje finih duševnih razpoloženj, često povsem pozabili na obliko. To je bil njihov greh, kakor je bil pogrešek gotovih peanikov, ki so pred njimi delovali na polju naše poetike, da so obtičali slednjič v sami forraalnosti. A pravi pesniki naše ^raoderne" so se slednjič vendarle Bnašli" iu visoko povspeli. Nato nam je podal predavatelj y markantnih obriaih pregled slov. pesništva. Od protestantakih eerkvenih pesmi preko Bkurniške" poezije Marko Pohlinove šole in Vodnika je prešel na našega genialnega Franceta, ki je s srojimi maloštevilnimi poezijami podal med drugim tudi pravo praktično pesniško šolo za bodočega slor. pesnika. Dotaknil se je Lerstika, Stritarja, Jenka in Gregor&iča ter se pomudil pri Aškrcu in njegovi sicer enolični ali indiTidualni in kot iz enega kova izliti pesniški obliki. Obširneje je razpravljal o naši nmoderni", osobito pa o Zupančiču ter tudi citiral par verzor iz njegovih najnovejših del t zgled peaniškega jezika. Dotaknil se je slednjiž bistva pesnikove psihe ter slednjič zaključil s prav pogojenimi opazkami o umetniški vzgoji naše mladine. Eot glavne momente slednje točke bi omenil 8ledeče besede g. predavatelja: otrok naj se navadi gledati, t. j. opazovati, sam od sebe. Učiteljica naj mu bo v prvi vrsti proata priroda. Ali nikar ne nposojujmo" svojih (časih predsodkov slepih) oči otroku. časih ima nairna otroška sodba o kakšnem umetniškem izdelku mnogo filozofije v sebi. A kaj botn dalje lomil kosti temu izbornemu predavanju. Vesel bi bil zagledati ga r celoti v tiaku. Razveselila nas je blednjič vest, da nam hoče podati torariš doktor v prihodnji zimaki sezoni cel ciklua društvenib predaranj. Upamo, d» 86 to tudi uresniči. F. P I.