DUŠEVNE STISKE Čakalne dobe so predolge str. 12-13 GOSPODARSTVO Merkscha furnirnica prenovila še eno stavbo str. 4 Scarlett Johansson Igralka, ki je utelešenje moških sanj PRINC HARRY iše knjigo spominov … Nov škandal? 29. JULIJ 2021 št. 30 SPORED Luka Sešek: »Samo eno priliko imaš in takrat je treba dati vse od sebe« Tednik za Savinjsko regijo / št. 30/ Leto 76 / 29. julij 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik »Tina Mašina« je olimpijska podprvakinja »Prav nič me ne moti, ker ji tako pravijo, kajti – ona je ›mašina‹!« je dejal oče Tine Trstenjak Boris (na fotografi ji), ki je zaključne boje olimpijskega turnirja v judu v kategoriji do 63 kg skupaj z ženo Silvo in navijači spremljal v lokalu Panorama ob Šmartinskem jezeru. »Če bomo zdržali še tri leta do Pariza? Bomo že morali!« je dodala Tinina mama. str. 18-19 INTERVJU dr. Maksimilijan Matjaž, novi celjski škof str. 26-27 CELJE Družno v »boj« za zeleno oazo str. 6 2 AKTUALNO Št. 30, 29. julij 2021 ZADETKI »Stavb ne kupujemo in obnavljamo zato, da bi jih prodali, ampak jih samo oddajamo v najem. Če nekaj prenoviš in takoj prodaš, dobiček ni velik. Če pa stavbo prenoviš in obdržiš, se lahko nade- jaš, da bo njena vrednost zrasla.« Peter Merkscha, podjetje Merkscha furnirnica ŠALEŠKA DOLINA – Zneski na položnicah bodo višji tudi za več kot 30 odstotkov »Če je duševna stiska zelo huda, lahko zdravniki predpišejo zdravila, ki zmanjšajo simptome. Am- pak če oseba s strokovno pomočjo ne išče in predelu- je vzroka za stisko, se hitro znajde v starem vzorcu.« Damijana Voglar, univ. dipl. psihologinja Ogrevanje se bo močno podražilo marca letos. Prav tako so lo- kalne skupnosti pozvale, naj se pri izračunu upošteva tudi znižan strošek amortizacije zaradi lanske slabitve sredstev. Foto: arhiv NT (SHERPA) Teš je nazadnje toplotno energijo podražil januar- ja 2019, ko je ceno toplotne »Duhovniki se bodo morali vedno bolj omejevati zgolj na bistvena duhovniška dela, organizacijo in širšo cerkveno življenje pa bodo morali prevzeti laiki.« dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Vele- nje se je na julijski seji seznanil z informacijo, da je Termoelektrarna Šoštanj junija Agenciji RS za ener- gijo poslala zahtevo za 40-odstotno povišanje cene toplotne energije. Razlog je povečan strošek nakupa emisijskih kuponov. Lokalne skupnosti podražitvi odločno nasprotujejo. Prebivalstvo in lokalno gospo- darstvo takšne podražitve ne bi preneslo. dica 261 milijonov evrov vre- dne izvensodne poravnave, ki je bila v korist Teša sklenjena energije dvignil za 23,58 od- stotka na 21,32 evra za mega- vatno uro. »Človeški posegi v okolje degradirajo vodotoke, ti se pregrevajo, vanje se vna- ša vedno več sedimenta, zaradi česar je ogroženo življenjsko okolje rib. Če v Savinjo ne bi dodatno vlagali mladic, bi bil ribji stalež bistveno nižji.« Gregor Križnik, predsednik Ribiške družine Ljubno ob Sa- vinji LEA KOMERIČKI KOTNIK Kot so sporočili iz Komunal- nega podjetja Velenje (KPV), se je svet ustanoviteljev na seji seznanil z izračuni in vpli- vi morebitnega povišanja na- kupne cene toplotne energije v Tešu. Ugotovili so, da bi se kljub racionalizaciji njihovega poslovanja variabilni del cene toplote za ogrevanje prosto- rov in sanitarno toplo vodo za uporabnike v Šaleški dolini povišal. Glede na izračune je pred- viden 30- do 35-odstotni dvig stroška toplotne energije za uporabnike gospodinjskega, poslovnega in industrijskega odjema. Dokončno bo svet ustanoviteljev o tem odločal po prejemu uradnega obve- stila Teša o novi ceni nakupa toplotne energije. Lokalne skupnosti Šaleške doline tako visokemu dvigu cene toplotne energije naspro- tujejo, zato so Teš in agencijo za energijo pozvale, naj se poleg brezplačnih emisijskih kuponov pri izračunu cene upošteva tudi ustrezen delež pozitivnih učinkov, ki so posle- Kdo je prekršil dogovor? Velenjčani so ponovno prst usmerili proti Tešu, saj naj bi z oddajo tokratne vloge za podražitev kršil interni dogovor. »Z namenom dobrega sodelovanja je KPV s Tešem februarja lani na podlagi sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij podpisalo dogovor. Stranki sta se sporazumeli, da bosta dogovor izvajali v skladu z načeli dobrega sodelovanja, pri čemer se komisija obvezno sestane pred vsakršno vložitvijo predloga spremembe fiksnega dela cene toplotne energije. Tega Teš letos ni storil in je s tem kršil ta dogovor,« so jasni v MOV. V Tešu so te trditve ponovno odločno zavrnili. »Pouda- riti želimo, da so odgovorni pri Tešu in HSE odgovorne v KPV in MOV v letu 2020 večkrat opozarjali na izredno rast cen emisijskih kuponov in jih pozivali k pravočasne- mu nakupu, saj bi s tem zagotovili nižjo ceno toplotne energije vsaj za to leto,« so v odgovoru zapisali v Tešu in izpostavili, da trenutna cena emisijskih kuponov znaša približno 51 evrov za kupon. Ob tem so poudarili, da KPV tudi za leto 2021 še ni zakupil kuponov, prav tako podjetje do zdaj še ni sporočilo, da želi v skladu z do- govorom nakup kuponov izvesti. »Dan je bil fenomenalen, presrečna sem. Druga uvr- stitev v finale zapovrstjo na olimpijskih igrah je res lep dosežek. S Clarisse sva dobri prijateljici, četudi sva tekmici. Ko se pomeri- va v finalu, je to res šov.« Tina Trstenjak, olimpijska podprvakinja v judu Kot je razvidno s fotografije, so šaleške otroke v Pacugu obiskali tudi gusarji Še nekaj prostih mest za avgustovsko letovanje VELENJE/PACUG – Domov so se že vrnili otroci prvega le- tošnjega zdravstvenega letovanja ob morju, ki ga je pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje. Še vedno se je mogoče prijaviti za letovanje v Poreču, kamor bo skupina otrok odpotovala 12. avgusta. V enem najlepših zalivov ob slovenski obali, v Pacugu, je deset dni brezskrbnih počitnic užilo 57 otrok in mladostnikov iz Šaleške doline. Za njihovo dobro razpoloženje in varnost so skrbeli osem vzgojiteljev in športna animatorka ter peda- goška vodja letovanja. Kot so povedali, je bil vsak dan druga- čen, poleg plavanja in uživanja v morskih radostih so otroci vsak dan ustvarjali, »športali« in se zabavali v raznolikih ve- černih programih. Starši lahko vse informaci- je v zvezi z letovanjem dobijo ob klicu na 03/897 75 40 vsak delavnik med 8. in 16. uro. Z otroki so se zabavali tudi vzgojitelji, ki so bili veseli, da se je skupina odlično povezala in da so otroci uživali v dru- ženju z novimi prijatelji. Tudi v dneh, ko jim je vreme neko- liko ponagajalo, so se odlično zabavali in dejavnosti preselili v notranje prostore, kjer so med drugim pripravili odlič- no modno revijo. Ko jih je po dežju spet obsijalo sonce, so se odpravili na izlet z ladjico in si slovensko obalo ogledali še z druge strani. Razveseljivo je tudi, da se je v desetih morskih dneh kar nekaj neplavalcev prelevilo v plavalce. Med tem v MZPM Velenje v Vili Rožle še vedno zbirajo prijave za zdravstveno leto- vanje otrok v Poreču. Druga izmena bo na Obalo odpo- tovala 12. avgusta. V MZPM vabijo starše, naj se odločijo in svojim otrokom omogočijo pestre ter zdrave počitnice ob morju, saj imajo še nekaj pro- stih mest. Otroci iz Šaleške do- line bodo avgusta nastanjeni v Mladinskem domu Špadiči. Tam bodo, kot pojasnjuje Bo- jana Špegel iz MZPM Velenje, takrat edini gostje. »Zato upa- mo, da bo letovanje izvedljivo tudi, če se bo epidemiološka slika na Hrvaškem poslabša- la,« pravi LKK, foto: MZPM Velenje Št. 30, 29. julij 2021 AKTUALNO 3 Podražitev bo, a vprašanje je, kolikšna Agencija za energijo še preverja skladnost zahteve Teša za dvig izhodiščne cene toplotne energije. Kot so v odgo- voru zapisali pri agenciji, še ne morejo napovedati, kdaj bo znano, koliko bodo poskočili zneski na položnicah za ogrevanje v Šaleški doli. Podražitev zagotovo bo, a naj bi bile številke, ki se pojavljajo v javnosti, netočne. Kot so potrdili pri agenciji, so prejeli predlog Teša za dvig izhodiščne cene toplote. »Predlog spremembe se nanaša tako na fiksni kot na variabilni del cene. Obravnava predloga spre- membe je vezana na postopke preverjanja oziroma usklajeva- nja upravičenih variabilnih in fiksnih stroškov, ki so podlaga za izračun nove izhodiščne cene toplote. Pri tem agencija upošteva vse vplive na upravičene stroške,« so pojasnili. Ob tem so poudarili, da agencija »ne poda soglasja k novim izhodiščnim cenam in povprečni ceni, ampak pregleda skla- dnost predlaganih novih izhodiščnih cen z metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Morebitne ugotovljene nepravilnosti oziroma nejasnosti mora zavezanec za regulacijo odpraviti, v nasprotnem primeru agencija o tem obvesti energetskega inšpektorja«. Zagotovili so tudi, da za zdaj še ni mogoče reči, za koliko se bo ogrevanje podražilo, in da so številke, ki se v teh dneh pojavljajo v javnosti, netočne oziroma nedokončne. »Vsekakor bodo na ceno toplote imeli pomemben vpliv emisijski kuponi, katerih cena na borzah od konca lanskega leta nezadržno raste in je v zadnjem mesecu dosegala že 60 evrov na tono ogljikovega dioksida,« še pojasnjujejo v agenciji za energijo. »Trenutna stanovanjska politika se mi zdi absurdno slaba in verjamem, da lahko s povezovanjem in z urejanjem skupnostnih oblik bivanja dosežemo višjo bivanjsko kakovost.« V Celju gradijo stanovanjsko sosesko DN 10, v kateri bodo večinoma neprofitna stanovanja. Ključe bodo prvi stanovalci dobili jeseni, a veliko prosilcev bo še naprej čakalo na rešitev svoje stanovanjske stiske. Nedosegljiv nakup in neurejen najem Teš je del cene znižal Termoelektrarna Šoštanj je junija na Agencijo za energi- jo RS naslovila zahtevo za povišanje cene toplote za daljin- sko ogrevanje za 37 odstotkov. Ob tem v Tešu pojasnjujejo, da se je fiksni del cene, na katerega ima termoelektrarna vpliv, pri zadnji spremembi ponovno znižal. Se je pa po- višal variabilni del cene, na katerega Teš nima bistvenega vpliva in predstavlja že 76 odstotkov cene toplotne energije. Na dvig cene je vplivala predvsem izjemno hitra rast cene emisijskih kuponov v času od 1. 1. 2020 do 31. 3. 2021, ko je šoštanjska elektrarna tudi kupovala kupone za preteklo leto. Cena se je takrat gibala od 15,30 do 42,99 evra za kupon. »V skladu z dogovorom glede strategije nakupov emisijskih kuponov, sklenjenim med Tešem in KPV, datum zakupa emisijskih kuponov in s tem tudi potrditev cene emisijskih kuponov določi KPV. Teš (oziroma zanj skupina HSE) takoj po odločitvi komunalnega podjetja na trgu zakupi potrebno količino kuponov za daljinsko ogrevanje,« pojasnjujejo v Tešu. Kot je Teš še pojasnil v sporočilu za javnost, prodajno ceno toplotne energije določijo v skladu z aktom o metodologiji na podlagi zadnjega nakupa emisijskih kuponov. Ta je bil izveden 31. marca letos po ceni 42,43 evrov za kupon. Odločitev o povišanju cene je neizogibno povezana z zago- tavljanjem daljinskega ogrevanja prebivalcem Šaleške doline, saj lahko Teš kot izvajalec gospodarske javne službe ogrevanje zagotavlja le, če so stroški proizvodnje pokriti, s čimer lahko zaposlenim zagotovi izplačilo plač, pojasnjujejo v termoelek- trarni. Ob tem so zapisali še, da bi imel ugoden vpliv na ceno daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini projekt sosežiga alter- nativnega energenta SRF. »Z uspešno izvedenim projektom bi lahko ceno ogrevanja ohranili na ravni iz preteklih let, a so ga, žal, v organih lokalnih skupnosti januarja 2021 zavrnili,« še sporočajo iz šoštanjske termoelektrarne. Polmilijonska letna subvencija Lokalne skupnosti že vsa leta subvencionirajo del stroškov končnih uporabnikov daljinskega sistema v Šaleški dolini. Mestna občina Velenje (MOV) tako za doplačilo cene ogreva- nja za gospodinjstva letno nameni več kot pol milijona evrov. Kot so pojasnili v velenjski občini, je glede na izračune pred- viden 30- do 35-odstotni dvig stroška toplotne energije za upo- rabnike gospodinjskega, poslovnega in industrijskega odjema. Ob tem poudarjajo, da velenjska občina že zdaj »pokriva razliko v ceni v višini 532 tisoč evrov na letni ravni za gospodinjstva.« Ob tem na občini zagotavljajo, da bodo znesek subvencije, ki sicer izdatno bremeni občinski proračun, v okviru zakonskih možnosti prispevali tudi v prihodnje. A bo zagotovo več težav podražitev prinesla gospodarstvu. »Za gospodarstvo v dolini bi podražitev pomenila dodatno obremenitev rednih stroškov poslovanja, kar zmanjšuje konkurenčnost na trgu,« so prepri- čani v velenjski občini, kjer s sosednjo Občino Šoštanj in ko- munalnim podjetjem pospešeno iščejo trajnostne ter finančno vzdržne rešitve za »preobrazbo« celotnega ogrevalnega sistema v dolini. »Oblikovana je tudi strokovna skupina za preučitev možnosti alternativnih toplotnih virov, ki že ima izdelane ne- katere študije,« so še pojasnili in dodali, da v sodelovanju s sosednjo občino kmalu načrtujejo tudi objavo javnega poziva za projekt Prehod daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije v kombinaciji z VN-elektrodnima kotloma, ki bo po- menil prvi korak k dolgoročnemu preoblikovanju ogrevanja na osnovi obnovljivih virov. Sanje o stanovanju V Sloveniji rastejo cene stanovanj hitreje kot pla- če, stanovanjski fond je star in dotrajan, najemni trg je neurejen in nestabilen, neprofitnih stanovanj primanjkuje. Alternativnih oblik stanovanjske pre- skrbe ni. Javni stanovanjski skladi ne prejemajo proračunskih sredstev, ki bi omogočila gradnjo to- likšnega števila neprofitnih stanovanj, da bi vsaj približno zadovoljila potrebe. Na nepremičninskem trgu je vedno več nadstandardnih stanovanj za viso- ke in kratkoročne dobičke. Med profitno ponudbo stanovanj in neprofitnimi stanovanji zeva prostor, ki se kaže kot priložnost, da ga država zapolni s podporo neprofitnim stanovanjskim organizacijam in skupnostnim oblikam stanovanjske preskrbe, ki bi lahko zagotavljale dostopna in kakovostna sta- novanja. TATJANA CVIRN To je nekaj izhodišč, ki so vodila v raziskavo o tem, kakšne so potrebe in želje tistih, ki še nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega problema. V anketi so spra- ševali tudi, ali anketirance zanima razvoj skupnostne stanovanjske preskrbe, torej stanovanjske zadruge, ki bi lahko prinesle nekaj rešitev stanovanjskih problemov pri nas. V okviru projekta Za stanovanjske zadruge sta spletno anketo spomladi iz- vedla Inštitut za študije sta- novanj in prostora (IŠSP) in Inštitut za politike prostora (IPOP) iz Ljubljane. Anketo je izpolnilo 651 ljudi. Nezadovoljni z razmerami Večina anketiranih je ne- zadovoljna z razmerami, v katerih živi. 88 odstotkov se jih sooča z vsaj eno težavo v zvezi s svojo trenutno obliko bivanja. Približno tretjina jih trdi, da je stanovanje, v ka- terem bivajo, premajhno za njihove potrebe, 29 odstot- kov jih meni, da plačujejo previsoko najemnino. Tisti, ki živijo pri starših oziroma sorodnikih, se želijo osamo- svojiti. Čeprav so med anketiranci lastniki stanovanj v povpre- čju bolj zadovoljni, prihaja tudi pri njih do težav. 39 od- stotkov jih poroča, da je nji- hovo stanovanje za njihove potrebe premajhno, nekateri se želijo preseliti v drug kraj, kar jim lastništvo nepremič- nine do neke mere otežuje. 12 odstotkov lastnikov sta- novanj se spopada s proble- mom, da je njihovo stanova- nje predrago za vzdrževanje. Po mnenju anketirancev so največje ovire pri reše- vanju stanovanjskega pro- blema v Sloveniji predraga stanovanja za nakup in predrag najem. Najslabšo oceno na lestvici od 1 do 5 je dobila država, ki po mne- nju anketirancev zanemarja stanovanjsko področje že od osamosvojitve in za gra- dnjo dostopnih stanovanj ne namenja proračunskih sredstev. Lastniki ali najemniki? V anketi so tudi spraševa- li, ali drži splošno sprejeto prepričanje, da hočejo vsi Slovenci biti ali postati la- stniki stanovanj. Tri četrtine anketirancev je sicer menilo, da je bolje najeti posojilo in kupiti lastno stanovanje kot plačevati najemnino, še po- sebej ker jih večina meni, da so stanovanjske najemnine na trgu predrage. Obenem se kar 64 odstot- kom anketirancev najem zdi zanimiva alternativa, če bi obstajala možnost naje- ma za nedoločen čas in bi stroški predstavljali manj kot tretjino prihodkov nji- hovega gospodinjstva. Želja po lastništvu stanovanj je torej v veliki meri posledica pomanjkanja dostopnega in kakovostnega najema, menijo raziskovalci. Dokler država ne bo zagotovila sis- temskih sprememb, najem ne bo mogel postati resna in dobra alternativa lastništvu. Stanovanjske zadruge V tujini se kot odziv na sta- novanjsko krizo in spreme- njene življenjske okoliščine novanjsko stavbo, v kateri bodo bivali. Cilj stanovanj- skih zadrug je zagotavljanje stanovanj za svoje člane in ne ustvarjanje dobičkov, zato imajo takšna stanovanja obi- čajno cene, ki so za razliko od tržnih dostopne veliko šir- šemu krogu ljudi. Običajno se v stanovanjskih zadrugah vzpostavljajo tudi skupno- stni prostori, ki po eni strani nižajo stroške in po drugi omogočajo dodatno krepitev socialnih vezi med stanovalci in širšo skupnostjo. Takšno bivanje zagotovo ni za vsa- kogar, a bi lahko tudi pri nas za marsikoga predstavljalo bolj kakovosten način biva- nja. Rezultati ankete namreč kažejo, da zanimanje za ta- kšne zadruge obstaja tudi v Sloveniji in se z leti poveču- je, obenem se pojavlja tudi Med anketiranci je bilo 16 odstotkov lastnikov in 43 odstotkov najemnikov stanovanj. Med slednjimi jih 28 odstotkov ni imelo urejenega najemnega razmerja, kar predstavlja veliko negotovost. 19 odstotkov jih je živelo pri svojih ali partnerjevih starših. marsikje pojavljajo oblike skupnostnih stanovanjskih projektov, kot so npr. stano- vanjske zadruge. Takšen mo- del je precej razširjen v Švici. V najemnih stanovanjskih zadrugah se člani prostovolj- no povežejo, da bi pridobili primerno stanovanje. S svo- jimi sredstvi in kreditom, za katerega vso odgovornost in tveganja prevzema zadruga, prenovijo ali zgradijo večsta- vedno več pobud za njihov zagon. Stanovanjske zadruge bi lahko zagotavljale preskr- bo kakovostnih ter cenovno dostopnih stanovanj v okvi- ru partnerstva med državo, občinami ter civilno družbo, menijo v obeh inštitutih, ki sta izvedla raziskavo. Za to bi bile potrebne tudi zakono- dajne spremembe na državni ravni. Foto: arhiv NT (SHERPA) »Glede na trenutne razmere na stanovanjskem trgu mladi sploh ne morejo priti do stanovanja. Najbolj me moti, da reklamirajo razkošna stanovanja, za nakup za ljudi s povprečno mesečno plačo jih ni. Tudi najemnine so absolutno previsoke.« 4 GOSPODARSTVO Št. 30, 29. julij 2021 Tako kot za vse stavbe, ki jih je v Celju družina Merkscha že obnovila, je tudi za hišo v Razlagovi ulici idejno zasnovo ureditve pripravil arhitekturni biro Studio List, gradbena dela je opravilo podjetje Oder. Na fotografiji je zadnji del stavbe, ki so ji dogradili balkone. Takšna je idejna zasnova bodoče ureditve območja med Kocenovo ulico in Glavnim trgom, ki so jo naredili v celjskem Studiu List. Načrt med drugim predvideva 28 stanovanjskih enot in podzemna parkirna mesta. Podjetje Merkscha furnirnica v središču Celja prenovilo še eno meščansko stavbo Pelikanova soseda kmalu pripravljena za najemnike Medtem ko se vlagatelji v izgradnjo stanovanj v Ce- lju odločajo za postavljanje novih zgradb na obrobju mesta, družina Merkscha s svojim podjetjem Mer- kscha furnirnica že nekaj časa kupuje in prenavlja stare meščanske stavbe v središču mesta. V teh dneh zaključuje obsežno prenovo hiše v Razlagovi ulici, ki stoji ob Pelikanovem fotografskem ateljeju in galeriji. V stavbi, ki je dobila popolnoma novo pročelje, je devet stanovanj različnih velikosti, od enosobnega, ki meri 65 kvadratnih metrov, do tako imenovanega tripleksa z nekaj več 140 kvadratnih metrov površine. Prenova je trajala leto in pol in je stala nekaj več kot dva milijona evrov. Prenova bi lahko bila končana že prej, pravi eden od direktorjev in solastnikov podjetja Peter Merkscha, če lani del ne bi nekoliko upočasnila epidemija. JANJA INTIHAR Tako kot vse ostale svoje nepremičnine bo podjetje Merkscha furnirnica tudi stanovanja na Razlagovi ulici oddajalo v dolgoročni najem. Peter Merkscha poudarja, da so dolgoročne tudi vse njiho- ve naložbe. »Stavb ne kupu- jemo in obnavljamo zato, da bi jih prodali, ampak jih samo oddajamo v najem. Če nekaj prenoviš in takoj prodaš, do- biček ni velik. Če pa stavbo prenoviš in obdržiš, se lahko nadejaš, da bo njena vrednost zrasla. Poleg tega nekaj de- narja dobiš tudi z najemnina- mi, čeprav si z njimi naložbe v prenovo ne moreš povrni- ti. S takšno nepremičninsko politiko torej na kratki rok ne moreš obogateti, imaš pa stavbo v odličnem stanju, kot je zdaj tale v Razlagovi ulici,« pravi Merkscha in dodaja, da družina s kupovanjem in obnavljanjem nepremičnin ustvarja nekakšno osnovo za generacije, ki prihajajo za njo. Tudi v Avstriji, kjer ima v kraju Gratwein blizu Grad- ca sedež matična družba, se družina Merkscha že več let ukvarja s podobnimi nepre- mičninskimi projekti kot v Celju. Peter Merkscha napove- duje, da bodo najemnine za stanovanja v Razlagovi ulici nekoliko višje, vendar bo tudi kakovost bivanja v njih zelo visoka. Kljub višjim cenam je podjetje do zdaj že pod- pisalo tri najemne pogodbe, večina preostalih stanovanj pa ima napis »rezervirano«. »Naš cilj je imeti najemnike na daljši rok. Temu prilagaja- mo tudi svojo ponudbo, zato stanovanja oddajamo neopre- mljena. Vsi najemniki si jih bodo morali sami urediti, kar pomeni, da zaradi stroškov, ki jih bodo pri tem imeli, v stanovanjih ne bodo ostali le nekaj mesecev, ampak dlje časa,« pravi Merkscha. Od razreza lesa do nepremičnin Osnovna dejavnost celjske- ga podjetja Merkscha furnir- nica, ki na leto ustvari več kot 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje, je že dobri dve desetletji razrez lesa in na tem področju se uvršča med vodilne družbe v Evropi. Od leta 2008, ko je postavilo so- dobno toplarno, se ukvarja tudi s prodajo toplotne ener- gije, vse bolj pomembni del podjetja pa postaja področje nepremičnin. Svoj »nakupo- valni pohod« po mestnem središču je začelo leta 2005, Peter Merkscha: » »Za zdaj imamo dovolj, lahko bi rekel, da celo pre- več in smo nekatere nepremičnine morda kupili prehitro. Bomo pa za- gotovo vse stavbe obnovili, vendar postopoma.« ko je na Stanetovi ulici ku- pilo in prenovilo stavbo, v kateri je bila nekoč zname- nita trgovina Železninar. Od takrat je kupilo še več stavb. Nepremičnine ima v Vodni- kovi, Stanetovi, Gregorčičevi, Razlagovi, Kocenovi in Lin- hartovi ulici ter na Glavnem in Slomškovem trgu. Vendar vse še niso dočakale prenove. »Stavbo v Vodnikovi uli- ci, kjer je bila nekoč davčna uprava, smo temeljito obno- vili že pred nekaj leti. Tam sta pritličje in prvo nadstro- Od leta 2018 je podjetje Merkscha tudi lastnik znamenite stavbe na celj- skem mestnem križu. Kdaj jo bo lahko začelo obnavljati in kakšna bo njena nova vsebina, še ni dokončno določeno. Marsikaj bo odvisno od uspešnosti izvedbe stanovanjskega projekta, ki ga podjetje načrtuje v Kocenovi ulici. pje namenjena poslovni de- javnosti, v drugem in tretjem nadstropju so stanovanja. Obnovili smo tudi že hišo v Linhartovi ulici, v kateri smo pritličje oddali v najem enemu od gostincev, sobe, ki smo jih uredili v zgornjih nadstropjih, oddajamo svo- jim poslovnim partnerjem, ko pridejo na pogovore v Celje,« pojasnjuje Peter Mer- kscha. Načrtov za prenovo stavbe na Prešernovi še ni Od leta 2018 je v lasti pod- jetja tudi velika stavba na križišču Prešernove ulice in Glavnega trga, ki ima v pritli- čju in treh nadstropjih 1.600 kvadratnih metrov površin. Hišo, ki je bila del stečajne mase propadlega celjskega podjetja PSZ, je pred peti- mi leti na dražbi za milijon evrov kupila ljubljanska ne- premičninska družba Inver- sio. Direktorica in lastnica te družbe Simona Lebar je takrat povedala, da je stavbo kupila kot dolgoročno nalož- bo in tudi zato, ker se nahaja na odličnem kraju v strogem središču mesta. Napovedala je, da bo stavbo, ki je z izje- mo dveh lokalov v pritličju bila prazna in zapuščena in za bivanje ali opravljanje ka- kšne dejavnosti neprimerna, popolnoma obnovila. Nalož- bo v prenovo je ocenila na 1,6 milijona evrov, dela naj bi bila v najboljšem primeru končana do jeseni leta 2018. To se ni zgodilo, ljubljanski lastnici je po nakupu uspelo le deloma sanirati streho, ki je zamakala, in obnoviti del pročelja. Lebarjeva je sicer še eno leto po nakupu zatrjeva- la, da od projekta, čeprav je bolj zahteven in bolj obsežen kot je pričakovala, ne bo od- stopila. A je leta 2018 stavbo prodala. »Ljubljansko podjetje je najbrž kapital potrebovalo za kakšno drugo svojo na- ložbo. Ko nas je poklicalo in vprašalo, ali bi kupili hišo na Prešernovi ulici, smo ponud- bo sprejeli,« pravi Merkscha in poudarja, da bodo teme- ljito obnovili tudi to stavbo, vendar še ne tako kmalu. »Najprej bi radi končno za- čeli uresničevati projekt sta- novanjske gradnje na Koce- novi ulici, morda se bomo prej lotili še prenove stavbe na Gregorčičevi, kjer imamo zdaj najemnike, ki pa se bodo preselili na drugo stran ulice, kjer je občina prenovila večjo stavbo. Kdaj natančno bomo posamezne stavbe začeli ob- navljati, ta hip res zelo težko napovem.« Peter Merkscha pravi, da načrti za prenovo stavbe na Prešernovi ulici še niso na- rejeni. Najverjetneje bodo v prvem nadstropju poslovni prostori, v ostalih dveh pa stanovanja. Finančni zalogaj zagotovo ne bo majhen. »Ta stavba je dvakrat večja od tiste na Razlagovi ulici, torej bo tudi cena njene prenove vsaj za polovico višja, če ne kar dvakrat višja,« ocenjuje Merkscha in dodaja, da bo začetek prenove odvisen od tega, kdaj se bo lahko začela gradnja na Kocenovi ulici. Veliko problemov na Kocenovi Podjetje Merkscha furnirni- ca je na Kocenovi ulici lastnik nekdanje upravne stavbe PSZ, h kateri sodi še nekaj nepozi- danih parcel. Nepremičnino je kupilo leta 2016 ter že eno leto kasneje napovedalo, da ima z njo velike načrte. Po- tem ko je leta 2014 že kupilo hišo na Glavnem trgu 4, na- merava obe stavbi povezati in ustvariti novo stanovanjsko in poslovno območje v tem delu mestnega središča. Projekt je res velik, saj načrt predvideva, da bi v treh stav- bah, od katerih bi dve zgradili na novo, ena pa bo nadome- stna, ker nameravajo porušiti poslovno stavbo PSZ, uredili kar 28 stanovanjskih enot, ki bodo skupaj imele 2.300 kva- dratnih metrov površin. Doslej v starem mestnem jedru še ni bilo tako obširne prenove »v enem kosu«. Projekt je tudi drzen, saj v kletnih etažah dveh večjih stavb predvideva gradnjo garažnih mest. Peter Merksha je ob predstavitvi pro- jekta leta 2017 dejal, da bo na- ložba stala štiri milijone evrov, kdaj bo končana, si takrat še ni upal napovedati. Vsekakor pa ni pričakoval, da se bo začetek gradnje tako zavlekel. »Imamo pač veliko sosedov, pred do- brim letom se je izkazalo, da je velik problem tudi transfor- matorska postaja, ki jo je treba prestaviti, ker Elektro Celje ne želi, da bi bila znotraj bodoče- ga stanovanjskega kompleksa. Skratka, problemov je veliko, tudi s pridobivanjem potreb- ne dokumentacije, čeprav nas mestna oblast podpira in nam pomaga, a so postopki zelo dolgi. V zadnjem letu in pol jih je dodatno podaljšala še epidemija. Zato sem že razmišljal, da bi se čim prej lotili vsaj prenove stavbe na Glavnem trgu 4, ki bo sestav- ni del novega stanovanjskega območja.« Peter Merkscha pravi, da v podjetju trenutno ne razmi- šljajo o kakšnih novih naku- pih stavb v središču Celja. »Za zdaj imamo dovolj, lahko bi rekel, da celo preveč in smo morda nekatere nepremični- ne kupili prehitro. Bomo pa zagotovo vse stavbe obnovili, vendar postopoma.« Foto: SHERPA Št. 30, 29. julij 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 5 »Naše naselje ni odlagališče. In pika. Želimo, da pristojni najdejo krivca za tole,« pravijo krajani. CELJE – Gradbene odpadke odvrgli kar v gozdu Krajani besni: »Naše naselje in gozd nista odlagališče!« Naselje Podgorje v Krajevni skupnosti Aljažev hrib v Celju že od nekdaj velja za eno lepših in mirnejših na Celjskem. Povezano je s številnimi gozdnimi spre- hajalnimi potmi in z lepim razgledom na Celje. Kra- jani to znajo ceniti, a več kot očitno ostali (zaenkrat še) brez kazni in ukrepov to brez skrbi krnijo. »Besni smo,« so nam krajani anonimno povedali. Glede na stopnjo jeze je vprašanje časa, kdaj bodo anonimnost prekinili in udarili še bolj po mizi. »Če bo treba, bomo pisali tudi peticije, se obračali na vse medije in vse inšpekcije, a tudi na policijo,« pravijo. Imajo dovolj. Za kaj gre? SIMONA ŠOLINIČ Gre za več različnih stvari oziroma situacij. V neposredni bližini Podgorja je tudi Mestno pokopališče Celje. Krajanov ni- koli ni motilo, tudi zato ne, ker je njegova okolica že od nekdaj vzorno urejena. Cesta v Pod- gorje vodi mimo pokopališča. Tam so ljudje predvsem ob 1. novembru že vrsto let vajeni parkirati. Če bi bil danes 1. no- vember, bi ljudje imeli kaj vi- deti. Na eni strani ceste vzorno pokošeno in urejeno pokopa- lišče, na drugi strani ceste (to zemljišče ni last pokopališča) so navoženi kupi zemlje. »Zemljo bodo zravnali in uredili« Gre za več ton zemlje, ki je tam odložena v več desetih kupih, ki jih že zarašča trava. Kdo to zemljo vozi tja in za- kaj, se sprašujejo krajani že več tednov. Ob tem spomni- jo, da ta cesta iz ene varnejših postaja vedno bolj nevarna. »Omejitev hitrosti na njej je 50 kilometrov na uro, medtem ko vozniki ›zmorejo‹ po njej vo- ziti tudi do 80 kilometrov na uro. Po tej cesti hodijo otroci, sprehajalci, ob njej parkira- jo obiskovalci pokopališča. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo kaj zgodilo. Policije tu še nismo videli, da bi opravljala nadzor,« so povedali krajani, ki hkrati iščejo odgovore, od kod in kdo je ob cesto zdaj navozil toliko zemlje. Glede na to, da je Celje leta in leta znano tudi zaradi težav z »onesnaženo zemljino«, je strah krajanov še toliko bolj razumljiv. »Zemlja, ki je nako- pičena ob desni strani ceste, ki vodi iz Popovičeve ulice proti Podgorju, izvira iz struge po- toka Koprivnica, ki je bil oči- ščen. Izvajalec zagotavlja, da bo zemljo zravnal in posejal travo,« so na vprašanje, za ka- kšno zemljo gre, odgovorili v Mestni občini Celje. Po naših podatkih gre za zemljo, ki ni onesnažena in je iz Kopriv- nice ter je »sledljiva«, torej je točno znano, od kod izhaja. Tja jo je izvajalec čiščenja struge Koprivnice navozil po dogovoru z lastnikom tega ze- mljišča, ki se je zavezal, da jo bo sčasoma poravnal in uredil lepšo okolico. Del zemlje naj bi bil tudi na zemljišču, ki je v lasti občine. Kdaj bo zemlja zravnana, saj bi bila takrat okolica res lepša (se strinjajo krajani), glede na dosedanja leta, ko je bilo vse zaraščeno, Zemlja nasproti pokopališča ima svojo »sledljivost«, torej je znano, od kod so jo pripeljali. Zdaj potrebuje le ravnanje in ureditev. Krajani samo želijo ustrezno skrb za okolje. še ni znano, saj kupe zemlje že zarašča trava. Del navožene zemlje naj bi izviral tudi z ob- močja Lisc. Mimogrede, ob tej cesti naj bi po naših podatkih občina v prihodnosti načrto- vala ureditev parkirišča. Del tega zemljišča je že leta in leta načrtovan tudi za širitev pokopališča, in sicer glede na potrebe v prihodnosti. Gradbeni odpadki med drevesi Naslednja zadeva, ki je ve- liko bolj pereča, je odlaganje gradbenih odpadkov v bližnji gozd, ki vodi iz Podgorja skozi gozdno pot do tako imenova- nega Maroška. Ta gozdna pot vodi nadalje do Ceste na grad, torej v najlepši del Celja, kar pomeni, da je v tem delu ve- dno več sprehajalcev. Krajani že več tednov v gozdu fotogra- firajo odložene odpadke, kdo jih tja vozi, ne vedo, a je na fo- tografijah, ki smo jih pridobili, mogoče videti asfalt, betonske dele, celo jaške. Čez noč nekdo na to na- vozi zemljo in zravna. Od- padke je neznan prevoznik odložil tik ob občinski tabli z napisom, da je strogo pre- povedno odlaganje kakršnih koli odpadkov. Krajani so se obrnili tudi na krajevno sku- pnost, od koder – pravijo – ni še prišel nihče, da bi si vsaj ogledal, kaj se v tem naselju dogaja. Dobili so le odgovor, da je krajevna skupnost o tem obvestila pristojne. Na naše vprašanje, naslo- vljeno na celjsko občino, ka- kšni bodo ukrepi zoper sicer neznano osebo, ki je tja navo- zila gradbene odpadke, smo dobili odgovor: »Inšpektor Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje in občin Braslovče, La- ško, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec je opravil ogled na terenu in bo zaradi suma, da so pod površjem zemlje odloženi gradbeni odpadki, prijavo odstopil državni in- špekciji za okolje in prostor, saj je to njena pristojnost. Na občinski ravni izdajajo plačil- ni nalogi z globami v primerih kršitve zakonov in občinskih odlokov. Ob nedovoljenem in nepravilnem odlaganju ko- munalnih odpadkov znaša višina globe za fizične osebe sto evrov in za pravne osebe tisoč evrov.« Toda zaenkrat očitno še ni znano, kdo je od- padke navozil tja. »Ljudje so neverjetni, gradbene odpadke vozijo v naselje, v gozd, in si- cer v času, ko se vsi borimo, da bi bila naša narava lepša. Zanimajo nas natančni ukre- pi zoper storilca, ki ga morajo izslediti, ne pa samo to, da so obvestili pristojne,« so ogor- čeni krajani. »Prejeli smo več prijav zara- di črnih odlagališč odpadkov predvsem ob cesti, ki vodi iz smeri Podgorja skozi gozd proti Marovškemu travniku. Opravili smo več terenskih ogledov in javnemu podjetju Simbio naložili, naj jih odstra- ni,« so še zapisali v občini. A v tem primeru gre verjetno tudi za druga odlagališča, saj malo- marnost ljudi ne pozna meja. Ta gozdna pot je že več let tar- ča tistih, ki tudi z gospodinj- skimi odpadki nimajo kam, saj se pogosto znajdejo kar med drevesi. Tudi hrup A slaba volja krajanov se tu ne ustavi. »Tako dolgo se je vse kopičilo, da ne moremo biti več tiho,« pravijo. V na- selju ima svoje prostore tudi eno od celjskih gradbenih podjetij. Nekateri krajani so se obračali že na inšpekcije in tudi na občino. V celjski občini priznavajo, da so s podjetjem sklenili pogodbo, saj je del njegove mehaniza- cije na občinskem zemljišču. Gre za zakup dveh parcel, na katerih ima podjetje parkirne prostore za svoja osebna in tovorna vozila. Krajanov mor- da to ne bi niti motilo, če ne bi menili, da takšna gradbe- na mehanizacija v naselje ne spada. Pravijo namreč, da jih moti hrup, ki ga povzročajo delavci očitno s kakšnimi pri- pravljalnimi deli. Podjetje je v najem vzelo še del zemljišča v drugem delu naselja, zato je jeza krajanov še toliko večja. Naj dodamo, da to podjetje ni povezano s sumom nasutja gradbenih odpadkov v gozdu v neposredni bližini. »V to smo prepričani, v primeru navoza gradbenih odpadkov zagotovo ne gre za to podjetje. Vemo, da je to podjetje v naselju že dlje časa, podjetju ne očitamo odpadkov, le hrup in to, da težka gradbena mehanizacija uničuje tudi cesto.« V občini so s primerom pritožb kraja- nov že seznanjeni, pravijo. »Iz zapisnika, ki ga je Inšpektorat RS za okolje in prostor izdal februarja letos, je razvidno, da ni bilo ugotovljenih kršitev,« pravijo v občini. Pri komentar- ju navedb krajanov o preozki cesti, na kateri je več otrok in ni primerna za gradbeno me- hanizacijo, občina navaja, da občinski inšpektorat za to ni pristojen. Krajani odgovarjajo, da se pri opozarjanju ne bodo ustavili. »Po vseh teh letih imamo dovolj. Če vsa družba govori o skrbi za okolje, mora tako tudi delovati,« so jasni. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 30, 29. julij 2021 CELJE – Niso proti hišam, so proti cesti in obračališču Družno v »boj« za zeleno oazo Maja je bil v obravnavi občinski podrobni prostorski načrt za območje pri celjski osnovni šoli Frana Roša. Čeprav gre za zelo strmo pobočje, na posameznih delih naj bi bil naklon po besedah najbližjih stano- valcev tudi do 45 stopinj, projekt predvideva gradnjo treh stanovanjskih hiš. Dosedanjo sprehajalno pot, ki večini učencev služi tudi kot varna pot v šolo, pa želi občina preurediti v dovozno cesto z obračališčem. Da bi občina načrt lahko izvedla, je želela najbližje sosede, stanovalce Travniške ulice, razlastiti, a so ti sprožili upravni spor, ki še ni razrešen. Nad ide- jo, ki se je pripravljala »v tajnosti«, so ogorčeni tako stanovalci kot tudi zaposleni na tamkajšnji osnovni šoli. Ti so v sodelovanju s sedanjimi in z nekdanjimi učenci pripravili tudi kampanjo za ohranitev šolskega gozdička. UREDNIŠTVO Zelene površine za učenje in igro bi v okolici šole morali širiti in na krčiti, so prepričani številni krajani. Za ohranitev zelene učilnice Nič več skromno, sramežljivo in tiho so se v bran jav- nega dobrega sedaj družno postavili tudi zaposleni na Osnovni šoli Frana Roša in sedanji ter nekdanji učenci. Zavedajo se namreč, da imajo »Roševci« to srečo, da šolo še obkrožajo zelene površine in da imajo na svojem dvorišču tudi gozdiček. Kot pravijo, se v naravo zatekajo po znanje, igro, sprostitev, senco, počitek. »Učenci so hvaležni in motivirani, učitelji zadovoljni, narava pa je do vseh nas materinska. In tako je krog sklenjen,« je v javnem pozivu k treznemu razmisleku zapisala Maja Skakić, učiteljica angleščine. Kot je zapisala, učitelji pouk velikokrat prenesejo v šolski gozdiček oziroma zeleno učilnico, kot ga radi imenujejo. »Ko se učimo o letnih časih, se je najlaže ozreti v okolico šole, na naša drevesa in jih preučevati od blizu. Tudi lite- rarno in likovno poustvarjanje ob knjigah je zunaj veliko bolj plodno, utrjevanje matematike pa celo zelo zabavno! Bralni kotički pod drevesi so vedno ›in‹, tudi pri učencih, ki morda manj radi berejo, igra in lovljenje med drevesi pa najboljša, kakor radi pritrdijo naši učenci. Tu se tudi dogajajo prve ljubezni, sklepajo trdna prijateljstva, gladijo spori in iščejo kotički miru.« Kot izpostavljajo zaposleni, ki imajo pri svojem opomi- njanju vse širšo podporo, so zelene površine in gozdiček za njihovo šolo nenadomestljivi. Novica o načrtovanem posegu je vse močno presenetila. »Zgroženi smo, da nam želijo vzeti naravni prostor za učenje, ki je pri vedno šte- vilčnejših generacijah prepotreben, vsekakor pa nujen za odmik od štirih sten, kamor nas je prisilila epidemija.« Pri tem poudarjajo, da ima ohranitev gozdička oziroma parka in sprehajalne poti širši družbeni pomen »za mestno četrt in knežje mesto v celoti, saj pomembno prispeva k življenju nas vseh.« Ob koncu šolskega leta, ki ga je zaznamovala epidemija in smo vsi še dodatno spoznali zdravilno moč narave in zelenja, ki nas obdaja, so v gozdičku odprli tudi Roševo medovito učno pot. Ta je digitalno podprta in dostopna vsem morebitnim obiskovalcem. V neposredni bližini šole se bohotita tudi klop prijateljstva in knjigobežnica. »To se preprosto ne sme zgo- diti,« odločno povedo stanoval- ci Travniške ulice, ko se skupaj sprehodimo po sedanji spreha- jalni poti ob robu šolskega goz- dička. Ustavimo se ob robu, kjer naj bi že kmalu zrasle tri stanovanjske hiše. Strinjamo se, da je razgled na Celje re- snično lep. »Nismo proti gra- dnji hiš, nikakor ne. Nasprotu- jemo zgolj nameravani gradnji dovozne ceste z zgornje strani. Dovoz do novozgrajenih hiš je mogoče urediti tudi s spodnje glavne ceste,« pojasni ena od sogovornic in pove, da ima zagotovo vsaj eden od investi- torjev s spodnjimi stanovalci že urejeno služnost za ureditev dostopa do parcele. »Ne vem, kdo danes še kupi parcelo brez dostopa,« v smehu doda. Iz Mestne občine Celje (MOC) so na vprašanje, za- kaj ne bi dovozne ceste, ki je kamen spotike v tem projektu in ki bi resnično globoko zare- zala v zeleni obšolski pas, od- govorili, da so pri načrtovanju te dovozne ceste preverili več možnosti. »Kot najbolj primer- na in izvedljiva se je izkazala cesta preko Travniške ulice, ki je kategorizirana javna pot. S to rešitvijo bi najmanj posegali v območje, zagotovili dostop do obravnavanih parcel in hkra- ti omogočili intervencijski dostop za Osnovno šolo Fra- na Roša.« Kot so še pojasnili, promet s spodnje, južne strani ne bo mogoč: »Ta možnost je neprimerna, saj je predvide- na po sedanji pešpoti, kjer je velika višinska razlika, kar je sedaj rešeno s stopnicami. Ta varianta bi bila tehnično težko izvedljiva, poleg tega bi pose- gala v šolski okoliš in zunanjo ureditev šolskih pešpoti,« so še utemeljili svojo odločitev. Stanovalci, kot tudi zaposle- ni na tamkajšnji osnovni šoli se s tem nikakor ne strinjajo. »Predvsem je neprimerna ute- meljitev gradnje intervencijske poti, ki je že urejena. Bi bilo pa smiselno intervencijsko pot urediti na drugem koncu, saj bi tako gasilska vozila ime- la resnično dostop do večine šolskih prostorov. S te strani lahko gasijo zgolj telovadnico,« razlaga sogovornica, ki dobro pozna zgodbo umeščanja se- danje intervencijske poti. Več prometa, več nevarnosti Tamkajšnji stanovalci in zaposleni na osnovni šoli me- nijo, da je resnično nespame- tno uničiti čudovit park, s še lepšim razgledom na knežje mesto. Poleg tega bo cesta na rob gozdička gotovo pripelja- la več prometa, s čemer se bo zmanjšala tudi prometna var- nost. Na občini sicer pravijo, da občutnega povečanja pro- meta ne gre pričakovati. »Za manjša območja, kjer ne priča- kujemo bistvene spremembe prometnih tokov, prometnih študij ne naročamo. Ker se na obravnavanem območju ume- ščajo zgolj trije enostanovanj- ski objekti, se promet bistveno ne bo povečal.« »Morda se ne bo povečal zaradi stanovalcev, ampak saj Na tem delu naj bi zrasla ena od treh stanovanjskih hiš. Mnogi sicer opozarjajo na zelo strm teren, ki bo zahteval zelo ka- kovostno in posledično verjetno tudi drago gradnjo. A kot zagotavljajo okoliški stanovalci, ne nasprotujejo prihodu novih sosedov. So pa absolutno proti cesti na zgornjem robu parcel, ki bi uničila sedanjo sprehajalno pot in močno posegla tudi v šolski gozdiček. mislek o načrtovanem posegu v prostor, da ne bi morali izvedbi del popravljati, kar se več popravljati ne da.« To sprehajalno pot naj bi nekaj metrov poglobili in jo primerno razširjeno preuredili v dovozno cesto z obračališčem. Predlog je pri ljudeh naletel na precej negodovanja, a si nihče ne upa napovedati končnega razpleta. So se pa posamezniki povezali in odgovornim pripravljavcem in odločevalcem posredovali številne pripombe in predloge. Kot so poudarili zaposleni na Zeleno je treba Celjska občina je v času javne razgrnitve prejela kar nekaj pripomb in predlogov glede predlaganega občinskega podrob- nega prostorskega načrta, ki jih strokovne službe še preučujejo. Kar nekaj argumen- tiranih pripomb in tudi predlogov je med drugim podala tudi Mestna četrt (MČ) Nova vas, ki ji predseduje Maks Klemen. Čeprav odgovorov še ne pozna, pravi, da svet MČ vztraja, da se zelenega pasu okoli šole nikakor ne sme ožiti. »Prej nasprotno. Te površine, ki jih pri vzgoji in izobraževa- nju uporablja šola, bi veljalo še razširiti.« Kot so sporočili iz MOC, strokovna služba pripombe in predloge zainteresirane javno- sti še proučuje. Do njih naj bi se opredelili kmalu. »Pri načrtovanju bomo upoštevali vse tiste pripombe, ki bodo doprinesle k zagotovitvi varnosti šole z intervencijsko potjo ter izboljšanju umestitve predvidenih enostanovanjskih objektov na nepozidana stavbna zemljišča, ki so izven šolskega območja. Ohranili bomo vsa drevesa na šolskem območju, kot to predvideva že ureditev, ki je bila javno razgrnjena,« so v odgovoru zapisali na občini. »Ne gre samo za drevesa in gozdiček. Tega bodo delno res ohranili, a bo izgubil pravo vrednost in varnost,« so prepričani krajani in zaposleni. »Zelenega pasu okoli šole nikakor ne smemo ožiti. Površine, ki jih pri vzgoji širiti, ne krčiti in izobraževanju uporablja šola, bi veljalo še razširiti. V primeru, da bi se na tem delu izvedel tako zahteven poseg, kot je gradnja treh hiš na tako strmem terenu in ceste z obračališčem, bi se v tem okolju marsikaj spremenilo. Verjetno na slabše. Spremenila bi se splošna varnost, povečal bi se promet, nenazadnje bi se spremenile tudi klimatske razmere,« je prepričan predsednik Mestne četrti Nova vas. Kot pravi, bi za uspešno in varno gradnjo morali še pred tem izvesti precej zahtevnih posegov v samo zemljišče in tudi zaradi tega MČ gradnji nasprotuje. »Samo poglejte Nemčijo in nedavne katastro- falne poplave in plazove. To se zgodi, ker ljudje vse pozidamo, ker nikjer ne pustimo nobenih zelenih površin in posledično tudi voda nima kam odtekati. Če voda nima kam odteči, podre,« je prepričan sogovornik, ki ob tem poudarja še, da je v takšnih primerih treba varovati javni interes pred zasebnim. »Javni interes je v tem primeru zaščita zele- nih šolskih površin. Nikakor pa ne gradnja ceste z obračališčem,« je jasen. Z razpravo glede omenjenega projekta smo v Celju dobili priložnost za »učno uro de- mokracije«, je prepričan Maks Klemen: »Ne more se odločati enostransko in večini vsi- ljevati tistega, kar bi koristilo peščici. Bomo videli, ali bomo ta izpit uspešno opravili in bo občinsko vodstvo upoštevalo željo ljudi.« vsi dobro vemo, kaj pomeni nova cesta in obračališče. Kdo bo nadziral motoriste in druge adrenalina željne voznike?« se sprašujejo stanovalci Travni- ške ulice. Na to, da bodo dejavnosti v gozdičku manj varne, so opo- zorili tudi učitelji in predstav- niki mestne četrti Nova vas. Vse skrbi tudi obdobje gra- dnje, saj bo gradbišče gotovo precej globlje poseglo v gozdi- ček, kot bo kasneje zgrajena cesta. A bo občina, kot trdi, poskrbela, da bo gradbišče varno: »V postopku priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za prijavo gradbišča na Upravni enoti Celje je potrebno na- črtovati varno gradbišče in vplivno območje skladno s področno zakonodajo. Brez načrta, ki bi izkazoval varen način vzpostavitve gradbišča, gradnja ne bo mogoča.« Št. 30, 29. julij 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 ŠENTJUR – Zelena luč za nadaljevanje protipoplavnih ukrepov Da bi Voglajna ostala Obnovljeno srce bazena ŠENTJUR – Minulo nedeljo so namenu predali obno- vljen bazen v športnem parku. Dotrajana strojnica, ki je po besedah šentjurskega župana mag. Marka Diacia srce bazena, je obnovljena. V prihodnosti bodo ob bazenu po- stavili še tobogan. Šentjurski bazen je bil zgrajen v 60. letih, v 80. letih je bil obnovljen. Tokratna obnova, vredna približno 190 tisoč evrov (brez ddv), je bila namenjena predvsem obnovi bazenske teh- nike, ki bo zagotavljala nadaljnje nemoteno delovanje. Ob tem je izvajalec del uredil okolico in namestil novo urbano opremo. »Upam, da bo nova strojnica delovanje bazena omogočala na- slednjih 20 let. Obnovljen bazen bo prispeval k temu, da bodo otroci uživali poletje,« je dejal Diaci. Dodal je, da bo občina na katerem od razpisov skušala pridobiti še denar za postavitev tobogana. Mesto zanj je že predvideno. TS Čebela bere med Protipoplavni ukrepi v Hruševcu naj bi bili končani do letošnje jeseni. v svoji strugi Nadaljevanje gradnje protipoplavnih ukrepov ob Vo- glajni s pritoki je bilo uvrščeno v vladni načrt razvoj- nih programov za obdobje med letoma 2021–2024. Štirje sklopi predvidenih del so ocenjeni na malo manj kot 12 milijonov evrov z DDV. Dela naj bi bila končana do leta 2025. TINA STRMČNIK Občina Šentjur je na ob- močju Voglajne in njenih pritokov Slomščice, Pešnice in Kozarice močno poplavno ogrožena. Poplave so v pre- teklosti na tem območju pov- zročale škodo premoženju prebivalstva in gospodarskih družb. Občinska uprava se je načrtovanja večje poplav- ne varnosti lotila že pred leti. Sklopa A in B (Industrijska cona Šentjur) sta že končana, izbran izvajalec pravkar na- daljuje protipoplavne ukrepe v Hruševcu (sklop C), ki naj bi bili končani do jeseni letos. Da bo problematika poplav rešena celovito, so predvideni še štirje sklopi protipoplavnih ukrepov, ki zajemajo gradnjo suhih zadrževalnikov v Čr- nolici (sklop D) in ob Pešnici (sklop E), ureditve na Voglaj- ni na vzhodnem delu Šentjur- ja (sklop F) ter gradnjo pro- dne pregrade v Hudičevem grabnu (sklop G). Investicijska vrednost pro- jekta znaša skoraj 12 mili- jonov evrov z DDV. Občina Šentjur bo zanj namenila malo manj kot pol milijona evrov, približno 11,5 milijo- na evrov bo zagotovljenih iz sredstev Sklada za vode, s katerim upravlja okoljsko ministrstvo. Dela naj bi bila izvedena v obdobju od leta 2021 do vključno leta 2025. Kaj zajemajo ukrepi? Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je dejal, da je občina za nadaljeva- nje gradnje protipoplavnih ukrepov zeleno luč dobila že pred leti, zdaj je dokument noveliran in dopolnjen. Poja- snil je, da je pregrada za suhi zadrževalnik Pešnica, ki bo imel prostornino približno 340 tisoč kubičnih metrov, predvidena približno dva ki- lometra gorvodno od sotočja z Voglajno, in sicer na sever- nem delu Šentjurja ob naselju Botričnica. »Za območje je že izdelan občinski prostorski načrt, občina mora pridobiti še gradbeno dovoljenje in vso projektno dokumentacijo,« je pojasnil. Dokument, ki je bil junija predstavljen na vladi, še na- vaja, da je pregrada za suhi zadrževalnik Črnolica, ki bo imel prostornino približno 650 tisoč kubičnih metrov, predvidena južno od žele- znice. Po Diacijevih besedah naj bi bil tam v bližini urejen krak načrtovane navezovalne ceste Dramlje–Šentjur. Ukrepi ob Voglajni v vzho- dnem delu Šentjurja predvi- devajo gradnjo približno 590 metrov visokovodnih zidov in približno 3.300 metrov visokovodnih nasipov. Pred- videna je še gradnja razbre- menilnega kanala Loka, reka Voglajna bo regulirana v dol- žini približno 200 metrov. Ukrotiti Hudičev graben Hudičev graben je levi pre- tok Voglajne, ki ima izrazito hudourniški značaj. Hudo- urniške vode s seboj prinese- jo kamenje, prod, vejevje in ostanke podrtih ter zlomlje- nih dreves. Zaradi nanosov voda ne more odtekati po vodnem koritu, temveč se nenadzorovano razlije po naselju. Zato je v zgornjem toku Hudičevega gradna predvidena prodna pregra- da, ki bo omenjeno gmoto zadržala nad naseljem. Iz dokumenta, ki ga je potrdila vlada, je mogoče razbrati, da je projektna dokumentacija za omenje- ne sklope protipoplavnih ukrepov izdelana na osnovi idejnih zasnov. Občina mora pridobiti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovo- ljenja in projekt za izvedbo ter predinvesticijsko zasnovo in investicijski program. Na Ministrstvu RS za okolje in prostor, ki je vladi predlagal, naj v načrt razvojnih progra- mov uvrsti projekt nadalje- vanja gradnje protipoplavnih ukrepov, menijo, da bo ome- njena naložba zmanjšala ne- gativne vplive visokih voda na okolico. ŠMARTNO OB PAKI – Z namenom, da bi prenašali po- men čebel med otroke in njihove starše, so moči združile številne lokalne akcijske skupine in pripravile raznolike dogodke. Tako je julija Knjižnica Šmartno ob Paki gosti- la čebelarski kotiček, ki je del projekta Čebela bere med. V izobraževalnem kotičku so lahko tako otroci kot odrasli podrobneje spoznali pomen čebel za naše okolje, se pre- izkusili v čebeljih igrah ali sestavljali čebelje sestavljanke. V tem času so knjižnico in čebelji kotiček obiskali tudi tri skupine otrok iz vrtcev Šmartno ob Paki in Bambi ter lokal- ni čebelar Tomaž Lesjak. Otroci so v dar prejeli tematsko slikanico Čebela bere med, ki je nastala v okviru projekta in jo je ilustrirala ilustratorka Urška Stropnik Šonc. LKK, foto: Knjižnica Šmartno ob Paki Otroci so z zanimanjem prisluhnili zanimivim zgodbam iz sveta čebel. Kot so pojasnili v velenjski knjižnici, znotraj katere deluje tudi oddelek v Šmartnem ob Paki, predstavlja projekt Čebela bere med pomemben doprinos k razvoju lokalnih knjižnic in povečanju njihovih vsebin ter prenosu inovativnih znanj in dobrih praks. Izbrali graditelja stanovanj ŠMARJE PRI JELŠAH – Celjsko podjetje Ges, gradbe- ništvo, energetika, sanacije, bo gradilo oskrbovana sta- novanja, v katera bo investirala občina v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom. Občina je podjetje izbrala na javnem razpisu in mu zaupala gradnjo naložbe, vredne več kot tri milijone evrov. Ges bo začel dve stavbi s po 15 oskrbovanimi stanovanji graditi sep- tembra, pogodbeni rok za končanje del je april 2023. Izvedel bo gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, dobavo in mon- tažo opreme ter poskrbel za zunanjo ureditev. Del gradbenih in obrtniških del bosta izvedla podizvajalca. To sta podjetji Riko iz Ljubljane ter Riko hiše iz Ribnice. TS Po težkem letu izjemni rezultati VELENJE – Čeprav je bilo šolsko leto tako za dijake kot za profesorje izjemno zahtevno in na trenutke negotovo, so se dijaki zaključnih letnikov izjemno izkazali. Rezul- tati poklicne mature v Šolskem centru Velenje so namreč zelo dobri. Celotno šolsko leto je bilo zaznamovano s številnimi omejitvam, zato si tako dijaki kot profesorji Šolskega centra Velenje niso dovolili »odvze- ti« druženja ob podelitvah priznanj najuspešnejšim. In teh je bilo letos še posebej veliko. Vsa srečanja so pri- pravili na prostem. Ravnatelj Elektro in raču- nalniške šole Simon Koneč- nik se je zbranim maturan- tom, staršem in učiteljem zahvalil za odlično sodelo- vanje in izpostavil letošnje maturante kot izjemno gene- racijo, ki bo za vedno z veli- ki črkami ostala zapisana v spominih. Kot je dejal, je bila letošnja poklicna matura ena najbolj uspešnih doslej, saj so bili med 105 kandidati uspe- šni 103. Kar 11 jih je doseglo 22 točk in si tako prislužilo naziv zlati maturant. Letošnji zlati maturanti Elektro in računalniške šole z ravnateljem in razredniki S spričevali poklicne ma- ture in zaključnega izpita je 76 dijakinj in dijakov Šole za storitvene dejavnosti doka- zalo, da znajo in zmorejo. Z najlepšim zaključkom, uspe- šno opravljenim zrelostnim izpitom, je srednješolsko zgodbo sklenilo 38 dijakinj in dijakov, kar pomeni 92,7-od- stotni uspeh. V spomladanskem roku je poklicno maturo opravljalo 60 dijakov Šole za strojništvo, geotehniko in okolje ŠSGO in 7 udeležencev izobraževanja odraslih. 59 jih je šolanje tudi uspešno končalo, na kar so v šoli izjemno ponosni, še po- sebej na uspeh dijaka Matica Bajsiča, ki je dosegel vse mo- žne točke in je tako postal di- amantni maturant, ter na Saro France in Tajno Glasenčnik, ki sta dosegli naziv zlatih ma- turantk. LKK foto: ŠCV 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 30, 29. julij 2021 V Baški je zelo lepo! Tokrat so se nam iz Celjskega doma v Baški oglasili otroci, ki preživljajo počitniške dni v koloniji. Ko smo prispeli z avtobusom v Baško, smo najprej odnesli kovčke do glavnega vhoda. Nato so nam učiteljice pokazale sobe, kjer smo jih razpakirali. Tisti večer smo imeli spoznavni večer. Naslednji dan je bil zabaven, saj smo imeli veliko kopanja. Zbudili so nas z glasbo. Za kosilo smo imeli čufte, ki so bili odlični. Po kosilu smo s skiroji od- šli na drugo plažo, privoščili smo si tudi sladoled in pokovko. Neža, Nina, Urška in Eva Danes je že četrti dan, odkar smo v Baški. Zjutraj je bilo oblačno, a smo se vseeno zabavali na plaži in v domu. Na plaži smo igrali karte enka in skakali v vodo z velike ska- kalnice. Nato smo prišli v dom in igrali namizni tenis. Nekaj časa je bilo sonce, v nekem trenutku pa je začelo deževati. Večerja je bila zelo dobra, imeli smo mlečni riž. Bilo nam je zelo lepo. Luka, Nejc, Maks, Uroš Zjutraj smo pospravljali sobe, do- bile smo oceno 4. Igrali smo se tudi slepe miši. Bili smo na plaži, kjer smo se peljali s supom, igrali karte enka in šli na sladoled. Tudi plavati smo se učili. Eva, Zoja, Taja, Tinka Danes smo sestavljali ples ple- men. Nato smo odšli na pohod do cerkve. Začelo je deževati. Učitelj je prišel po nas z velikim dežnikom. Luka, Tian, Vid in Peter Danes nam je bilo najbolj všeč, ko smo šli na pohod do cerkvice. Tudi dež nas ni preveč motil. Ni pa nam bilo več všeč, ko nas je dobil med nakupovanjem spominkov in slado- leda. Zelo se je bliskalo in prikazale so se bele strele. V sobi smo naredili šotor, ki je imel spalnico in knjižnico. Brali smo knjige in se imeli »fajn« s svojo učiteljico Natašo. Igrali smo šah in skrivalnice ter se lovili. Skupina Pubeci in Lady Včeraj smo se z ladjo peljali do oto- ka Grgurja. Tam smo se kopali, saj je bila zelo čista voda. S pomola smo lahko skočili na glavo. Voda je bilo zelo globoka. Ogledali smo si tudi nekdanji ženski zapor in hranili ter božali jelene. Ladja nas je kljub valo- vom varno pripeljala nazaj v Baško. Danes smo imeli Srčkov ples. Popol- dne smo se naučili valček in rokenrol ples. Učitelji tukaj so zelo prijazni. Z veseljem bomo še kdaj prišle v Baško. Neja, Hana, Emina, Asja, Larisa in Tiana O pokojnini po novem na podlagi dokupa vojaške dobe Pred časom se je na naše ure- dništvo obrnil bralec, ki ga je zanimalo, kdaj bo kot zavarova- nec, ki je z dokupom zavaroval- ne dobe za vojaški rok uveljavil starostno pokojnino po zakonu, ki je veljal do 31. 12. 2012, prejel na novo odmerjeno pokojnino. Ker bralec še vedno ne prejema pokojnine po novem, smo se za informacijo ponovno obrnili na ZPIZ, kjer so nam o tej proble- matiki posredovali obsežno po- jasnilo. Zavod za pokojninsko in invalid- sko zavarovaje Slovenije (ZPIZ) v zvezi z izvedbo Zakona o dopol- nitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nada- ljevanju ZPIZ-2H), ki se uporablja od 1. 1. 2021, pojasnjuje, da so bile v zadnjem letu in pol sprejete kar tri pomembne novele, in sicer ZPIZ-2G (velja od 1. 1. 2020), ZPIZ- -2H (velja od 1. 1. 2021) in ZPIZ-2I (velja od 1. 5. 2021). Kot navajajo na ZPIZ, vse tri novele bistveno vplivajo tako na višino pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot tudi na izvajanje zavarovanja. Po izvedbi ZPIZ-2G je zavod pri- stopil k uresničevanju sprememb novele ZPIZ-2H, ki prinaša novosti na področju vrednotenja dobe iz naslova dokupa. ZPIZ-2H namreč v primeru izvedenega dokupa do 31. 12. 2012 omogoča novo odme- ro pokojnine ali dela pokojnine tako zavarovancem, ki so uveljavili pravico po ZPIZ-1 kot po ZPIZ-2, pri čemer bo zavod zavarovancem izdal odločbe po uradni dolžnosti. To, da bo zavod izdal odločbe po uradni dolžnosti, je bilo v noveli predlagano zato, da bodo vsi zava- rovanci prejeli ustrezne odločbe. To pomeni, da zavarovancem ni treba vlagati zahtevkov za novo odmero pokojnine oziroma dela pokojnine. Zavod dodatno pojasnjuje, da je v okviru postopka sprejemanja novele ZPIZ-2H dejavno sodeloval s svojimi pobudami, saj je osnutek novele ZPIZ-2H prvotno predvide- val novo odmero pokojnin samo za- varovancem, ki so se upokojili po ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013, in so do 31. 12. 2012 dokupili zavaroval- no dobo ne glede na vrsto dokupa. Zavod je v postopku sprejemanja te novele predlagal, naj se na novo od- meri tudi pokojnina zavarovancem, ki so bili upokojeni po ZPIZ-1, ki je veljal od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012, in so do 31. 12. 2012 dokupili čas študija in/ali čas služenja voja- škega roka, saj se je tako izveden dokup štel v pokojninsko dobo, ne pa tudi v delovno dobo. Zavod je s tem dosegel, da bo bistveno več za- varovancev imelo višjo pokojnino oziroma del pokojnine. ZPIZ še po- jasnjuje, da upokojeni zavarovanci po prej veljavnih predpisih, to je do 31. 12. 1999, zaradi dokupa niso imeli nižje pokojnine, zato zanje ZPIZ-2H ne pride v poštev. Zahtevna izvedba Zavod se je ob predlaganju kot tudi ob uveljavitvi ZPIZ-2H zave- dal, da bo izvedba omenjenih spre- memb, predvsem za upokojene po ZPIZ-1, pomenila zahtevno nalo- go, ki lahko vzame tudi precej več časa kot v primeru, da bi ZPIZ-2H veljal samo za upokojene po ZPIZ- 2. Vsaka sprememba zakonodaje ne pomeni samo spremembe iz- vajanja zavarovanja, ampak tudi posege v informacijski sistem, kar zahteva določene prilagoditve, ki izvedbeno vzamejo tudi določen čas. Gre za spremembe, pri katerih je treba pri približno 14.600 zava- rovancih za vsakega posamezni- ka preveriti, ali sprememba vre- dnotenja dobe iz naslova dokupa vpliva na višino njegove pokojnine oziroma dela pokojnine. Po oceni pričakujejo, da bo takšnih zavaro- vancev približno pet tisoč, saj na odmero vplivajo različni dejavniki. V času izvajanja tehničnih pri- lagoditev za izvedbo ZPIZ-2H je bila v Državnem zboru RS sprejeta novela ZPIZ-2I, ki se je začela upo- rabljati 1. 5. 2021. Pri tej noveli gre za pomembnejše spremembe na področju dviga najnižje pokojnine, zagotovljene pokojnine in uvedbo nove višine invalidske pokojnine v zagotovljeni višini. S spremem- bami se torej zvišujejo pokojnine najranljivejšim kategorijam zava- rovancev, zato se je zavod prio- ritetno lotil izvedbe novele ZPIZ- -2I, saj je bil krog zavarovancev, na katerega je ta novela vplivala, bistveno večji in bistveno bolj po- memben kot pri ZPIZ-2H. V maju in juniju 2021 je tako zavod na podlagi novele ZPIZ-2I izvedel po- višano izplačilo pokojnine več kot 104 tisoč zavarovancem. Izvedba novele ZPIZ-2I je tako povzročila tudi časovno podaljšanje izvedbe novele ZPIZ-2H. Sprememba pokojnine za pet tisoč zavarovancev Dejavnosti za izdajo odločb za- varovancem, ki so imeli v okviru dopolnjene pokojninske dobe iz- veden tudi dokup dobe, potekajo intenzivno. Zavod si pri izvajanju novele ZPIZ-2H tako prizadeva, da bi v čim prej opravil vse prera- čune in zavarovancem tudi izdal odločbe o novi višini pokojnine ali dela pokojnine oziroma odločbe ali obvestila, da jim kljub sprejeti noveli ZPIZ-2H še naprej izplačuje nespremenjeno višino pokojnine. Pri tem pojasnjujejo, da na zavo- du prednostno rešujejo zadeve, v katerih je bilo ugotovljeno, da bo na podlagi določb novele ZPIZ-2H prišlo do spremembe višine pokoj- nine. Pričakujejo, da bo takšnih zavarovancev približno pet tisoč, kar pomeni, da jim bo zavod v ne- kaj mesecih izdal odločbe o novi višini pokojnine ali dela pokojnine z učinkom od 1. 1. 2021, to je od uporabe novele, ter višje zneske tudi v najkrajšem možnem času poračunal. Zavod je zavarovan- cem, ki so upokojeni po ZPIZ-2, že izdal prve odločbe o novi višini pokojnine (oziroma odmeril staro- stno pokojnino namesto predča- sne) ali dela pokojnine (oziroma odmeril del starostne pokojnine namesto predčasne). ZPIZ ponovno pojasnjuje, da zavarovancem ni treba vlagati zahtevkov za novo odmero pokoj- nine oziroma dela pokojnine ter da bodo o morebitni novi odmeri pokojnine ali dela pokojnine ob- veščeni z izdajo ustrezne odločbe, saj vsakega zavarovanca obravna- vajo individualno, za kar je potre- ben tudi ustrezen čas. RG Zavarovancem ni treba vlagati zahtevkov za novo odmero po- kojnine oziroma dela pokojnine. Št. 30, 29. julij 2021 POČITNICE 9 S projektom Pričarajmo nasmeh skupno uživalo že devet tisoč otrok ker so čudoviti športniki, ne zato, ker bi imeli posluh, am- pak preprosto zato, ker so.« Drugačen vsakdan Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič vsako leto poskrbi, da poletne po- čitnice zares minejo drugače kot siceršnji vsakdan otrok: »Od tega, kakšno popotnico dobimo kot otroci, je odvi- sno, kako zadovoljni, ustvar- jalni in uspešni smo kasneje v življenju. Razslojenost pri nas je vedno večja in razlika v preživljanju prostega časa je zato med otroki prav tako večja in opaznejša. Brez pod- pore donatorjev, kot je Tuš, bi tudi letos petsto otrok ostalo doma in preživljalo počitnice, kot bi jim pač omogočale oko- liščine doma, morda zaprti med stene majhnega stanova- nja, morda prepuščeni ulici. In teh petsto otrok bi se prve dni naslednjega šolskega leta postavljalo nekam na stran, da jih ne bi tisti, ki so se med počitnicami potepali okrog in spoznavali nove kraje in dogodivščine, vprašali, kje so oni preživeli počitnice,« o stiskah otrok odkrito sprego- Na Debelem rtiču se to poletje spet razlega razigran smeh otrok, ki poletne počitnice preživljajo v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh. Podjetje Tuš je v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije že 19. leto zapored omogočilo letovanje petsto otrokom iz vse Slovenije, ki sicer živijo v ne najbolj spodbu- dnem okolju. Prav tovrstna letovanja in sproščena mladostniška poletna srečanja lahko otroke pozitivno zaznamujejo za vse življenje, je prepričan specialni pedagog Marko Juhant. Letošnja morska doživetja so še toliko bolj pomembna, saj je tudi ali predvsem za otroki zelo težko leto. V prvi skupini je letovalo 126 otrok, ki prihajajo iz osrednje, severne, severozahodne, zahodne in južne Slovenije. Do sredine avgusta se bodo v štirih skupinah morskim radostim na Debelem rtiču predajali še otroci iz drugih delov Slovenije. LEA KOMERIČKI KOTNIK Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje so v začetku junija razkrili, da je duševno zdravje otrok v Sloveniji alarmantno in da se še poslabšuje. Specialni pedagog Marko Juhant ob tem poudarja, da so najbolj prizadeti otroci iz najbolj ran- ljivih okolij: »Razlog je pre- prost. Vsakodnevne dejavno- sti v šoli in prostem času jim predstavljajo pobeg iz neke- ga nenormalnega stanja, kar med epidemijo ni bilo mogo- če.« Ob tem Juhant opozarja na izjemen pomen letovanj s sovrstniki v okolju, ki je dru- gačno od domačega: »Zaradi posamezne izkušnje na tem letovanju se lahko spremeni celotno življenje tega otroka. Bodisi v otroštvu bodisi ka- sneje v odraslosti, ko obliku- je svojo družino. Zakaj? Ker jim da nekdo vedeti, da so pomembni takšni, kot so. Ne zato, ker so pridni, ne zato, vori podpredsednica Rdečega križa Slovenije Silva Duh. Zaradi stisk, ki so jih otro- ci deležni med letom, je na tokratnih letovanjih sestavni del ekipe tudi strokovnjak na področju psihološke pod- pore, ki skrbi za različne in predvsem kompleksnejše ču- stvene stiske otrok. Trud organizatorjev poplačan z otroško hvaležnostjo Kot poudarja vodja projek- ta Pričarajmo nasmeh Anja Marjetič, jih v podjetju vsa- ko leto razveselijo, a tudi pre- tresejo izpovedi in zahvale otrok: »Če bi vedeli, koliko otrok pozna morje in ladje le iz zgodb, koliko otrok je tukaj naredilo prve plavalne zamahe … Nekatere izpovedi so zares zaskrbljujoče, a ve- seli in ponosni smo, da lah- ko z vsemi partnerji in kupci prispevamo drobec k lažjemu soočanju otrok z vsemi tego- bami sveta odraslih.« Prav zato, ker jim v podje- tju ni vseeno, kakšno pred- stavo bodo o svetu dobili naj- mlajši, se vsako leto trudijo, da eden prvih tovrstnih do- brodelnih projektov pri nas še vedno živi, raste in se razvija. »Pandemija je pokazala, kako so na spremembe občutljivi otroci. Letos smo zato storili prav zares vse, da bomo otro- kom omogočili brezskrbne sončne poletne dni v družbi sovrstnikov in v objemu pre- čudovite narave na Debelem rtiču,« je med obiskom prve skupine otrok v začetku julija dejal direktor družbe Engro- tuš Andraž Tuš, ki je pono- sen, da bo številka otrok, ki so brezskrbne morske radosti v vseh teh letih užili v okviru projekta Pričarajmo nasmeh, presegla devet tisoč. Letošnje skupine otrok iz vse Slovenije se bodo na Debelem rtiču zvrstile v več terminih. V vsakem jih ča- kajo pestre dejavnosti, kot so vodna aerobika in igre v bazenu, poučne in ustvar- jalne delavnice, sprostitve- na delavnica, športne igre in zabavni večeri z glasbo, s petjem, plesom in tematskimi vsebinami. Foto: Tuš Na vsakem koraku so dopustniki odkrivali nove talente in se urili v zanimivih veščinah. Talente so otroci odkri- vali na veliki slikarski delavnici … 10 KULTURA Št. 30, 29. julij 2021 V Šentjurju gostuje razstava o Dragotinu Ferdinandu Ripšlu Mož talentov, usmerjen v ljudstvo V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju je do 22. avgusta na ogled panojska razstava o izjemnih dosežkih šentjurskega rojaka Dragotina Ferdinanda Ripšla. Bil je duhovnik, narodni buditelj, kronist, pesnik, strokovni pisec in sadjar. Posavski muzej Brežice je razstavo o pomembnem izobražencu, ki je služboval v različnih krajih, pripravil lani v čast 200-letnici njegovega rojstva. Gostovanje v Šentjurju sodi v sklop obeleževanja leta Josipa Ipavca. TINA STRMČNIK Zametki za raziskovanje se- gajo v leto 2006, ko je v Žu- pnijo Krško – Videm ob Savi prišel duhovnik Mitja Mar- kovič. Ob 850-letnici obstoja omenjene župnije je o njej pripravil obsežno raziskavo in vanjo uvrstil tudi Ripšlovo zapuščino. Kot mlada razi- skovalka je zgodbo o Ripšlu naprej razkrivala Alenka V posavskem muzeju, kjer so raziskovali življenje in delo Dragotina Fer- dinanda Ripšla, so mu nadeli vzdevek Posavski Valvasor 19. stoletja, saj je tako kot Valvasor želel vedeti vse. Imel je številne talente, ki jih je zavzeto udejanjal. (Vir: Dlib) Černelič Krošelj, ki je zdaj direktorica Posavskega mu- zeja Brežice. Ripšl je bil rojen v Šentjur- ju 1. novembra 1820. Končal je gimnazijo v Celju, študij filozofije in bogoslovja pa v Celovcu, kjer je bil leta 1843 tudi posvečen. Služboval je na Koroškem, Štajerskem in v Benečiji. Kot duhovnik je na Celjskem sled pustil na Vranskem, v Slovenskih Ko- njicah, Rogaški Slatini, kot kaplan v sv. Miklavžu nad Laškim in še v številnih kra- jih po državi. Ker je deloval na različnih koncih slovenskega etničnega ozemlja, ga je to še bolj spod- budilo k njegovemu narodno zavednemu delovanju na šte- vilnih področjih. Tako lahko preberemo v katalogu ob raz- stavi. V župnijah, ki jih je vodil, je zapisoval dogodke, razisko- val preteklost in sodobnost. Skrbel je za materni jezik, pisal je pesmi, jih zapisoval, objavljal ter skrbel, da so bile uglasbene. Kot navdušen sad- jar je kmete učil o novih meto- dah cepljenja in oskrbovanja sadnega drevja. Na Dunaju je izdal učbenik z naslovom Krat- ki nauki za sadjorejo. Sodeloval je v številnih novih združenjih, zapisoval navade in šege ljudi. Med drugim je kot kaplan napisal Kroniko pri sv. Miklavžu nad Laškim. Ob vsem tem naj bi bil vedno dobre volje. Bil je tudi dober govornik, pripo- vedoval je zanimive vojaške zgodbe, ki jih je doživel, ko je bil v času avstrijsko-italijan- ske vojne med letoma 1859 in 1864 polkovni kaplan oz. kurat 47. pešpolka v Benečiji. Ni bil župnik »z levo roko« Ljudem se večkrat postavlja vprašanje, kako je bil Ripšl ob vsem, kar je počel, hkrati še župnik. Tudi dopisovanje s Slomškom, ki je bilo odgovor na tožbe župljanov, je kaza- lo v smer, da je duhovništvo morda zanemarjal. Mitja Markovič je v času priprave razstave v arhivu Župnije Kr- ško našel Ripšlovo oznanilno knjigo, kamor je ta mož šte- vilnih talentov tri leta zapi- soval oznanila. Iz te knjige je po besedah Markoviča razvi- dno, čemu je dajal poudarek in kaj mu je bilo dragoceno. »Podrobno je opisal priprave na birmo. Med drugim je v župniji obeležil 300-letnico prihoda krompirja v Evropo. Slovesne maše je pripravljal ob rojstnih dnevih cesarja in cesarice. Vidi se, da je bil Od leve: soavtorja razstave Mitja Markovič in Alenka Černelič Krošelj ter podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj in direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset »V 19. stoletju je bil hud boj za slovensko besedo. Ta boj so izborili izobraženi, zavedni Slovenci. Med njimi tudi šentjurski rojaki Ferdinand Ripšl in oba brata Ipavec. Skupaj so izdali pesmarico za kratek čas. Z njo so želeli svoje rojake navduševati za slovenstvo, kar jim je uspelo,« je dejala direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. pri svojem temeljnem po- slanstvu zelo odgovoren in skrben. Še zdaleč se tega ni loteval z levo roko.« Z Ipavci so bili kot bratje Po številnih poteh in izzi- vih, ki jih je sprejemal kot kaplan in kurat, ga je mama prosila, naj se vrne bližje domu in naj živi bolj umir- jeno, brez nevarnosti. Zato je odšel v Loko pri Zidanem Mostu in kasneje v Videm pri Krškem, kjer je sklenil svoje življenje. Ripšl je bil, kot so ugoto- vili avtorji razstave, ves čas izjemno povezan s svojim rojstnim krajem Šentjurjem in predvsem s člani družine Ipavec. Z Alojzom, Benjami- nom in Gustavom Ipavcem je izdal Pesmarico za kratek čas. Ta je nastala v obdobju, ko je Ripšl odhajal v vojno v Benečijo. »Omenjeni so si bili kot bratje. Čeprav se nam danes razdalja od Krškega do Šentjurja morda zdi velika, so bile včasih za ljudi to kratke razdalje,« je povedala Alenka Černelič Krošelj. Ripšla, ki je bil med dru- gim eden od ustanoviteljev slovenskega pisateljskega društva, literarni zgodovinar- ji sicer umeščajo med tako Alenka Černelič Krošelj: »Ripšl je bil človek številnih talentov. Med drugim je delal odlične tičnike, ptičje kletke. Poročali so, da je bil vedno dobre volje, da je bil dober govornik, pripovedovalec zanimivih zgodb, ki jih je doživel ali slišal v času kot kurat. Nekaterim je bil zaradi vseh talentov všeč, drugi so si želeli, da bi bil malo bolj umirjen.« imenovane »tretjeligaše« in »verzijance za kratek čas«. A direktorica Posavskega mu- zeja Brežice in raziskovalka njegovega življenja meni, da se Ripšl zaradi takšne ocene ne bi jezil. »Tako kot njegov vzornik lavantinski škof An- ton Martin Slomšek je svoje prizadevanje namreč usmeril v ljudstvo,« je dejala. Ripšl, ki je bil velik sledilec Slomško- vih načel, si je s škofom do- pisoval na poseben pesniški način. Prav tako je sledil nje- govemu navodilu o pisanju kronik, skupno je napisal tri. Kot pravijo poročila, je ob smrti v svoji lasti imel le »vrečo krompirja.« A avtorji razstave poudarjajo, da je njegova duhovna in nesnov- na dediščina neizmerljiva in neprecenljiva. Foto: Andraž Purg – GrupA Knjižnica Velenje do nadaljnjega zaprta Knjižnica Velenje bo do nadaljnjega zaprta. Razlog za nenadno zaprtje je izlitje fekalne vode iz sanitarij in drugih prostorov v zgornjem nadstropju objekta Nova. Ker je voda med drugim zalila tudi osrednji pult za izposojo knjig, si v času obnove in zaprtja knjižnice knjig ne bo mogoče izposoditi. Je pa omogočeno vračilo knjig, in sicer pri zunanjem zabojniku za oddajo knjig. Kot so sporočili iz Mestne občine Velenje, so že začeli odstranjevati posledice zaradi vdora vode iz zgornjega nadstropja. Težava tokrat ni zgolj voda, temveč tudi strašen smrad, so še sporočili in dodali, da sta tako občina kot knjižnica na težavo z zamakanjem že velikokrat opozarjali tako upravljavca kot tudi večinskega lastnika objekta Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Žal neuspešno,« razočarano dodajajo. Višina škode še ni znana. Do kdaj bodo lahko odpravili posledice izlitja in odpravili težave, za zdaj še ne morejo napovedati. »Težav je več. Obrtniki, ki bi bili kos takšni nalogi, so v tem času zelo zasedeni, zaradi letnih dopustov je prisotnih tudi manj zaposlenih.« V knjižnici in v občini upajo, da bodo težave rešili v najkrajšem možnem času in da bodo ljudem lahko ponovno omogočili nemoten dostop do vsega knjižničnega gradiva. O ponovnem odprtju Knjižnice Velenje bodo javnost pravočasno obvestili. LKK, foto: FB Knjižnica Velenje Razstava je v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur na ogled do 22. avgusta. Št. 30, 29. julij 2021 KULTURA 11 Kulturno-gastronomski abonma Združenja zgodovinskih mest Slovenije Vsak, ki bo poleg kulturnega abonmaja kupil tudi vsaj enega od menijev pri 40 priznanih Polna žlica kulture in gostincih, ki so partnerji kulturnega abonmaja, bo pri plačilu abonmaja prejel 10-odstotni popust. Več o vsebini in nakupu kulturnega abonmaja zgodovinskih mest na www.zgodovinska-mesta.si. krožnik dobrega Združenje zgodovinskih mest Slovenije, katerega del so tudi Celje, Šentjur in Slovenske Konjice, z no- vim kulturnim abonmajem začenja projekt sodelo- vanja in povezovanja kulture in turizma. Kulturnim dogodkom dodaja tudi kulinarična, saj je gastrono- mija del identitete zgodovinskih mest Slovenije. Zato je nastal nov kulturno-turistični produkt Kulturno- -gastronomski abonma. LEA KOMERIČKI KOTNIK S svojevrstnim abonmajem bo Združenje zgodovinskih mest Slovenije obeležilo tudi 20-letnico delovanja. Po be- sedah generalne sekretarke združenja Mateje Hafner Dolenc želijo z njim poka- zati, da kultura bogati zgo- Veliki abonma Polna žlica kulture ponuja 20 velikih kul- turnih doživetij v 19 zgodovinskih mestih – 3 gledališke pred- stave, 4 muzejske razstave, 2 likovni razstavi, 2 literarna veče- ra, 1 plesni ter 7 izjemnih glasbenih dogodkov. Šest dogodkov je brezplačnih, vse ostale si zagotovite z enim nakupom. Mali abonma Krožnik dobrega od Koroške do Dolenj- ske vključuje različne kulturne dogodke v 10 zgodovinskih mestih – Slovenj Gradcu, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Celju, Šentjurju, Brežicah, Kostanjevici na Krki, Metliki, Novem mestu in Žužemberku. Mali abonma Krožnik dobrega od Alp do Jadrana po- vezuje 9 zgodovinskih mest – Tržič, Jesenice, Radovljico, Kranj, Kamnik, Škofjo Loko, Idrijo, Koper in Piran. dovinska mesta. Zanj so se, kot je dejala, odločili, da bi pokazali, »kako raznolika, pisana, živa kultura deluje, ustvarja in bogati zgodovin- ska mesta«. Številna gleda- lišča, muzeje, galerije, knji- žnice in druge organizatorje kulturnih dogodkov so »po- vezali in kot bisere nanizali v ogrlico kulture zgodovinskih mest«, je bila slikovita. Kot je napovedala: »Začeli bomo av- gusta letos in končali avgusta 2022.« Pri projektu združenje so- deluje s Slovensko turistično organizacijo (STO). Vodja sektorja za razvoj, inova- cije in evropske projekte v STO Barbara Zmrzlikar je prepričana, da bo abonma ljudi nagovoril, da bodo »pri raziskovanju Slovenije zavili z uhojenih poti in se prepu- stili skrbno izbranim dožive- tjem«. Veliki in dva mala abonmaja »Obiskujte gledališča in likovna razstavišča, privo- ščite si koncerte in literarne večere,« je poziv, s katerim združenje vabi na letošnji abonma. Združenje ponuja več možnosti: veliki abonma Polna žlica kulture z 20 ve- likimi doživetji ter dva mala abonmaja, imenovana Kro- žnik dobrega. Prvi krožnik ponuja lokacije prireditev od Koroške do Dolenjske, drugi pa od Alp do Jadrana. Foto: ZZMS V abonmaju je povezanih 20 vrhunskih kulturnih do- godkov, gledaliških pred- stav, likovnih in muzejskih razstav, glasbenih in ple- snih dogodkov ter literarnih večerov, ki se bodo zgodili v 19 zgodovinskih mestih. V abonmaju Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki letos praznuje 20-letnico skupnega delovanja, je na voljo 20 kulturnih dogodkov za 20 let v vsaki od članic – v Brežicah, Celju, Idriji, na Jesenicah, v Kamniku, Kopru, Kostanjevici na Krki, Kranju, Metliki, Novem mestu, Piranu, na Ptuju, v Radovljici, Slovenj Gradcu, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tržiču in Žužemberku. D Medijski pokrovitelj: vgust Predprodaja EVENTIM, PETROL in ŠPICA-Celje. elektrosignal d.o.o. xxl digitalni tisk OBLIKOVANJE WWW.ENTER.SI 12 NAŠA TEMA Št. 30, 29. julij 2021 Država področje duševnega zdravja potiska na stran že vrsto let Predolge čakalne dobe ubijajo ranjene duše Skoraj neverjetno je, da mora posameznik, ki se znajde v duševni stiski, na pregled ča- kati tudi eno leto. Če je človek mlad ali še v otroškem obdobju, je to ena večjih katastrof sodobne družbe, ki za svojo prihodnost potrebuje močan duševni steber ljudi. A roko na srce, dolge čakalne dobe so bile že pred epidemijo. Ta je samo dodatno ranila že tako ali tako ranjene duše ljudi, ki že več let trpijo zaradi različnih duševnih stisk in motenj. Državna »mašinerija« se obnaša, kot da v tem času obstaja resnično samo co- vid-19. Toda v senci te bolezni nastajajo nove in nove epidemije. Epidemija duševnih stisk, ki smo jo lani napovedovali na podlagi pogovorov s psihološkimi strokovnjaki, že doživlja razmah. Sistem bolnikom s čakalnimi dobami zapira vrata do takojšnje pomoči. Strokovnjakov, ki bi lahko pomagali vsem, je premalo. Kam drvimo? SIMONA ŠOLINIČ Dvajset let opozarjanj o predolgih čakalnih dobah »Da so čakalne dobe na področju služb s področja duševnega zdrav- ja predolge, strokovnjaki opozar- jamo že vsaj 20 let. Vendar je bilo področje duševnega zdravja v naši državi ves čas odrinjeno na stran. V sedemdesetih letih prejšnjega stole- tja je bila v Sloveniji vzpostavljena mreža služb, ki so delovale znotraj t. i. mentalnohigienskih dispanzer- jev. To je bil model dobre prakse, ki bi nam ga lahko zavidali marsikje. Zaradi šibkega zavedanja pomemb- nosti tega področja v družbi ni bilo vzdrževano in je danes pomembno okrnjeno,« so jasni v Zdravstvenem domu Velenje. V velenjskem centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov psiho- loško pomoč nudijo klinična psiholo- ginja, specializantka klinične psiho- logije in psihologinja. »Čakalne dobe so odvisne od stopnje nujnosti. Tako otroci in mladostniki s stopnjo nujno- sti redno na prvi pregled čakajo več kot leto. Zanje se je v tem letu čakal- na doba dodatno podaljšala, ker smo prednostno obravnavali predvsem otroke in mladostnike, katerih težave in motnje so zahtevale t. i. zelo hitro obravnavo,« dodajajo v ZD Velenje. Stiske kot odziv na epidemijo Pri mladih, ki so potrebovali zelo hitro obravnavo, je šlo v večini pri- merov za pojavljanje ali stopnjevanje težav in motenj, kot odziv na speci- fi čne, z epidemijo povezane razme- re. »Ti so na obravnavo čakali nekaj tednov do – v obdobju, ko so bile stiske najizrazitejše – do dva mese- ca. Tudi znotraj skupine smo otroke in mladostnike, ki so potrebovali t. i. zelo hitro obravnavo, razvrščali glede na intenzivnost problemati- ke. V času epidemije in pouka na daljavo smo začeli izvajati tudi pre- ventivne delavnice o učenju tehnik sproščanja,« pojasnjujejo v Velenju. Podobna situacija z dolgimi čakal- nimi dobami je tudi pri starejših. V sklopu velenjskega zdravstvenega doma deluje tim skupnostne psihi- atrične obravnave, ki je namenjen bolnikom s težjimi duševnimi mo- tnjami, ki nudi obravnavo na domu in vključuje tudi psihologa. »Ljudje iz ranljivih skupin, med katerimi so tudi osebe s težavami in z motnjami na področju duševnega zdravja, imajo več težav pri prilaga- janju na spremembe ustaljenih poti. Verjetno je koga spremenjen in ote- žen dostop do osebnega zdravnika ustavil, da bi vztrajal pri iskanju po- moči. Nekateri so si morda pomagali sami, spet drugi so jo morda iskali izven zdravstva pri bolj ali manj pre- verjenih strokovnjakih. Vsekakor ne- obravnava ali neustrezna obravnava duševnih motenj in težav na podro- čju duševnega zdravja predstavlja pomembno tveganje za neugoden razplet,« pravi mag. Maša Naraloč- nik Sinur, univ. dipl. psih., spec. klin. psihologinja in vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostni- kov v ZD Velenje. »Ne vidim poveza- ve med podaljševanjem čakalnih dob in dostopnostjo do zdravnika. Res je lahko za koga pogovor z osebnim zdravnikom zadostna podpora, ob kateri ne bo imel potrebe po iskanju pomoči pri psihiatru ali kliničnem psihologu. Vendar pri resnejših teža- vah to ni dovolj. Po drugi strani večja dostopnost do osebnega zdravnika in odprtost osebnega zdravnika za težave na področju duševnega zdrav- ja lahko pomenita več napotovanja in dodatno podaljševanje čakalnih dob v naših ambulantah.« Vse se ne more urediti čez noč V Velenju ne skrivajo skrbi zaradi stanja v Sloveniji in omenjajo še eno zadevo: »Zbornica kliničnih psiholo- gov Slovenije že več kot 15 let opo- zarja, da je treba sistemsko urediti način fi nanciranja in napotovanja mladih kolegov na specializacijo. Za razliko od specializacij zdravnikov so te fi nančno breme ustanove, v kateri je psiholog zaposlen. Štiri leta, kolikor traja specializacija, matična ustanova specializantu izplačuje me- sečni dohodek, specializant pa svoje storitve izvaja znotraj zdravstvenih zavodov, v katerih kroži in si nabira znanje. Matična ustanova ima z njim zgolj strošek. Jasno je, da vodstvo zavoda krepko razmisli, ali se takšen program splača ali ne.« Vzporedno so za pomoč ljudem v duševni stiski znanja, ki jih specializant pridobi v specializaciji, nujna. »Psihologi s strokovnim izpitom iz zdravstva so ustrezno kompetentni za izvajanje preventivnih dejavnosti, a za obrav- navo duševnih motenj potrebujejo dodatna znanja, ki jih pridobijo v okviru specializacije. V času speciali- zacije se psiholog usposobi tudi za iz- vajanje ene od psihoterapevtskih šol. Vse to zahteva čas. Stvari, ki niso bile narejene v preteklosti, se ne da urediti čez noč,« dodajajo v ZD Velenje. Ljudje se s težavami različno soočamo »Ob stanjih, pri katerih oseba ogroža sebe ali druge, jo usmerimo še na psihiatrično obravnavo, kjer je oseba obravnavna v roku 24 ur. Gre za stanja kot so huda depresija s sui- cidalnostjo in huda akutna psihotič- na stanja,« pojasnjuje mag. Danica Veternik Dražnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psihologinja ter vodja Cen- tra za duševno zdravje za odrasle v ZD Velenje. »V času epidemije so se zelo spre- menili družbeni vsakdanjik, procesi dela, vsakodnevni način življenja lju- di in širše skupnosti ter nenazadnje dostopnost do različnih storitev. Poleg omenjenih sprememb vsako- dnevnega načina življenja in kljub že številnim odgovorom o delovanju in širjenju virusa ostajata negotovost in pomanjkanje predvidljivosti ter ob- čutka nadzora, kar vse lahko štejemo med temeljne dejavnike za stopnje- vano doživljanje stresa, tesnobnosti. S tovrstnimi situacijami se ljudje različno soočamo. Še posebej ran- ljivi so tisti, ki so že pred epidemijo imeli težave z duševnim zdravjem ali posamezniki z manj učinkovitimi ve- ščinami prilagajanja. Poleg tega tudi tisti, ki so jih ukrepi bolj prizadeli in živijo v težjih socialno-ekonomskih razmerah. Pri svojem delu smo opa- žali tudi, da so se pri že obravnavanih posameznikih težave stopnjevale in da je bil opazen porast potreb po na- ših storitvah.« Št. 30, 29. julij 2021 NAŠA TEMA 13 »Oseba v duševni stiski potrebuje čim hitrejšo pomoč« OB ROBU »Stranke pravijo, da naj- prej želijo poiskati pomoč v sistemu javnega zdravstva, kjer dobijo napotnico pri osebnem zdravniku, nato ugotovijo, da bi za psiho- loško pomoč morale ča- kati osem mesecev ali leto dni,« pravi psihoterapevtka Damijana Voglar iz Celja. »Skrbi me predvsem po- dročje psihološke pomoči otrokom, kjer je stroka v javnem zdravstvu izredno kadrovsko podhranjena,« doda. »Predvsem za otroke, ki doživljajo duševne stiske, a pomoči ne morejo dobiti pol leta, pomeni to ogromno ško- do. Vsi vemo, kaj pomeni pol leta v razvoju otroka. To je čas, ko se lahko zgodijo ogro- mne spremembe. Če starši in otroci ne dobijo pravočasne pomoči, se težava le poglobi. Premalo možne pomoči je tudi za odrasle. Razumem, da kolegi strokovnjaki, ki de- lajo v sistemu javnega zdra- vstva, enostavno ne zmorejo vsega. Da je psihoterapevtska pomoč uspešna, potrebuje človek minimalno vsaj psi- hoterapevtsko uro na teden. Kolegi v javnem zdravstvu enkrat tedensko naročajo lju- di morda en mesec dni, nato pa si terapije sledijo vsak me- sec ena. S tem pa se ›izgublja‹ psihoterapevtski proces, ki postane le oblika svetovanja, kar je veliko manj učinkovito. Mislim, da so celovite spre- membe nujne.« Na primer da oseba do- življa hudo tesnobo ali pa- nične napade, v kolikšnem času potrebuje pomoč, s katero te simptome ublaži Damijana Voglar, univ. dipl. psiho- loginja, psihoterapevtka integrativ- ne psihoterapije, učna terapevtka in specialistka supervizorka: »Sti- ske na plan udarijo z zamikom. Ko se zgodi stresna situacija, ljudje damo vse od sebe, da jo rešimo. Ko smo ogroženi, moramo preživeti, obvladati vse, kar se dogaja. Ko se situacija umiri oziroma normalizira, stiske, tesnobe, strahovi … priplava- jo na površje.« ali prepreči? Ne mislim na zdravila, ampak na terapijo. Pri paničnih napadih je nujno treba – ker so simp- tomi tesno povezani s fizič- no pojavnostjo – izključiti fizične vzroke v organih ali organskem sistemu. Ko so drugi vzroki izključeni, je zelo pomembno, da je pomoč čim hitrejša, da se ljudje ne ujamejo v lastne zanke. Ko človek izve, da je telo zdra- vo, a so hkrati v človeku pri- sotni strahovi ali tesnoba, to poraja dodatno skrb. Pojavi se vprašanje: »Kaj, če niso vsega ugotovili …?« Ko pa- nični napad pride do izraza, so te misli pogosto prisotne. Ljudje mislijo, da bodo umrli in da imajo le še nekaj tre- nutkov … … in strah se le povečuje? Da. To ljudi prestraši, ker ne vedo, kaj se dogaja. Če bi človek vedel, da je to samo panični napad, ki ga lahko obvlada, bi se lažje umiril. Če tega ne ve, simptomi pri- dobivajo moč. Ljudje prihaja- jo v stanja, ko samo čakajo, kdaj bo naslednji panični na- pad. To je vrtenje v začara- nem krogu. Osebni zdravnik mora osebo, ki se mu o tem zaupa, napotiti čim prej na terapijo. Če je situacija zelo težka, lahko zdravniki pred- pišejo zdravila, ki ublažijo simptome. Ampak če oseba s strokovno pomočjo ne išče in predeluje vzroka za panič- ne napade, se hitro znajde v starem vzorcu. Moje osebno in strokovno mnenje je, da oseba potrebuje čim hitrejšo psihološko pomoč. Kaj, če družinski zdrav- nik pri osebi zazna samo- morilne misli? Nikoli ne moremo vedeti, kaj se v človeku dogaja. Vsak sum, ki kaže na samomoril- nost, je treba vzeti skrajno resno. Nekdo te misli izrazi, nekateri o tem ne govorijo. Vsak zdravnik bi moral reči, da je treba takoj poiskati psi- hiatrično pomoč. Nekateri zdravniki so zelo osveščeni in takoj napotijo osebo v Psi- hiatrično bolnišnico Vojnik. Tudi sami se pogovorijo z bolnikom. Ta lahko psihia- trično pomoč v Vojniku poi- šče tudi brez napotnice. Tega ljudje pogosto ne vedo, v tem primeru gre za nujno prvo pomoč. Kadar človek doživi hudo stisko, mora biti prva psihiatrična pomoč vedno dostopna. Opažate velik porast ljudi, ki potrebujejo pomoč? Epidemija je razgalila mar- sikatero stvar. Kot sulica je zadela predvsem medosebne odnose. Zaradi skrhanih ali disfunkcionalnih odnosov so ljudje pogosto poiskali psiho- terapevtsko pomoč. Družine so se med epidemijo »srečale same s seboj«, z zamerami, željami in s pričakovanji. Epidemija je pokazala, da se ljudje premalo pogovar- jamo. Če bi se pogovarjali več, bi bilo stisk manj? Veliko je težav, ki so nasta- le zaradi situacije, ko so bili starši več časa z otroki, mo- rali so biti ves čas prisotni pri izobraževanju, tudi otroci so bili naveličani vsega, posle- dično so bili zahtevnejši do staršev. Nato se je epidemija umirila, počasi se vračamo v delno »normalno« življenje, dejavnosti je več, starši so se ponovno spremenili v »prevo- znike« otrok na dejavnosti … Nekateri ne znajo živeti drug z drugim, čutiti sočloveka in hkrati biti pripravljeni na fru- stracije. Pogosto stranke pove- do, da jih je epidemija prisilila, da »vidijo« drug drugega. Torej če bi – kot ste dejali – negova- li pogovore o sebi, o skupnih pričakovanjih, željah, če bi bili vajeni strpnosti drug do drugega, če bi se naučili drug drugemu dati prostor, bi zapr- tje med epidemijo preživeli z manj stresa. Nekateri povedo, da je bila epidemija celo podar- jen čas za družino. Nekateri so torej v njej videli priložnost. A je tudi veliko takšnih, ki je niso tako začutili. Država potrebuje terapijo SIMONA ŠOLINIČ Samo primerjava. Pojav koronavirusne bolezni je pokazal, da je v Sloveniji premalo zdravnikov in medicinskih sester. Država je takoj začela zapirati skoraj vse ostale bolnišnične od- delke tudi zato, ker so ta kader potrebovali na covidnih oddelkih. Epidemija pač. Pojav neverjetnega porasta duševnih stisk ljudi kaže, da je strokovnjakov s področja psiho- logije in psihoterapije v Sloveniji premalo. Verjetno zaradi tega država ne bo zapirala drugih oddelkov. Temu država ne reče epidemija, ampak to sistem skrije v »pomanjkanje strokovnjakov«. Toda predolge čakalne dobe človeku zaprejo vrata do takojšnje pomoči. Gre za epidemijo duševnih stisk, nemoči. Za grozovito dvaj- setletno epidemijo državne brezbrižnosti. Ne kričijo samo človeške duše. Kričijo tudi vsi psiho- logi, psihiatri in psihoterapevti – že 20 let – da se mora država zganiti in nekaj narediti. Ljudje so v duševni stiski, vsem pa ne zmorejo pomagati. V sistemu primanj- kuje tudi logopedov, specialnih pedagogov, specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. Naša država potrebuje terapijo. Priporočam terapijo, ki je povezana s teorijo izbire. Da bo država lahko delovala proaktivno, da bo lahko bolj nadzorovala svoje vedenje in bolje reševala težave v tem trenutku in ne občepela nekje v preteklosti. Po pošti ne gre, ali pač? Vprašanje, kako bi morali zdravniki ravnati v primeru, ko dobijo informacijo od bolnika ali njegovega svojca, ki zdravnika obvesti, da ima družinski član morda samo- morilne misli, smo naslovili na ZD Celje. »Preko elektronske pošte ne zdravimo resnih stanj, tovr- stna korespondenca ni namenjena temu. Če bi ambulanta dobila takšno elektronsko pošto, bi poskušali z bolnikom vzpostaviti stik in se z njim pogovoriti glede ustreznega zdra- vljenja (v ambulanti ali nujno pri psihiatru),« je odgovoril strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček. Pomoč tudi brez napotnice »Bolniki, ki potrebujejo nujno psihiatrično pomoč, niso na čakalnem sezna- mu, ampak so pregledani takoj v urgentni psihiatrič- ni ambulanti,« pravi v. d. strokovnega direktorja Psi- hiatrične bolnišnice Vojnik Valentina Winkler Skaza, dr. med., spec. psih. Doda- ja, da je mogoče psihiatrič- no pomoč v duševni stiski v Vojniku poiskati tudi brez napotnice. Tudi v Vojniku dodajajo, da pri mlajših in starejših bolni- kih opažajo porast težav na področju duševnega zdrav- ja, ki nastajajo kot posledica epidemije. »Psihiatrična bol- nišnica Vojnik nima pedopsi- hiatra, zato mlajših od 18 let načeloma ne obravnavamo. Kljub temu v naši ustanovi opažamo porast tako mladih kot starejših bolnikov. Naj- več je težav zaradi stresnih situacij v povezavi z izgubo službe, družinskimi neso- glasji, opažamo problematiko odvisnosti od dovoljenih in nedovoljenih drog (predvsem THC) ter porast depresivnih motenj,« omenja Winker Ska- za. Čakalne dobe Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v ZD Celje PEDOPSIHIATRIJA: ZELO HITRO: 150 dni (10 oseb) HITRO: 270 dni (34 oseb) REDNO: 365 dni (35 oseb) KLINIČNA PSIHOLOGIJA: ZELO HITRO: 270 dni (5 oseb) HITRO: 365 dni (34 oseb) REDNO: 420 dni (4 oseb) Čakalne dobe v ambulantah psihološke obravnave za odrasle v ZD Velenje: ZELO HITRO do 3 mesece HITRO do 4 mesece REDNO 12 mesecev Čakalne dobe v ambulantah Psihiatrične bolnišnice Vojnik URGENTNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA – ni čakalne dobe SPECIALISTIČNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA: ZELO HITRO: 42 dni HITRO: 83 dni REDNO: 140 dni Stanje je alarmantno »Čakalne dobe v ZD Celje so primerljive z ostalimi službami na področju duševnega zdravja v Sloveniji,« pravi Anita Požin, predstojnica Centra za duševno zdrav- je otrok in mladostnikov v ZD Celje. Ta center zajema območje, ki ga pokrivajo zdravstveni domovi Laško, Žalec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Požinova omenja, da centru glede na območje, ki ga pokriva, pripadata dva zdravniška tima, pri čemer ima ZD Celje samo enega. »V timu so predvideni zdravnik specialist in štirje specialisti klinične psihologije. V ZD Celje imamo zaposlenega enega zdravnika specialista otroške in mlado- stniške psihiatrije ter eno specialistko klinične psihologije. Trenutno je na specializaciji iz klinične psihologije še ena psihologinja, ki je na kroženju in v matični ustanovi samo en dan,« pojasnjuje Požinova. »Otroci in mladostniki so med najbolj ranljivimi skupinami in stanje na tem podro- čju je alarmantno ter se še poslabšuje,« dodaja. Omenja, da k njim prihaja vse več mladih z anksioznimi motnjami, depresivno simptomatiko in s samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo, motnjami hranjenja ter s pretirano uporabo zaslonov. »Rešitev bi bila, da bi pridobili še enega zdravnika spe- cialista in vsaj štiri specialiste klinične psihologije. Tega kadra trenutno ni mogoče dobiti,« pojasnjuje Požinova. Še vedno namreč ni sistemsko rešena specializacija klinič- ne psihologije, ki jo mora zdaj iz lastnih virov financirati zdravstveni dom. 14 KRONIKA Št. 30, 29. julij 2021 Pravila bi morali spoštovati zaradi lastne varnosti, ne zaradi kazni Nižje kazni za prehitro vožnjo, višje za telefoniranje Nedavno sprejeta novela Zakona o pravilih cestnega prometa prinaša več sprememb pravil cestnega prometa in tudi nižje kazni za prehitro vožnjo. Višja bo denarna kazen za uporabo telefona med vožnjo, kar strokovnjaki za varnost v prometu pozdravljajo. In opozarjajo, da uporaba telefona ni nevarna zgolj med vožnjo avtomo- bila, temveč kjerkoli v prometu. Sicer pa, kot ocenjujejo pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), višina glob nima tolikšnega vpliva na slabšo ali boljšo prometno varnost oziroma na ravnanje udeležencev v prometu. Ozavestiti je treba miselnost, da pravila spoštujemo zato, ker s tem kažemo svoj odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili kaznovani. LEA KOMERIČKI KOTNIK Državni zbor je sprejel no- velo Zakona o pravilih cestne- ga prometa, ki prinaša nižje kazni za prehitro vožnjo in višje kazni za uporabo tele- fona med vožnjo. »Občutno nižje kazni za prehitro vožnjo so sprejete in so končno pri- merljive s kaznimi v sosednjih državah. A okrepiti je treba nadzor in voznike pravilno obveščati o posledicah pre- hitre vožnje,« je po sprejemu zakona na družabnem omrež- ju »čivknil« minister za infra- strukturo Jernej Vrtovec. Poleg najbolj odmevnih sprememb glede višin kazni novela prinaša tudi novo pra- vilo, ki določa, da je vozniku ob rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan poseben pro- metni znak, dovoljena vožnja desno, vendar le, če je smer prosta. Po mnenju AMZS v Sloveniji niso težava globe za stor- jene prometne prekrške oziroma njihova višina (nekatere so višje kot v tujini, nekatere nižje), temveč je v zvezi s kaznovanjem prometnih prekrškov in namenom, ki naj bi ga to imelo, pred pristojnimi institucijami predvsem izziv, kako povečati verjetnost, da bo prekrškar sploh »ujet« pri dejanju. Ta verjetnost je zdaj zaradi že omenjene kadro- vske in delno tudi materialne podhranjenosti prometne policije zelo nizka. V AMZS si ne želijo policijske države in nerazumnega kaznovanja, je pa poleg že prej navedenega izobraževanja pomemben tudi nadzor (in kaznovanje) kot eden od dejavnikov zagotavljanja večje prometne varnosti in zmanjševanja števila prometnih nesreč, tudi tistih z najhujšim in najbolj tragičnim izidom. Novela določa tudi pogoje za udeležbo lahkih motor- nih vozil v cestnem prome- tu, kamor sodijo invalidski vozički ter skiroji in rolke na električni pogon. Vozniki teh vozil bodo morali voziti po kolesarskem pasu, kole- sarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, bodo lahko vozili ob desnem robu smer- nega vozišča ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hi- trost vožnje omejena na 50 kilometrov na uro. Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen vo- znik invalidskega vozička na motorni pogon, morata imeti do dopolnjenega 18. leta med vožnjo ustrezno pripeto za- ščitno kolesarsko čelado. Strožja je tudi obravnava voznikov, ki ne upoštevajo Vir: Ministrstvo za infrastrukturo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, namešče- nih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu, ter tistih, ki se priključijo vozilu s prednostjo. Novela določa tudi primerno bočno razda- ljo 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstruk- cijska določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Razširjajo se nekatera poo- blastila občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov. Posamezne zaostritve dobrodošle, a zgolj to ne bo dovolj Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS, ocenjuje, da je ena najbolj dobrodošlih sprememb no- vele zakona ureditev podro- čja mikromobilnosti, pred- vsem glede vožnje z e-skiroji. »Uporabnikov sredstev mi- kromobilnosti je vedno več, posledično je več nesreč in poškodb. Ob tem je treba po- udariti, da je poleg zakonske ureditve tega področja nujno tudi osveščanje in izobraževa- nje o pravilni uporabi sredstev mikromobilnosti,« pojasnjuje strokovnjak s področja varne mobilnosti. Tako Agencija za varnost prometa (AVP) kot strokov- njaki pod okriljem AMZS že ves čas zagovarjajo stališče, da bi morala biti zaščitna če- lada obvezna za vse kolesar- je, ne le ta mlajše od 18 let, a novela tega ne predvideva. »Čelada je nedvomno po- memben element zaščite ko- lesarjev, voznikov e-skirojev, mopedistov in motoristov,« menijo v AMZS in tako vse uporabnike koles in lahkih motornih vozil spodbujajo k uporabi čelade. »Glava po 18. letu ne postane iz karbona,« je bil slikovit eden od sode- lavcev ekipe AMZS. Pri slovenski avto-moto zvezi pozdravljajo tudi po- višanje kazni za uporabo mobilnega telefona med vo- žnjo. »Glede na to, da število prekrškov zaradi uporabe mobilnega telefona med vo- žnjo narašča, ocenjujemo, da je smiseln tudi ukrep v obliki dviga višine globe in uvedbe kazenskih točk.« Ob tem izpostavljajo, da uporaba telefona ni problematična le pri vožnji avtomobila, temveč tudi pri pešcih, kolesarjih in drugih udeležencih v pro- metu. »Težava ni le pogovor, temveč tudi pisanje sporočil, uporaba spleta, družbenih omrežij,« še opozarjajo. Bolj kot kaznovanje je pomembno izobraževanje »Ocenjujemo, da višina glob nima velikega vpliva na slabšo ali boljšo prome- tno varnost oziroma ravna- nje udeležencev v prometu. Pravila je treba ozavestiti in se zavedati, da jih spoštuje- mo zato, ker s tem kažemo svoj odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili kaznovani,« na pomi- sleke o tem, da bodo nižje kazni za prehitre voznike povzročile še več divjanja po slovenskih cestah, odgo- varjajo pri AMZS. »Če ude- leženci pravila spoštujemo, potem se nam kazni niti ni treba bati – višina glob ali kazenskih točk za prekršek je torej v tem primeru manj pomembna. Če jih ne spo- štujemo, potem nas mora nekdo pri tem zalotiti. Gle- de tega imamo v Sloveniji kar nekaj izzivov – od po- manjkljivega nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti prometne policije do izmi- kanja plačilu glob in drugim kaznim. Nerazumno je, da prihaja do ›odpustkov‹ tudi za najhujše kršitelje, ki bi jim moralo zaradi storjenih prekrškov že prenehati ve- ljati vozniško dovoljenje,« v združenju opozarjajo na rak rano, ki močno načenja pro- metno varnost. Zavedanje, da je nadzora malo, marsi- koga premami, da za volan sede tudi takrat, ko to ni ne pametno ne sprejemljivo. In pomanjkanje nadzora je posledica, da so za številne voznike predpisi žal samo mrtva črka na papirju. V zvezi s kaznovanjem prometnih prekrškov v AMZS menijo, da sta za za- gotavljanje večje prometne varnosti bolj kot kaznovanje pomembna izobraževanje in osveščanje udeležencev v prometu. Določenih na- vad, kot sta npr. vožnja pod vplivom alkohola in upora- ba mobilnega telefona med vožnjo, zgolj s kaznimi, vi- šanjem glob ne bomo izko- reninili. »Kazni so opomnik, ki naj bi vozniku pomagal do večjega zavedanja o de- javnikih tveganja v prometu, povezanih prav z njegovim vedenjem. Osveščanje je nujno, če želimo povečati tudi notranji nadzor, samo- nadzor vedenja in odziva- nja voznika. A ni zadosten kriterij. Za večje samourav- navanje vedenja se moramo zavedati pomena varnosti v prometu. Zato je pomembno varnost in nevarnost – posle- dice kršitev prometnih pred- pisov – osmišljati. Tega nam kazni ne nudijo. Osmišljamo namreč z odnosom z drugo osebo ali z izkušnjo, a žal v prometu, da bi dojeli težo posledic nepravilnega ravna- nja, kot so npr. invalidnost, smrt, izguba ljubljene osebe, lastnega zdravja, psihičnega ravnovesja …, ni dobro vsega izkusiti na lastni koži.« Foto: arhiv NT (SHERPA) Ne samo med vožnjo z avtomobilom, tudi na kolesu in hojo je lahko uporaba telefona zelo nevarna. Kazni za prehitro vožnjo bodo res nižje, a bolj kot sama višina globe pri voznikih učinkuje zavedanja, da bodo »ujeti«, zato so dodatna pooblastila redarjev lahko za zagotavljanje varnosti na naših cestah, dobrodošla. (Foto: Pexles) Novela Zakona o pravilih cestnega prometa prinaša več reda tudi na podro- čje uporabe električnih skirojev. Št. 30, 29. julij 2021 ZA ZDRAVJE 15 Ribe so zdrava prehrana Previdnost pri uživanju ni odveč SIMONA ŠOLINIČ Poletje in dopusti so tu. Dopustovanje ob morju je za mnoge posebno doživetje, ki ga povežejo tudi z dobro hrano. Predvsem zdravo. Na morju so nepogrešljive ribe. Seveda tudi drugod, a jasno je, da si jih ljudje v poletnem času privoščijo več in pripravljene na različne načine. Kako zdrave so ribe in kaj moramo pri njihovem uživanju vedeti? Splošno mnenje, da so vse ribe popolnoma primerne za uživanje, ne drži povsem. A zagotovo je ribje meso primer- nejše od ostalih vrst mesa, ki ga ljudje zaužijemo največ. Energijska in hranilna vrednost ribjega mesa je odvisna od vrste, spola in velikosti ribe, a tudi od letnega časa, ko je ulovljena. Na vse to vplivajo tudi temperature morja ali sladke vode, drstenje ter količina in vrsta hrane, ki je ribam Kot navajajo na nacional- nem portalu Prehrana.si, je priporočljiv nakup rib le pri preverjenih dobaviteljih, kjer pristojne ustanove re- dno nadzorujejo mikrobio- loško in kemijsko varnost: Pomembno je, da pri zamrznjenih ribah ali ribjih izdelkih vedno preverimo, kolikšen delež ribe izdelek res vsebuje, kar mora biti jasno zapisano. Če je zamrznjena riba npr. panirana, je lahko delež ribjega mesa zaradi dodanih drugih sestavin precej manjši, kot si predstavljamo. Zato imajo industrijsko predelani ribji izdelki v povprečju tudi slabšo prehransko vrednost. na voljo v njihovem okolju. Sardele na primer vsebujejo največ maščobe v jesenskem času, tik pred drstitvijo, in najmanj pozimi, takoj po drstitvi in prezimovanju. Zamrznjeno ribo vedno odtajamo v hladilniku (4 stopinje Celzija) ali pod mrzlo tekočo vodo v originalni embalaži ali mikrovalovni pečici. Rib nikoli ne odta- jamo na kuhinjskih površinah pri sobni temperaturi. Čas odtajanja je treba prilagoditi teži ribe (upoštevajmo navodila proizvajalca). Vedno uporabimo popolnoma odtajano ribo. Odtajane ribe ne smemo ponovno zamrzovati. »Najbolj kakovostne ribe so sveže, nepredelane, v izvor- ni obliki, saj se tako najbolj ohranijo njihove prehranske prednosti.« Toda zanimivo, glede na podnebne razmere v Sloveniji je najbolj »pestro« obdobje glede svežih mor- skih rib jesen in ne poletje, vsako leto je glede ulova rib lahko nekoliko specifi čno. Pri vsakem nakupu rib se je treba vedno prepričati, ali so hranjene na primerno nizki temperaturi. Sveže ribe niso vedno na voljo, zato so lahko primerna izbira tudi zamr- znjene. »Če so bile ribe v ri- barnici odmrznjene, mora biti to označeno. V primeru na- kupa zamrznjenih rib je treba preveriti, da na površini rib Ribe in ribji izdelki lahko vsebujejo zdravju škodljiva onesnaževala. S pestro izbiro manjših rib (sardela, sardon, skuša, mol, špar, postrv, cipelj, orada, morski list …), ki so kratkožive in nižje v prehranjevalni verigi, lahko ta tveganja za zdravje bistveno zmanjšamo. Z morebitnimi škodljivimi onesnaževali so praviloma bolj obremenjene dolgoživeče, večje ter roparske ribe. Dobro je vedeti Ribe so lahko prebavljive, imajo malo vezivnega tkiva ter rahlo celično strukturo in veljajo za kakovosten in uravnote- žen obrok, še posebej v kombinaciji z zelenjavo (npr. blitvo). Ribe naj bi uživali enkrat do dvakrat tedensko predvsem kot zamenjavo za rdeče meso in mesne izdelke. Zlasti manjše ribe, ki jih zaužijemo s kostmi vred, so vir vitamina D, kalcija, fosforja, morske ribe tudi joda in selena. ni večjih kristalov ledu, saj so kazalnik prekinjene hladilne verige. Včasih so ribe obdane z ledom (glazuro), ki jih ščiti pred izsuševanjem, kar ni znak prekinjene hladilne verige. Rib iz poškodovane embalaže ne kupujemo,« še svetujejo na portalu Prehrana.si. Ribe za srce Številne medicinske raz- iskave so pokazale, da tako imenovane dolgoverižne omega-3 maščobne kisline, ki jih zaužijemo z mastnimi modrimi morskimi ribami ali ribjim oljem, preprečuje- jo nastanek bolezni srca in ožilja. Te maščobne kisline naj bi vplivale na gibljivost membran živčnih celic in s tem na uravnavanje pre- našalcev živčnih impulzov. »Pestro uživanje manjših modrih mastnih rib v skladu z omejitvami je koristno za nosečnice, doječe matere in otroke,« še navajajo pri Prehrani.si. Uživanje rib dokaza- no zmanjšuje tudi tve- Ribe so hitro pokvarljivo živilo, zato je pri njihovi pripravi zelo pomembna varna in higienska priprava. Pred pripravo poskrbimo za osebno higieno (umivanje rok) ter higieno pribora in opreme. Ribo zadostno toplotno obdelamo, pri tem si lahko pomagamo vbodnim termometrom (merjenje središčne temperature). Pazimo, da ne povzročamo nav- zkrižnega onesnaževanja z uporabljenim termometrom. ganje za razvoj raka debelega črevesa. Kljub naštetim kori- stim se uživanje rib v zadnjih letih pri nas ni posebej spre- menilo. »Zaužijemo premalo rib, v povprečju le približno 70 gramov na teden. Vsaj en- krat tedensko ribe uživa le približno tretjina prebivalcev, od tega več moških kot žen- sk,« pojasnjujejo strokovnjaki pri Prehrana.si. Kdaj je potrebna previdnost? Previdnost pri uživanju rib in ribjih izdelkov ni odveč zaradi morebitne vsebnosti nekaterih težkih kovin in ob- stojnih organskih onesnaže- val. Prisotnost živega srebra v tleh, vodotokih, jezerih in oceanih je lahko naravnega Pripravljeno ribo ali ribjo jed zaužijemo čim prej po pripravi. Ribe oz. ribje jedi, ki jih zaužijemo tople, shranjujemo na temperaturi 63 stopinj Celzija, ribe oz. ribje jedi, ki jih zaužijemo hladne, na temperaturi 6 stopinj Celzija. Uživanje surovih rib lahko predstavlja tveganje za okužbe in zastrupitve. Pri prekomernem uživanju soljenih ter dimljenih rib se lahko poveča tve- ganje za razvoj nekaterih oblik raka. izvora ali posledica delova- nja človeka. Večina rib ga vsebuje v zanemarljivih ko- ličinah, vendar se glede na okolje, v katerem ribe živijo, in glede na položaj posame- zne ribje vrste v prehranje- valni verigi glede vsebnostih močno razlikuje. »Vsebnosti kovin in obstojnih organskih onesnaževal so običajno viš- je pri dolgoživečih ribah ter večjih vrstah rib roparic, zato te v prehrani omeju- jemo,« navajajo na portalu Prehrana.si. Nosečnicam, doječim materam in otrokom odsvetujejo tudi uživanje su- rovih rib. Pomembno je tudi, da so lahko ribe in ribji iz- delki alergeni. Zaradi rib ima namreč kar nekaj ljudi resne zdravstvene odzive. Gre za spremembe na koži, oteka- nje in mravljinčenje v ustni votlini, želodčne in črevesne težave, nevrološke motnje in celo za dihalno stisko. Po- membna je tudi priprava, saj lahko pogosto uživanje solje- nih ali dimljenih rib poveča tveganje za razvoj nekaterih oblik raka. Ste vedeli? Zaradi vseh omenjenih koristi naj bi tedensko zaužili pri- bližno 200 gramov ribjega mesa, od tega polovico mastnih modrih morskih rib. Najbolj koristne ribje jedi so pripravljene iz svežih ali za- mrznjenih rib, prehransko manj primerni so ribji pripravki (npr. panirane ribje palčke). Ribe imajo ugodno hranilno sestavo, so bogat vir biolo- ško visoko vrednih beljakovin, vitaminov in mineralov in so edinstvene po vsebnosti esencialnih omega-3 maščobnih kislin, ki so pomembne za zdravje srca. Ribe in ribji izdelki so za posameznike lahko alergeni, zato morajo biti v skladu z zakonodajo ustrezno označeni. Vir: prehrana.si Znanih je približno 20 ti- soč različnih ribjih vrst. Naj- manjša vrsta rib (Paedocypris progenetica) meri v povpre- čju 9 milimetrov, največja (Rhincodon typus) zraste do 21 metrov. Na Japonskem je dostopnih največ različnih vrst, več kot 60. Japonski ri- biči na dan ulovijo približno sedem tisoč ton rib. V Evropi so najbolj dostopne morske ribe, kot so trske, osliči, sku- še, sardele, losos, morski list, ostriž, orada, brancin, a tudi številne sladkovodne. Kako veste, da je riba sveža? Sveža riba ima tipičen vonj, oči so izbočene, čvrste, be- ločnice in leče so prozorne, šarenica je jasno obarvana. Škrge morajo biti svetlo rdeče, vlažne, imeti morajo vonj po ribi ali morajo biti brez njega. Škržni pokrovec mora biti čvr- sto zaprt. Površina sveže ribe je čvrsta, svetlih izrazitih barv in jasnega sijaja. Koža je na- peta, luske se čvrsto prilegajo telesu. Mišičje je trdo, čvrsto ter na pritisk prsta ne pušča vdolbine. Analna odprtina je pri sveži ribi zaprta. 16 AKTUALNA PONUDBA Št. 30, 29. julij 2021 Grčija – počitniška zvezda Sredozemlja S Palmo poletimo iz Ljubljane na 10 grških otokov Prepustite se čarom Grčije v Palmini družbi. Naj vas očarajo čudovite plaže, čisto morje, iskrivi nasmeški gostoljubnih do- mačinov, stoletne oljke, bogata tradicija in božanska kulinarika. Uživajte v edinstvenosti te dežele, naj vas pritegne in preseneti. Grčija je letos odlično organizirana destinacija, za goste zelo prijazna in varna. Za vstop v to priljubljeno počitniško destina- cijo, če niste cepljeni ali niste preboleli covida, potrebujete le negativen hitri test in izpolnitev PLF-obrazca. S Palmo poletimo na 10 grških otokov, od tam pa so odlične povezave s hitrimi in modernimi ladjami na številne ostale otoke, skupaj kar 20. Priporočamo Kos – poletimo vsako sredo, direktno iz Ljubljane Kos je idealna počitniška destinacija za vse generacije. Eden od razlogov so all-inclusive hoteli, ki vključujejo vse, od hrane, pijače, prigrizkov, sladic in vodnih doživetij za otroke in odrasle. Toda, če želite zares doživeti Kos, se nujno odpravite tudi izven hotela in vsaj za en dan najemite avto, za en dan pa kolo. Noben grški otok namreč nima tako kolesarskega značaja kot Kos. Kolesarske steze so speljane povsod ob obali, pa tudi v notranjost, zato je primeren za ležerno družinsko kolesarjenje po ravnem ob morju ali za resnejše kolesarske podvige v hribovito notranjost. Med najbolj priljubljenimi je 23 km dolga trasa med mestom Kos in priljubljenim družinskim letoviščem Tigaki. Glavno mesto otoka s približno 16.000 prebivalci velja za eno najbolj prijetnih in ljubkih grških mest. Simpatično pristanišče in ozke uličice, mogočen viteški grad in veliko število antičnih spomenikov mu dajejo še poseben šarm. Mesto daje prav po- sebno energijo, ki jo boste začutili v zraku. Posebej priporočamo, da si privoščite kosilo v eni izmed številnih tavern ali si dan popestrite z ogledom tr- govinic. V mestu se je leta 460 p.n.š. rodil Hipokrat, oče sodobne medicine, ki je svoje znanje podajal pod veliko platano, ki še danes daje senco. Pet namigov za popolno doživetje na otoku Kos Mesto Kos velja za eno najbolj privlačnih grških mest. V centru se Pridružite se Palminemu vodniku v le 4 km oddaljenem tur- škem Bodrumu z bazarjem, ki je prava paša za oči, ali na izletu do bližnjih otokov: vulkanskega Nyssirosa in goratega Kalimnosa. www.palma.si Poslovalnica Planet TUŠ: 030-700-014 Poslovalnica Celje center: 051-666-664 GRČIJA IN TURČIJA Letimo iz Ljubljane DUBROVNIK Letimo iz Ljubljane KOS, vsako sredo HOTEL AEGEAN PEARL 3* 7x vse vključeno od 499 € RODOS, vsako sredo in soboto HOTEL EVITA RESORT 4* 7x vse vključeno od 579 € TURČIJA, vsak četrtek HOTEL PALMERAS BEACH 5* 7x vse vključeno od 599 € DUBROVNIK HOTEL VIS 3* 7x polpenzion od 579 € GRAND HOTEL PARK 4* 7x polpenzion od 589 € DUBROVNIK/CAVTAT REMISENS HOTEL EPIDAURUS 3*+ 7x vse vključeno od 799 € 2 otroka do 15 let BREZPLAČNO prepletajo ozke uličice, starodavne ruševine z mogočnim gradom vitezov sv. Janeza, obzidje s trdnjavo Narantzia, številne trgovinice, stara tržnica v nekdanji mošeji, taverne, vrtovi, bari in nočni klubi. Za zdravljenje kože in dihalnih poti obiščite tople žveplene vrel- ce ali Embros terme z mešanico prsti in morske vode s prijetno temperaturo. Če si zaželite pobegniti od turističnih krajev in mestnega vrveža, se zapeljite do Masticharija, manjše ribiške vasice, zgrajene v tipični egejsko belo-modri arhitekturi, kjer vas bo v lokalne gostilnice privabil vonj svežih ribjih jedi. Tu lahko doživite tudi romantičen sončni zahod. Po pristno sliko grškega življenja se odpravite v notranjost otoka, npr. do vasic Zia in Pyli. Najvišje ležeči del gore Dikeos odpira neverje- ten pogled na otok in njegov arhitekturni kolaž, na bujno vegetacijo in rodovitna polja, ki so posledica vulkanskega izvora otoka. Aktivne in poučne poletne počitnice za srečne otroke in zadovoljne starše! - ŠPORTNE DELAVNICE - PLESNE DELAVNICE - VELIKO GIBANJA IN ZABAVE - NAŠI JUNAKI - TOP-FIT MASTERCHEF - SPOZNAVANJE ŠPORTA INVALIDOV - URAVNOTEŽENA PREHRANA info: www.top-fit.si tel.: 040 50 20 60 ŠPORTNE POČITNICE TOP-FIT ZA OTROKE OD 5-12 LET Št. 30, 29. julij 2021 ZAPOSLOVANJE / FOTO TEDNA 17 Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo pri- pravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretno- sti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno po- skusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, delo je 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksi- bilnost odobritve dopustov in mo- žnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje) Iščemo ključavničarje z osnovnim znanjem varjenja za občasne lažje vare v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo osnovno branje na- črtov in ostale tehniške dokumen- tacije, osnovno obdelavo, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov, varjenje enostavnih elementov s postopki mig/mag varjenja, pre- ventivno in kurativno vzdrževanje varilnih aparatov ter ostalih orodij, skrb za varno delo ter čisto in ureje- no okolje, sodelovanje v projektih in kontrolo kakovosti izdelave. Prijave zbiramo 5. 9. 2021. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Paka pri Velenju) Ponujamo delo v uspešnem, di- namičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo, nadpovprečno za regijo, osebno in strokovno rast, zaposlitev za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece. Pričakujemo aktivno sode- lovanje v celotnem procesu v proi- zvodnji, nalaganje, natovarjanje in raztovarjanje v skladišču, pomoč v proizvodnji, ostala dela po navodi- lih nadrejenih, začetek dela takoj. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o. Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si. CNC-operater (m/ž) (Paka pri Velenju) Ponujamo delo v uspešnem, di- namičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo, osebno in strokovno rast, zaposlitev za nedoločen čas, posku- sna doba 3 mesece. Pričakujemo izvrševanje nalog in odgovornosti, ki spadajo v opis za delovno mesto CNC-operater, zagotavljanje ureje- nosti in čistoče v proizvodnji, za- gotavljanje pravilnega in odgovor- nega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvo- dnji, skrb za varstvo pri delu in upo- števanje vseh varstvenih predpisov. Sposobnosti: natančnost, odziv- nost, odgovornost, razumevanje in tolmačenje proizvodne dokumenta- cije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševa- nja proizvodnega procesa, Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. LKK, d. o. o. Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Kuhar (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: priprava tedenskih malic, jedi po naročilu in skupinskih pogostitev, predpriprava surovin za kuhanje, priprava delov- nega prostora, priprava jedi izpod peke. Kandidatu nudimo delovno razmerje in pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedolo- čen čas, delo pri delodajalcu z zelo nizko fluktuacijo in stabilnim po- slovanjem. Smo majhen, prijeten in kolegialen kolektiv, ki ima skupne cilje. Prijave zbiramo 2. 8. 2021. Go- stilna Pri Brigiti, gostinske storitve, d. o. o., Selo 19a, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec – skladiščnik (m/ž) (Šoštanj) Od vas pričakujemo vsaj IV. sto- pnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z vili- čarjem je zaželen, ni pa pogoj, vo- zniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikaci- jo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetij- ski trgovini, železnini … Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za nedo- ločen čas in poskusno obdobje 6 mesecev. Prijave zbiramo 5. 8. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec – skladiščnik v TPC Saša (Nazarje) Opis delovnega mesta: opravlja ročno razkladanje in nakladanje blaga ter nakladanje in razklada- nje blaga z viličarjem, zlaga in sortira blago v prodajnem pro- storu in skladišču, pomaga pri prodaji blaga, količinski prevzem blaga, sprejme odpremne naloge, jih kontrolira in izpiše, pripravi blago za odpremo in ga ustrezno embalira, izda blago, ga izroči pre- vozniku in dokumente dostavi v knjiženje, sprejme liste zalog in kontrolira zalogo, ažurno in točno izvaja blagajniško poslovanje, čisti in vzdržuje prostore ter opremo v trgovini in skladišču. Prijave zbira- mo 5. 8. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnič- ne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, do- bro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primer- no strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka- tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, sa- moiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamične- ga dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 9. 8. 2021. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) GEP Štalekar, d. o. o. je eno od vodilnih podjetij v regiji za celostno oskrbo strank s storitvami in z izdelki s področja potiskane kartonske em- balaže. Zaposleni so njihova najve- čja vrednota. V tim vabijo tiskarja za tisk s klasičnimi (oljnimi) barvami, tisk s UV-barvami, vodno disperzij- sko lakiranje, UV lakiranje, parcialno lakiranje, lakiranje z granuliranim efektom in tisk na metalizirane in hologramske kartone. Pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na po- dročju grafične dejavnosti. Prijave zbiramo do 5. 9. 2021. GEP Štale- kar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Za podjetje GEP Štalekar, d. o. o., je pomemben vsak posame- znik, vendar še posebej cenijo ljudi s podjetniško miselnostjo, ki z zagnanostjo in inovativnostjo pripomorejo k boljšim izdelkom in boljši organizaciji poslovanja. V tim vabijo kandidata/ko na de- lovno mesto: skladiščnik. Delovne naloge bodo spremljanje planov za tisk in naročanje barv, skrb za za- loge in urejenost skladišča, izdaja barv v proizvodnjo, vračilo barv v skladišče barv, brezhibno, natanč- no in ažurno vnašanje podatkov v informacijski sistem … Prijave zbi- ramo do 5. 9. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več in- formacij na www.trgotur.si. FOTO TEDNA Eni so na robu prepada Foto: SHERPA 18 ŠPORT Št. 30, 29. julij 2021 Jekleni prijem Tine Trstenjak okoli Marie Centracchio, ki je Celjanki zagotovil drugo olimpijsko odličje. Italijanka je kasneje osvojila bronasto medaljo. Le malce Tinine nepazljivosti je bilo povsem dovolj za poraz v finalu. Judoistka Tina Trstenjak olimpijskemu zlatu iz Ria dodala srebro v Tokiu Najuspešnejša Slovenka na poletnih olimpijskih igrah je Celjanka Tina Trstenjak se je dotaknila zvezd. Po brazilskih igrah se je tudi na japonskih uvrstila v finale med judoistkami težkimi do 63 kilogramov. Le kanček sreče, znanja ali energije jo je delil do druge zlate medalje, s čimer bi se izenačila z legendarnim Mirom Cerarjem. Presegla je svojo vzornico Urško Žolnir, ki se je povzpela na Olimp ter osvojila še bronasto ko- lajno. Isti izkupiček ima tudi (v dresu jugoslovanske reprezentance) celjski rokometaš Rolando Pušnik. DEAN ŠUSTER Tini ni bilo lahko. Pred nekaj leti je namreč dobila izjemno tekmico v Sloveniji, Andreja Leški jo je sprva šokirala s po- razom, nato ji je dihala za ovra- tnik in ogrožala njeno uvrstitev na OI. Tudi to je gnalo Tino, da je bila motivirana za delo in nenehno na preži. Vrhunskih rezultatov sicer ni nizala, tre- ner Marjan Fabjan je že vedel, zakaj. Ohranjala je visok po- ložaj na mednarodni lestvici. Šest medalj na petih igrah Svoj impozantni opus je izjemno uspešni trener začel Trstenjakova je Sloveniji priborila tretjo kolajno na teh OI po zlatu kanuista Benjamina Savška in bronu kolesarja Tadeja Pogačarja. Savšek je ponovil dosežke Urške Žolnir, Tine Trstenjak, dvojca Iztok Čop - Luka Špik, Rajmonda De- bevca in Primoža Kozmusa. Šestič smo slišali Zdravljico na olimpijskih igrah. Potem pa še sedmič, saj je Primož Roglič razveselil Slovenijo z zmago v kronometru. leta 2004, ko je Urška Žolnir kot »last-minute« potnica osvojila bronasto medaljo v Atenah. V Pekingu je uspeh ponovila Lucija Polavder. Prvi višek je sledil v Londonu leta 2012, kjer je Žolnirjeva prema- gala vse tekmice, drugi višek pa je bil v Riu de Janeiru, kjer je Tina Trstenjak dostojno nasledila Urško in pometla s konkurenco, enako število litrov solz pa je izzvala poško- dovana Ana Velenšek, ki si je priborila bronasto odličje. Po nepozabnem sprejemu na Lo- pati se je Fabi takoj ozrl proti deželi vzhajajočega sonca. Nepozaben trenutek, ki je obeležil olimpijske igre v Tokiu. Zmagovalka je dvignila poraženko. Veliko je stavil na Klaro Apo- tekar, ki je pred tremi meseci postala mamica, in seveda na Tino ter Ano. Obema zdravje ni služilo, kot bi si želeli. Barriosova je vodila Branilka olimpijske zmage je imela – kot je pri njej že v navadi - precej težav v prvem krogu, a je upravičila vlogo favoritinje proti južnokorej- ski tekmici Heenju Han. Z vazarijem je po dobrih dveh minutah podaljška zmaga- la z zlato točko, obenem je začutila, da s hrbtom ni vse v redu. Za marsikateri okus je bila predolgo na blazi- nah tudi med drugo borbo; Španko Cristino Cabana Perez je ugnala z iponom 23 sekund pred koncem re- dnega dela in se uvrstila v četrtfinale. Sledil je dvoboj, ki ga je kasneje ocenila za najtežjega. Boj za bron si je zagotovila po zmagi nad Venezuelko Anriquelis Bar- rios. Ta je povedla po vsega nekaj sekundah z vazarijem, nakar je Tina izenačila, a podaljšku se ni izognila. Po dobrih treh dodatnih minu- tah je Venezuelka le popu- stila. Vmes so se dogajala presenečenja. Na Tino je v polfinalu naletela bronasta z zadnjih evropskih iger v Minsku Maria Centracchio, ki je bila v četrtfinalu boljša od Poljakinje Agate Ozdobe, ta pa je pred tem senzacio- nalno izločila Japonko Miku Tashiro, ki Trstenjakovi izra- zito ne ustreza. Ekstaza po polfinalni zmagi Sledil je daljši premor in priprava na Italijanko; zma- ga pomeni poraz v raj, ob porazu lahko ostaneš tudi brez medalje. Po polovici dvoboja si je Trstenjakova priborila točko z vazarijem, nato pa ji je uspel še končni prijem in zakričali so na- vijači in Tinini sorodniki, zakričalo je Celje, zakričala je športna Slovenija, ki je ponosno prejela petdeseto olimpijsko medaljo, šesto v judu. Finale je bil veliča- sten, spopadli sta se najbolj- ši borki na svetu, posnetek po koncu, ko je Francozinja Junakinji plemenite veščine sta se sprva spopadli, nato pa se veselili svojih dosežkov. Tina je po petih letih olimpijski prestol prepustila Clarisse. Trepetale so tudi nadebudne judoistke. Št. 30, 29. julij 2021 ŠPORT 19 na tleh dvakrat objela Tino, ko pa sta stali, jo visoko dvi- gnila, je obšel svet. »Dan je bil fenomenalen, presrečna sem,« ni dejala Clarisse, temveč Tina. Očitno je bilo, da ji je odleglo, ko je bilo vsega konec. Za medije je govorila v izjemno prikupni zmesi joka in smeha. Še ni- koli ni tako zlahka izbirala ustreznih besed. S pomočjo protibolečinskih tablet Začela je s plavanjem in plezanjem, njena zvedavost je prisilila očeta, da jo je od- peljal v Fabjanovo telovadni- co. 22 let pozneje ima dve olimpijski medalji. »Druga uvrstitev v finale zapovrstjo na olimpijskih igrah je res lep dosežek. S Clarisse sva izven juda dobri prijateljici, četudi sva tekmici. Ko se po- meriva v finalu, je to res šov. To je bil najboljši finale,« je dejala 30-letna Celjanka, ki je v boju za zlato medaljo v Riu premagala prav Claris- se. »Tam je bila prepričana vase, zdaj pa je bila bolj previdna. Že kakšno leto nazaj je rekla, da ne bo po- zabila name, saj je vedela, da bom na igrah najbolje pripravljena. Vedela je, da ne bom vsega pokazala ne na evropskem in ne na sve- tovnem prvenstvu, ampak na olimpijskih igrah. Ob tem ni skrivnost, da ji moj slog borbe nikakor ne ustre- za,« je po dvoboju, ki ga je odločila malenkost, dejala Tina. Marjan Fabjan se je zahvalil zdravniku Matjažu Vogrinu, ki je Tini pomagal med odmorom: »Ne vem, od kod in kako, a prišel je hitro in pomagal. Obljubil je, da bo zdravilo delovalo v eni uri. In res je bilo tako.« Gle- de prihodnosti je še omenil, da ima vsega dosti, da naj kar kdo drug popelje tekmo- valko na olimpijske igre, da nima prave podpore in da prej dobi pod noge polena kot kaj drugega. Mar res država ne zmore spisati do- ločenega zakona, ki bi mu zagotovil želeno pokojnino? Bo moral osvojiti še sedmo olimpijsko medaljo? Foto: SHERPA, IJF V uradni navijaški točki sta bili izobešeni Tinini fotografiji iz otroštva, ko se je pred 22 leti začela ukvarjati z judom. Foto: osebni arhiv »Tina ima za seboj 23 let juda« Pred petimi leti je Boris Trstenjak, ki še vedno izgle- da tako kot tedaj, ko je zelo uspešno branil vrata najbolj- šega celjskega in celo najbolj- šega slovenskega malonogo- metnega moštva, navijače povabil v gostišče na Lopato, k Pišku. Bistveni dogodki so bili tedaj pozno zvečer. Tokrat je bila uradna navija- ška baza ob Šmartinskem je- zeru, v Panorami. Poklepetala sva pred polfinalom. Kako komentirate jutranje dogajanje? Tina se je prebila do pol- finala, zato smo zadovoljni. Izpolnila je načrt. Pričakovali smo, da bo naslednja tekmi- ca Japonka, toda tudi favoriti predčasno izpadajo. Italijanka je neznanka. Bi v tem trenutku vzeli sre- brno medaljo, če bi jo vam oziroma Tini ponudili? Že pred časom sem dejal, da bi se povsem zadovoljil z bronasto medaljo. Tina ni več mlada, vsi vemo, kaj v svetov- nem judu pomenita Franco- zinja Clarisse Agbegnenou in Japonka Miku Tashiro. Načrt za polfinalni obračun se je povsem spremenil. Imela sta dovolj časa, da se pripravita. Ne dvomim ne v Tino in jasno, Flis priigral, Medved izkoristil Sežana: V 2. krogu prve slovenske nogometne lige so zmagali Celje, Koper in Maribor. Izidi so bili: Tabor - Celje 0:1, Bravo – Aluminij 0:0, Koper - Mura 3:2, Kalcer Radomlje - Olim- pija 1:1 in Maribor - Domžale 3:1. Le Maribor ima vseh šest točk. Žan Flis je v Sežani med odmorom zamenjal Amadeja Brecla in v tretji minuti nadaljevanja priigral enajstmetrovko. Žogo je na beli krogec postavil Žan Medved in jo zanesljivo poslal v mrežo. Trener Celjanov Agron Šalja je tudi proti Taboru zahteval hitro in agresivno igro, kar si lahko obetamo tudi v soboto proti ekipi Kopra. Grgić končno podaljšal Silva Trstenjak, druga z desne, je zaskrbljeno spremljala Tinino borbo. Za njo sedi Lia Ludvik, ki je Tini pomagala na treningih s simuliranjem značilnosti nasprotnic in je predvidena za njeno naslednico pri JK Z´dežele Sankaku. Desno od Lie je Mariborčan Darko Mušič, ki je bil predsednik Judo zveze Slovenije (do lani) v času največjih Tininih uspehov. tudi v Marjana Fabjana ne. Za- gotovo bosta ubrala ustrezno taktiko. Pred petimi leti ste mi, ko sva čakala na odločilne boje, dejali, da je Tina v dogovoru s trenerjem marsikaj skrila v uvodnih borbah in da bo v NA KRATKO zadnjih dveh prikazala tisto, kar ji bo prineslo zelo veliko ali celo največ. Tokrat se zdi, da zaradi težav s hrbtom ne bo sposobna stopnjevanja ka- kovosti. Kaj menite? Nekaj se je zgodilo in kot kaže, ni nedolžno. Toda Tina ima izjemno visok prag bole- čine. Pričakujem nepozabni, zgodovinski finale. Ne glede na razplet v polfinalu, v mo- rebitnem finalu ali repasažu, je Tina veliko opravila in prav ničesar ji ne moremo očitati. Potrudila se je in prepričan sem, da bo dala vse od sebe v polfinalu in da si bo zagotovila medaljo. Vas moti, če ji rečejo »Tina Mašina«? Ne, kajti ona je resnično »mašina«. Psihološko je odlič- no pripravljena, ob tem je tre- ba dodati, da ima za seboj 23 let juda. Ja, leta so tu, v nasle- dnjem mesecu bo dopolnila 31 let. Vsa čast ji, da je našla mo- tiv v dodatnem letu. Pripravlje- na je bila za bitko v letu 2020. Morala je paziti na zdravje in obenem trdo trenirati. Tinina mama Silva Trstenjak je po dolgem torku pove- dala: »Naporno je bilo za vse nas, kajti priprave na olim- pijske igre so se podaljšale za eno leto. V judu moraš biti zaradi številnih tekmovanj in dokazovanj pripravljen vseh dvanajst mesecev. Zelo blizu je bila ponovitvi uspeha v Riu. Sama vse težje spremljam tekme. Tina je evropska, svetovna in olimpijska prvakinja, odslej je olimpijska pod- prvakinja. Več pa ni, saj v Sloveniji ne. Če bomo zdržali še tri leta? Bomo že morali, se bomo potrudili.« Naslednje igre bodo že čez tri leta v Parizu … Ne smem govoriti namesto nje, toda potihoma je izrazila željo, da bi kariero končala na evropskih tleh. Zdrava mora ostati … Imela je nekaj težav, včasih se je zdelo, da je malce odda- ljena od zmagovalnega odra v Tokiu. Se motim? Bolj ko so se igre približeva- le, bolj je zaupala vase. Med Po Tinini polfinalni zmagi Silva in Boris: »Medalja!« Po osvojeni srebrni medalji je Boris Trstenjak dodal: »Odličen dan. Tina si je želela finala, dobila ga je. Poteza Francozinje, ko je objela in dvignila Tino, pove vse. Med največjima tekmicama vlada izjemno spoštovanje. Odločile so malenkosti. Čestitam Clarisse, ki ji je manjkala le zlata olimpijska medalja. Tini pa bom dejal: 'Sanjaj svoje sanje. Zame si še vedno zlata.'« epidemijo je bila v klubu. Bila je izolirana. Družbo so ji dela- le tekmovalke, ki so ji poma- gale pri vadbi in vzdrževanju pripravljenosti. Velikokrat so bile testirane. Dolgo se nismo videli. Za covidom-19 je zbo- lela tik pred božičnimi prazni- ki. Večjih preglavic na srečo ni imela. Vse ovire je uspela preskočiti. DŠ Foto: SHERPA Celje: Trener Damir Grgić bo tudi naslednji dve sezoni vodil člansko zasedbo Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje. V celjski klub je prišel leta 2007, zadnjih dvanajst sezon je bil trener članic. 41-letni Trboveljčan je s Celjankami osvojil že dvajset članskih lovorik, deset naslovov državnega prvaka, devet naslovov pokalnega prvaka in prvo mesto v mednarodni ligi Waba: »Vesel sem, da smo se z vodstvom kluba uspeli dogovoriti za nadaljevanje sodelovanja. Kljub temu, da začenjam že svojo 13. sezono na klopi Cinkarne Celje, mi volje in motiva za delo ne manjka.« Predsednik kluba Borut Kop je dodal: »V športu je stalnost izjemno pomembna. V našem klubu se tega še kako dobro zavedamo, zato smo podaljšanja sodelovanja z našim dolgoletnim trenerjem izjemno veseli.« Kar šest medalj za Lui Ljubljana, Maribor: Na ljubljanskem kopališču Kodeljevo je bilo državno prvenstvo v plavanju za dečke in deklice. Julijan Pevec iz celjskega Neptuna je bil tretji na 200 m prsno. Mlajše dečki in deklice so tekmovali v Mariboru. Lui Uplaznik Sunarić je zmagala na 100 in 200 m hrbtno. Osvojila je še štiri medalje. Tretja sta bila še Jon Kočevar na 50 m prosto in štafeta Neptuna na 4x50 m prosto v postavi Jon Kočevar, Danilo Obačkić, Nejc Šetina in Miha Čujež. Plavalci mlajših kategorij so zaključili sezono, pred starejšimi sotekmovalci pa je štiridnevno državno prvenstvo na Ravnah. (DŠ) mnoge poslušalce sŠktu. 3p0a,j 2o9h. rjualnij j2a0m2o1 20 MALI OGLASI / INFORMACIJvpvgreronesvdoi JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje ObvePRED VIDENn PLA N PR A ZN JEN J aGRE ZNIC Me- stni občini Celj IN eM KČNnV LETU, 2017k in Dobrna pri oskrbi s pitno vodo nova cena omrežnine. Navedena cena vsebuje 9,5 % DDV. april - Omrežnina - vodarina Trano (vodomer DN 20, faktor omrežniBne 1k) 9,e66uEUR/mesec Cene sta potrdila Skupščina družbSelaninceSvet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizVarchijea. Prekorje LLLDMooaoehkpbdroaroltvoovanvgeaac Tl (03) maj, junij JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVI DEN APRAZN JENJA PO NASE L JIH V02021 VOZILA OLDTIMER Mercedes benz, letnik 1975, tip 230, 89 Kw, bencin, vozen, garažiran, lepo ohranjen, s certifikatom, slovenski lastnik, prodam zaradi bolezni. Telefon PRODAM 070 190-371. 663 MOTOR BMW R 45, letnik 1982, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 241-216. 652 Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste. ZARADI zaposlitve v Celju iščemo v najem, za eno leto ali več, sobe z dvema poste- ljama ali malo garsonjero za dve osebi (ženski). Stanislav Žilnik, telefon 041 343 767; mail: stane@stari-pisker.si p STROJI KUPIM TRAKTOR Torpedo Deutz 55, s sprednjim pogonom, kupim. Telefon 030 693-866.p POSEST PRODAM ZEMLJIŠČE, primerno za vinograd, sadovnjak ipd., zazidalno, 20 a, v bližini Šentjurja, prodam. Telefon 041 661-729. 655 STANOVANJE IŠČEM Š0 tk. g3in0o, d2294.0julij 2021 MlA LIon O G L AS Ivarkmuo/ mnlle,IjN T1F O RMACIJE 21 P oroke Ža.lec n ve, Pboelreo, gčrial-i so se: Eva POVŠE eidn nNesnikosotjoV, UKIČ, oba iz To- mdoimš.eTlejlaef,onNatalija FUŽIR in Luka BLAp GOTINŠEK, oba s Pzoaklzoleallei .na- 0 dLo a3š0k0 okg PAodročila sta se: Urška JE- aR. INAndirnejeMvaatej PROSENC, oba oizn 0M31or5a0v9-č, Anja FERLIČ in Metod23 M47ARTINČIČ, oba iz oZma,gporrojdaamo.b Savi, Anja VOUK in Ma2te4j1 K4arl PAVČNIK oba iz Lvaašjeknei gaaš,e NatTaElLiIjCaO SsiEmLenItNalkŠoE, Kbr ,in Mihpa B,ANTAsNec,u o, bpraodiazmH. rTael-e 4s-t6n5i9k. a2,4U33rška ZVONAR in Bo- ršatvjoazna LzaJkUoBl IČT, EoLIbČKaOizls Tliempatenžkj.o ovicMo porzašiirčaje, težkega 170 kg pr 7-3P74o. r2o4č3il7a sta se: Anita VRA- kTgApNroAdaRmoiz Juva5n5j9a-82in0. Metod JE, RAJ iz. PriBmREoJOžatelpicorisiLmjeuntba-l nem. - . 070 259-170. Vel2e4n4j1e racePoprroodčaiml.a sta se: Vanesa HA- SANO2V4I4Ć6 in Mehdin BEGIĆ, roebbca, isztarVegealenja. KRAVO, pasma ls, brejo», Atreltijantaellitaevščv svepv- tembru, dobra mšolnznjiicafiilnmteliMčkoasrimveenl- talko, težko približneor1s6)0 kjge, sabmiol steojnas, za nadaljnjo rejoig,nprOodsaam. jTeelesfoand0p4k1 763-700. z veliko šal n66a1 TELIČKO limuzin, staro 1(4 dkni, prodam. Tdele- fon 031 515-187.jsem(eshkoroanj avvea6dd6ni6 DVE mladi kozi s kozsličekis, dmoberpijmimlekoaricsi, eve t- čje rasti, okolica Žalca, prodamok. T,elefošni 5717-578. prriesptorogue nkekn6aa6jš7i VEČ brejih, pašnih teplicr teejr poapšbneraint nneopašne teličke prodam apnli immenajamrzaavkrvaevo,čaptli telico za zakol. TelefOonC0E3p1N5A3:3-674/5.10p TRI teličke simentalke, težke 150 kg, odsta- vljene od mleka, prodam. Telefon 070 v de2v5e0t-e4m41.me- BREJO telico simen5t6a6lk T0E7L0IČK4O45si-m85en8t.alko, težlikmo u1z7i0n,ktge, žpkrodparmib.l Telefo2n 4(0637) 5716-5p16a.šni, prodam.6T7e9le kg in prašiča, m. Telefon 031 KUPPRAIŠMIČE, od 30 do 2 DEBELE, s2u4he6 k6rave in tesvliicnejeza, zaokmoal čkaupirma.n rodaPmlač. iTloelteafkoonj + davedka. mTeole. fZobnir0a4m1o 6tu5d3i- 286. 2475 Telefon 031 311-47p TELICO ali kravo za zakol kupim. Telefon 031 832-520. 630 vC.enAa Znpatb-domlgeoazvon-ijo si se 4F2-9kpoomgue2md4in5jao3 bojeval, nNoake.oklmiocanoŠcgmuoa trčjiaeho si zaspal, , čokuonliacaatvŠems racdrjuaa, mojem 414b-9o8š5z. a2, 4v6e2dno ostal. Z A24H6V3 ALA ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi moža, očeta, dedka, tasta, brata in svaka Smrti po ogovoruP. RODAM . rji blu2e4s4a7, Igor Vidmar, G xkVaRPTpNioOs2tgo0a0lrnski)tgu,,ro izPmeatseivrnegMa lharakstaorve, gaB 2n5s-0lke5sia5,b. moŠizr8ac2idolžinian2Žma, ršeirinPaa6k0. cmReinž ,tperjoštdLiraoi msvt.ošCleie,nnda,olge pjoe 1omp, rparovdialmJ. aTenleifoSn 0410351473796-5990. 664 lefon 031 461P- RODAM 2454 inKOteKlOičŠkIonesstnaircoe jarkice, rjave in bele barve, n epredon,essnaroostjo, prodamo, pripeljemo na efodno0m3. 1Te8le4f0o-n 070 545-481. p PRAŠIČE 2vz4re0je6, različnih tež in izločene svi- 80 kngje,, dzoamzakčeol ali nadaljnjo rejo, prodam. 04M1 o7ž9n7a-0d5o2s.tava. Andrejeva kmetija iz Jazbin2, 4te6le1fon 031 509-061. 610 mPReAseŠcIČeE, ,rotedžokve- od 30 do 170 kg, domača . Tehlreafnoan, m0o3ž1na dostava, prodam. Telefon 031 32114-46726. p oTdEaLmICO. Tles/lelifmon, staro 22 mesecev, brejo 6 mesec2e4v,6p8rodam. Telefon 041 525-237. 660 BIKCA limuzin, mesni tip, starega 10 tednov, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5740-172. Š 2 Celje Umrli so: Štefanija KO- SMAČ iz Lokrovca, 88 let, Terezija PELC iz Lokrovca, o7r9 Tleot,mMca, rija BELINA iz Ce- uljta,M9e3 hlleet, JožeSf iHcOaRrVioAT2IČ: irzskŠoendtejulorja, 71 Dleta, yEriokaf KtAh- rU. ČIČ iz Celja, M50ehleitš,kŠi tkeafarnte POLŠAK iz Šemnetjjui.rjZa,a 8b0oljetp. r Laško no poveže z Al Umrli so:klEorsitka PUoLmAGemA iz Trnovega,i 79 tle…tB, Anigiela ŠKOBERNE iigzraLtaaš Bkeegnai,ci8o8 let, Srečko SELIČ iz Sedraža, 83 let, Doroteja REPOVŠ iz Laškega, 72 let. Žalec Umrla je: Matilda PUŠNIK iz Matk, 86 let. Mozirje Umrli so: Matjaž KRIVEC iz Luč, 53 let, Marija PLEŠNIK iz Gornjega Grada, 96 let, Ma- rija KRAMER iz Ljubnega ob Savinji, 96 let. Na obali Velenje Edward in Fl Umrli so: Atemdanleij.aTŠoEdNaKnIjŠu iz Velenja, 87p loerto, čMniolan oKčRjoI- STAVČNIK izMŠocšEtawnajan, j9e2zlgeto, Terezija GOLSUaBoIČirsize TRoopnoalšni-. ce, 93 let. Ob boleči izgubi dragega 2p4a6rt9nerja PETER ZUPANC ŠpasTme EFANA POLŠAKA kg, obe iz Košnice 32-361. (23. 12. 1941 – 13. 7. 2021) 2473 izsleočiesnkereno zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih trenut- kvaihprsol-ovesa izrekli sožalje ter darovali sveče in za svete m,apše. Najlepše se zahvaljujem svojim sosedom, posebej aŠktoelfinaen. ovi nečakinji Dragici, Vladu Kladniku in sosedi Olgi Vojskp za vso pomoč in podporo v času njegove bolezni. Zahvaljujem se pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba, gospodu župniku Marku Šramlu za lep cerkveni obred in besede slovesa, gospodu Darku Bezenšku za po- slovilni govor, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano TišPinRoO. DHvAaMla tudi družini Špoljar. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na BRZOPARILNnIjKeEg(oavlfie)zapdrondjaimp.oTteil.efon 03O0h9r2a9n-2it0e5.ga v lepem spo1m82i1nu! INVALIDSKI eleNktrjiečngiosvkuateŠr tveofzkičaek, moč- 662 FRANCA JAZBECA iz Štor se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prija- teljem, znancem in vsem neimenovanim za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovane sveče in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 668 eKjo, anmčae/ler so se tvoje poti, ičantot ophproaonpjoeonvtee-,h veter n41s9k-6o86p.jreeztea-brisal Braramkoepfirtovldomajema.s ledi, lelfeo nv 0s5r1c u3 9r3ana še boli, čas ne briše spomina na2t4is6t0e dni … V756S-7P83O. MIN Meno kuArpilnoRsezoInoNin, dva K,dimnOiška S grelca, prodam. Telefon 031 276-086. iz Trnovelj pri Cel2ju443 (25. 1. 1985 – 29. 7. 2005) D(aOnens mCinheevasšiel sBtneajast cleht, )kar nisi več z nami. Spomin na srečo,KkUiRjILeNzOaolvje,dtnudoi imz zienmileal,jsjke ncisatšeranen,ajhujša boleči- nnaa. VobmailsiliChkhuspemismoililnaphizrkčeropžaismvtl.ajTbaeotlea,fotmon d0ea5d1ve4sn9r1ce-u čutimo, da te ezen kalita38n6egbootmovoovsetdinno sptorgarhešpa2rl4ie.7d4 eVmsebmn,ok:i szllaevpeo.nmbisrliitjaonpsoksitopjtiesaotbenljjeIgaonvem grobu, mu edil proižlgaesttensevmečkro malai npoud, avridteracmveit,igisrkarena hvala. Njegovi domači 649 Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, ata, brat, stric, tast in svak MARIJAN SNEDIČ iz Grünove ulice v Celju (21. 2. 1934 – 17. 7. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darove ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala je namenjena medicinskemu osebju SBC, oddelku za infekcijo, ki mu je v zadnjih trenutkih njegove- ga življenja lajšalo bolečine. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še zlasti krajanom starih Selc, govornici, župniku, praporščakoma, pevcem, trobentaču ter številnim društvom. Hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. 671 PRODAM JABOLČNIK iz starih sort jabolk ter vino, bela zvrst, prodam. Telefon 041 525-237. 660 SUH ječmen in koruzo prodam. Telefon 031 384-429. 670 BELO domače vino sorte »beli francoz« pro- dam po 1 EUR/liter. Telefon 041 725-088. 669 SLAMO v kockah, možna dostava, prodam. Telefon 041 763-763. 672 RDEČE vino žametovka, modra frankinja prodam po zelo ugodni ceni. Informacije po telefonu 041 284-127. 653 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO moškega/žensko za delo v pisar- ni za nedoločen čas. Telefon 041 675-597. Edvard Vengust, d. o. o., Cesta na grad 66a, Celje. 665 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali živi so spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN IVANU NOVAKU iz Vodruža (21. 8. 1943 – 24. 7. 2018) Minila so že tri leta, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obisku- jete njegov grob. Žalujoči: vsi najdražji 648 NOVI OBRAZI 2022 Kdo lahko premeša štrene na naslednjih volitvah TOP GUN V CERKLJAH Zakulisje obiska izraelskih padalcev DAMIR ČRNČEC Upam, da Orban ni Janši »posodil« vohunskega orodja ZMAGO SAGADIN Brez Dončića je bila Slovenija na igrišču prav smešna Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame STANISLAVE GOVŽE iz Laškega (18. 3. 1932 – 18. 7. 2021) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, svojim in ma- minim prijateljem, znancem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre sestri Meliti Hartman, mojima ko- legoma Miranu Majcnu in Dejanu Kušerju za odigrane žalostinke, govorniku Matjažu Piklu za besede slovesa, kaplanu Klemnu Jagru za lepo opravljen cerkveni po- greb in sveto mašo ter Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu, ki ste mojo mamo pospremili na zadnji poti in mi nudili pomoč, iskrena hvala. Žalujoči: sin Benjamin in sestra Danica z družino ter ostalo sorodstvo L 53 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 30, 29. julij 2021 KINO CINEPLEXX Spored od 29. 7. do 4. 8. Blackpink The Movie – koncer- tni film sreda: 19.00 Črna vdova – akcijski, pustolo- vski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.10, 20.40 Hitri in drzni 9 – akcijski, pu- stolovski četrtek, petek, torek:16.40, 17.40, 20.20 sobota, nedelja: 14.50, 16.40, 17.40, 20.20 sreda: 17.40, 20.20 Križarjenje skozi džunglo – pu- stolovski, družinski Med Modrijani dva »piflarja« Jutranji ritem na Radiu Celje so prejšnji teden obiskali super fantje slovenske sku- pine, ki je že pred leti narodnozabavno sceno postavila v čisto nove okvirje. Mo- drijani (Franjo, Rok, Peter in Sergije) so predstavili novo pesem za poletne »žure« in živahno druženje Ni Slovenca, ki ne vriska. Da gre za pravo uspešnico, govori tudi to, da je do danes Youtube video- spot zabeležil več kot 160 tisoč ogledov, na pamet pa jo zna tudi že naš Jutranjik Boštjan Oder. četrtek, petek, nedelja, torek: 15.40, 17.50, 20.00 sobota: 14.10, 15.40, 17.50, 20.00 sreda: 15.40, 17.50, 19.50 Krudovi: Nova doba – animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek: 15.30, 16.30 sobota: 14.30, 15.30, 16.30 nedelja. 14.40, 15.30 torek, sreda: 15.30 Luka – animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 Neobrzdani spirit – animirani, pustolovski, družinski nedelja: 14.30, 16.30 torek, sreda: 16.30 Odred odpisanih: Nova misija – fantazijski, pustolovski sreda: 20.00 Priklicano zlo 3: Kriv je satan – grozljivka četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 21.10 Snake Eyes – akcijski, pustolo- vski četrtek, petek, sobota, nedelja, torek: 19.50 sreda: 16.50 Space jam: Nova legenda – ani- mirana pustolovščina četrtek, petek, torek, sreda:15.30, 17.30, 19.30 sobota, nedelja: 15.20, 17.30, 19.30 Stari – triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.30, 20.30 Tiho mesto 2 – grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek: 19.00 Varuj mi ženo – akcijski, kome- dija, kriminalni četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.50 KINO ŠMARJE PRI JELŠAH ČETRTEK 20.00 Križarjenje skozi džunglo – pustolovski KINO VELENJ E PETEK 20.00 Corpus Christi – drama (vstop prost) SOBOTA 20.00 Križarjenje skozi džunglo – pustolovska akcijska komedija NEDELJA 16.00 Luka – animirana komična avantura; sinh. 20.00 Šarlatan – zgodovinska drama PLOŠČAD PRI DOMU KULTU- RE VELENJE: ZVEZDE POD ZVEZDAMI (brezplačno) PONEDELJEK 21.30 Kako postati dobra žena – komedija Kulturne prireditve PETEK, 30. 7. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Na ogled postavljene podobe odprtje slikarske razstave Jožeta Krambergerja; vstop prost 20.30 Pred Domom kulture Velenje Leonart akustični koncert; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Šlandrov trg Žalec Savinjska ima novo muz’ko koncert skupin: Noah, Jan Potrč band, Uroš Planinc Group 21.00 Letno gledališče Limberk Griže Je**la nas korona stand up Tadeja Toša SOBOTA, 31. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: O psički in muci lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje; v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje 19.00 Atrij Savinove hiše Žalec Zasedba Goran Krmac kvartet – Plastični jazz koncert, v primeru dežja v avli Doma II. Slovenskega tabora; prostovoljni prispevki 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Epik poletni koncert- Pocket Edition (Šentjursko poletje) igrajo: Andrej Kos, harmonika, Ines Ljubej, tolkala, Filip Brezovšek, klarinet in Neža Pavlovič, kontrabas, njihove oznake so jazz, pop in etno; vstop prost 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnice na Starem trgu: Vudlenderji koncert NEDELJA, 1. 8. 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Večer v atriju: Poletni večer klasike nastopajo: Maša Malgaj Novak, sopran, Matic Dokler, tenor, Tilen Naraks, basbariton in Eva Zec, klavir; vstop prost, prostovoljni prispevki PONEDELJEK, 2. 8. 10.00 Celjski mladinski center Evropska vas – projekt, ki združuje! odprtje razstave 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Striptiz predstava Matjaža Javšnika; vstop prost SREDA, 4. 8. 20.00 Gastro pub Kolodvor Žalec Kukčevi večeri koncert Adija Smolarja Poletje v Celju ČETRTEK, 29. 7. 10.30 Tehnopark Celje Delavnica: Izdelaj svoj solarni avtomobilček prijave na spletni strani Tehnoparka 15.30 Tehnopark Celje Tehno robo tečaj (legorobotika) prijave na spletni strani Tehnoparka 18.00 Gubčeva ulica GCC poletni koncert: Iza Robavs & Žiga Žvižej pevka Iza Robavs in klaviaturist Žiga Žvižej sta za nastop pripravila osvežujoč izbor džezovskih standardov in bossa nove; vstop prost 19.00 Celjski dom ali on line O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga uvodno informativno predavanje 21.000 Stari grad Celje Špasno poletje: Kriza srednjih let komedija Ranka Babića PETEK, 30. 7. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje v Hermanovem brlogu TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 29. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 30. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 31. julij 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 1. avgust 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 2. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 3. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 4. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 30, 29. julij 2021 NAPOVEDNIK 23 vodeni ogled razstave Hermanov bonton in ustvarjalnica Bonton pri mizi 21.00 Mestna kavarna Metropol Muzke glasbeno igriva elektro- akustična zasedba, igrajo slovenske in svetovne uspešnice s poudarkom na melodični in plesni glasbi vseh žanrov (pop, rock, popjazz, bossa nova) SOBOTA, 31. 7. 11.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev, tudi v nedeljo ob istem času; v primeru slabega vremena odpade 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom javno vodstvo 17.00 Drevesna hiša Mavrična čarovnica pravljična urica, primerno za otroke od 3. leta dalje; v primeru slabega vremena odpade 18.00 Mestno središče, terasa slaščičarne Miško Knjižko Družabni plesni večer plesni večer pod zvezdami Plesnega kluba Flamenco 21.00 Mestna kavarna Metropol Rokovski večer s skupino Feferoni NEDELJA, 1. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 2. 8. 9.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti »Moja knjiga - spreminjam svoj svet« poletne ustvarjalne delavnice za otroke, mentorica: Mojca Senegačnik; do 6. 8. TOREK, 3. 8. 18.00 Mestna plaža Hvaležni medved glasbeno-lutkovna predstava 20.00 Župnijska cerkev sv. Marjete v Rimskih Toplicah Lara Hrastnik, harfa in Jera Petriček Hrastnik, sopran 9. lurški koncert SREDA, 4. 8. 20.30 Atrij Knežjega dvora Trio Tempestoso koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 29. 7. 17.00 Velenjska plaža, travnik pod kampom En plein air »Moje jezero« delavnica za odrasle; mentorica akd. slikarka Uršula Skornšek vas bo popeljala v poseben svet slikanja na prostem; vstop prost 20.00 Velenjska plaža Beri z nami na Velenjski plaži delavnica za odrasle, gost bralnega klepeta bo Šmarčan Marko Berzelak, pevec skupine Spev; v primeru dežja odpade PETEK, 30. 7. 17.00 do 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Retro vikend družabne igre, izmenjava vinilk in upycling delavnica; vstop prost 18.00 Zbirno mesto: kip Ženska na konju, Mestni trg Slovenske Konjice Sprehodi po Slovenskih Konjicah: Konji(ce) spregovorijo sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com 22.00 Mladinski center Dravinjske doline Blue Angel Gang koncert SOBOTA, 31. 7. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 8.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Festival nasedlega kita delavnica za odrasle 9.00 Zbirno mesto: Športni park Šmarje pri Jelšah Sprehod v Šmarju pri Jelšah: Pravljično Šmarje sprehodi z legendami, prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com 10.00 do 12.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Retro vikend izmenjava knjig in upcycling 10.00 do 12.00 TIC Slovenske Konjice Slovenske Konjice, v objemu žlahtnih zgodb brezplačni vodeni ogledi; prijave: info@tickonjice.si 18.30 Zbirno mesto: Športni park Šmarje pri Jelšah Jelšingradu z ljubeznijo sprehodi z legendami, prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com 19.00 Park za domom kulture Slovenske Konjice Sobotne kresničke: čarodej Sam Sebastian vstop prost NEDELJA, 1. 8. 9.00 Zbirno mesto: kip Ženska na konju, Mestni trg Slovenske Konjice Sprehodi po Slovenskih Konjicah: Konji(ce) spregovorijo sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan 10.00 do 18.00 Vista, Vila Čira- čara Velenje Svet je živalski vrt ustvarjalnica in ogled Pikine vile; vstop prost 15.00 Za kulturno-gasilskim domom Gorica pri Slivnici Žegnanje konj vstop prost 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Retro vikend: Rent-a- babi/dedi družabne igre, upycling delavnica; vstop prost 18.00 Dom svetega Jožefa Celje Duhovno počitniški dnevi za starejše; do 5. 8. počitnice za starejše s pogovori in popoldanskimi romanji in izleti; voditelji: sodelavci Doma sv. Jožef PONEDELJEK, 2. 8. 10.00 do 13.00 Guštova mestna plaža MCC-jeve kreativne počitnice na Guštovi mestni plaži do 6. 8.; vstop prost: obvezne predhodne prijave na: info@mc-celje.si 12.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 14.00 Center Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko bo izvajala Bernarda Lukanc 18.00 in 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur, mala dvorana Zvočna meditacija z Matejo Bobek prijave: info@ soundbymateja.si 19.00 TIC Slovenske Konjice Po Minattijevih stopinjah brezplačni vodeni ogledi; prijave na: info@ slovenina.com TOREK, 3. 8. 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku: Torkove igrarije s Plesnim studiem M-dance otroci, zaplešite v toplem poletju v ritmih hip-hopa in zumbe; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo; vstop prost 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, pod magnolijo Poletna pravljična doživetja: Pravljica s kolesarjem vstop prost SREDA, 4. 8. 9.00 Zbirno mesto: Športni park Šmarje pri Jelšah Sprehod v Šmarju pri Jelšah: Pravljično Šmarje sprehodi z legendami; prijave na spletni strani KD legende: www. dlegende.com; sprehodi so brezplačni 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 10.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zabavna sreda: Lego delavnica 10.00 Žička kartuzija Življenje kartuzijantov brezplačni vodeni ogledi Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do avgusta) Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Kaj počne tukaj samu- raj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje (do 3. 10.), Od groba do groba. Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Herma- nov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Fotohiša Pelikan: Pristneži; do septembra 2021 Muzej novejše zgodovine Celje – spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava V postajanju av- torice Maje Hodošček; do 12. 9. Likovni salon Celje: mednaro- dna skupinska razstava At Some Point We All Have To Dance; do 29. 8. Galerija Kvartirna hiša Celje: Lepota in samota, avtorice Nata- še Tajnik Stupar; do 31. 7. Celjska kulturnica: Razstava slikarskih in fotografskih del 3. ex-tempora Pomlad celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021; do 31. 8. Galerija Račka: fotografska raz- stava Ane Straže Živi užitki; do 29. 8. Galerija Volk Celje: slikarska razstava XXIII. poletni slikarski ex-tempore 2021 in 3. del celole- tne likovne kolonije Štirje letni časi; do 31. 8. Stanetova ulica Celje: Priho- dnost – z vizualno interpretacijo v javnem prostoru se predstavlja umetnik Franc Purg; do 31. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava slik Ervina Potočnika, Ko dejanje umolkne …nastane podoba; do 31. 7. Zdraviliški park Dobrna: raz- stava Dobrna v dokumentih Zgo- dovinskega arhiva Celje avtorice Sonje Jazbec; do 17. 8. Muzej Laško: razstava Pivo v kozarcu; do 30. 9 Razstavišče Kulturnega centra Laško: Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: foto- grafska razstava Med nebom in zemljo ljubiteljske fotografinje Darje Grdina; do 6. 8. Dvorec Novo Celje: V odboju svetlobe, dela slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/performerja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vil- harja in slikarke/grafičarke Moj- ce Zlokarnik; do 3. 10. Ipavčev kulturni center Šen- tjur: razstava Dragotin Ferdi- nand Ripšl (1820-2020); do 22. 8. Knjižnica Šentjur: likovna raz- stava učencev OŠ Slivnica: Josip Ipavec; do 31. 7. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Ma- vrica kot mavrica, slikarska raz- stava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica, do 29. 7. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Stari kozarci Rogaške Slatine iz zadnjega dvestoletne- ga obdobja iz zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, Zbira- teljsko društvo Rogaška Slatina, do 22. 8. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Podobe Doma kul- ture; do oktobra, razstava Dom kulture Velenje 1960–2020; do oktobra Mestna knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: razstava Krajina. Včeraj. Danes? Jutri!, Društva krajinskih arhitektov Slovenije; do 8. 8. Mestna knjižnica Velenje - otro- ški oddelek: Skočim sem, ste- čem tja, šport v vrtcu je doma, otroci Vrtca Velenje so upoda- bljali svoj najljubši šport in gi- balne aktivnosti, v katerih najraje sodelujejo; do 31. 8. Mestna knjižnica Velenje – mladinska soba: Razstava dija- kov Gimnazije Velenje – likovna smer, izdelki, nastali v času po- uka na daljavo; do 31. 8. Podhod Pesje: Kopališča v Šale- ški dolini; do 31. 8. Podhod Pošta Velenje: Velenjski grad: upodobitve in zbirke Jane- za Osetiča; do 12. 8. Atrij Velenjskega gradu: fo- tografska razstava Srebrni vrt litovske fotografinje Emilije Petrauskienė; do 4. 8., fotograf- ska razstava Pes in njegov naj- boljši prijatelj, Ksenije Mikor; do 5. 8. Galerija na prostem pri Pošti Velenje: razstava 40 let Mestne četrti Velenje – levi breg vzhod; do septembra Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotograf- ska razstava fotografij Velenjske- ga gradu; do septembra Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz- ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knež- ji dvorec: Celeia – mesto pod me- stom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz- dravstvena zbirka Muzej Laško: Laško – potovanje skozi čas, V pradavnem Panon- skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Galerija Zgornji trg Šentjur: Vojna za samostojno Slovenijo – 1991 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen- tjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej za- kladi Rifnika – najdbe iz arheo- loškega najdišča Rifnik (od ka- mene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska raz- stava na prostem Rifnik in njego- vi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu- te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnolo- ška zbirka Šmid, Kozjansko žari Muzej na Velenjskem gradu: Mastodont, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šale- ška dolina 1941–1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne sloven- ske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni štadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predsta- vlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Vele- nje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Za- puščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Prva berila, razsta- va iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Št. 30, 29. julij 2021 Št. 30/ Leto 76 / Celje, 29. julij 2021 Poznate skrivnost šmarske poti? str. 34-35 »Do krivolova nismo Pomoč živalim je Dvesto let bančništva strpni« str. 30-31 njeno poslanstvo str. 32-33 pri nas str. 36-37 26 INTERVJU Št. 30, 29. julij 2021 Novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž »Moja osrednja naloga je, da skrbim za povezanost, edinost in skupnost« kar do- Na območju celjske škofije, ki ima pribli- žno 300 tisoč prebivalcev, v 112 župnijah deluje 92 duhovnikov. Na tem območju je 333 cerkev. je prejel mašniško posvečenje leta 1989. Leta 1998 je na papeški univerzi Gregoriana zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija. Na teološki fakulteti predava predmete iz področja eksegeze nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. Bil je kaplan v Zre- čah (1989–1991), po vrnitvi iz Rima je bil duhovni pomočnik v Dravogradu (1998–2010), Zrečah (2010–2012), Slovenj Gradcu (2012–2013) in Šentilju v Slovenskih goricah (2013-2020). Po ponovni vzpostavitvi celjske škofije leta 2006 ima Ce- lje tretjega škofa. Po dr. Antonu Stresu (leta 2006) in dr. Stanislavu Lipovšku (leta 2010) je bil 30. maja letos v Gornjem Gradu posvečen dr. Maksimilijan Matjaž. MARJETKA R. LESJAK Novi škof, sicer profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, je v knežje mesto prišel iz Maribora. »Že v Mariboru sem bil vključen v delo s kadri in kar kmalu sem spoznal, da je stanje precej podobno tudi tukaj. V tem smislu me ob ime- novanju ni bilo strah soočenja z ljudmi, postati neke vrste menedžer za duhovnike. Res pa je, da sem imel doslej več zasebnosti, zdaj tega ni več toliko. Zavedam se, da bo treba precej prilagajanja in učenja. Nova služba me bo zagotovo zaznamovala in spremenila moj stil življenja, a verjetno se bo tudi služba nekoliko prilagodila meni.« Ste bili že kdaj prej povezani s savinjskim koncem? Lahko rečem, da za Korošca skoraj vse poti v svet vodijo čez savinjski konec, saj leži v osrednjem delu. Ker zelo rad hodim v planine, je bila Savinjska dolina vedno povezana z najlepšimi spo- mini v gorah okoli Ojstrice, Raduhe in Grintovca. Pot s kolesom v Logarsko dolino in čez Pavličevo sedlo mi je tudi že mača. V Logarski dolini sem imel pri sestrah Logar tudi zadnje duhovne vaje pred posvečenjem. Nenazadnje sem bil približno dve leti kaplan v Zrečah, ki tudi že meji na savinjski konec. Papež je zapisal, da ste vešči v teologiji in poznavanju svetih knjig, predani naporom za iz- obrazbo duhovščine. Zato je presodil, da se boste lahko go- reče lotili škofovskih nalog. Velika odgovornost, kajne? Zelo sem mu hvaležen za ta osebni pristop ob izbiri zato so njegove misli žive in izvirne, včasih tudi presenetljive. Zame je to velika spodbuda in potrditev, da za- upam »Besedi«. Tudi novomeška škofija je do- bila novega škofa. Kako to, da sta bili kar dve imenovanji v tako kratkem času? Se je Slo- venija končno spet znašla na vatikanskem zemljevidu? To je postalo očitno že po prvem imenovanju, saj ni- sem veljal za klasičnega kan- didata za škofa. Dogaja se menjava generacij, upam, da tudi še kaj več. Danes so pred škofom v Sloveniji drugačni iz- zivi, kot so bili pred desetletji, in morda se bo morala tudi podoba škofa nekoliko spremeniti. Z novo- imenovanim novomeškim škofom dr. Andrejem Sajetom se poznava že dlje časa in sva dobra prijatelja. Na študiju v Rimu sva eno leto bivala skupaj v nemškem zavodu, večkrat sva bila skupaj na roma- in imenovanju, ki je zanj zelo značilen. Papež želi osebno poznati svoje škofe. V dokumentu imenovanja me je opisal kot strokov- njaka za Sveto pi- smo, kot človeka Božje besede in učitelja na teo- loški fakulteti. Na področju teološkega izo- braževanja in for- macije nas čaka kar veliko dela. Duhovnikov je malo in še manj jih bo, lahko pa se začnemo bolj posvečati rečem, ki so za nas ključ- ne, pri čemer bomo potrebovali bolj po- globljeno znanje teo- logije in duhovnosti. Ste se že srečali s pa- pežem? Po imenovanju še ne, prej pa. Kako vas nagovarja lik pape- ža Frančiška? Veličina tega papeža je v nje- govem preprostem človeškem pristopu do vsakega človeka, ima izreden posluh za male in obrobne, je skromen v načinu življenja in globoko življenj- sko duhoven. Zanj lahko čutimo, da je svoboden, v krščanstvu pravimo temu odrešen. Zato je lahko pogumen in predan Božji besedi ter sv. Duhu. Kot jezuit je izurjen v veščini duhovnega razločevanja, njih, povezuje naju ljubezen do Svetega pi- sma, a tudi do narave in do ljudi. Kakšna je vloga in naloga škofov? Ste neke vrste veleposlaniki Boga med ljudmi, pravi eden od cerkvenih učiteljev. Verjetno je to mislil v kakšnem drugem smislu, ne v sodobnem političnem. V novi zavezi duhovnik ni posrednik med Bogom in človekom, ker ima vsak vernik neposreden stik z Bogom. Duhovniki smo tisti, ki vzdržu- jemo in hranimo ta odnos. Naša glavna nalo- ga je, da s svojim življenje pričujemo o Bogu, da pomagamo drugim »živeti ta odnos«, da pomagamo ljudem razločevati glede duhov- nega življenja, kaj prihaja od Boga in kaj od sovražnika človeškega življenja. Škof je kot naslednik apostolov izvor zakramentov. Vsi duhovniki so posvečeni po škofovih rokah, so podaljšana roka škofa na terenu in delujejo v njegovem imenu. Moja prva naloga je, da du- hovnike podpiram, povezujem, da skrbim za to občestvo. Občestvo ali skupnost je temeljni princip krščanskega življenja. Sedanjo družbo zaznamuje individualizem in tudi v Cerkvi se je razvil na eni strani povr- šinski devocionizem in na drugi klerikalizem. Oboje ima žal osnovo v individualizmu, kjer vsak skrbi predvsem zase, kar ni evangeljsko. Jezus nikoli ni sam hodil po svetu, temveč vedno z učenci, vedno je imel občestvo. Eden od duhovnikov celjske škofije se je razveselil vašega imenovanja, da je dobro, da imajo duhovniki celjske škofije končno spet nekoga, ki jim bo povedal, kaj naj na- redijo, ki bo celo dolžan povedati, kaj naj naredijo. Ste jim to že povedali? Tisti, ki je to zapisal, je to zavil v rahlo ironijo (smeh). Vsak naj bi dobro vedel, kaj mora narediti. Res je, da imajo duhovniki v škofu svojega nenadomestljivega partnerja, s katerim razmišljajo o tem, kaj in kako je treba narediti, s katerim se pogovarjajo in od- ločajo. Nihče nima neposrednega razodetja »od zgoraj«, ker sv. Duh deluje v občestvu. Škof res ima zadnjo besedo, ker ima tudi največjo odgovornost, a do te zadnje be- sede je treba priti skupaj. Duhovniki so torej škofovi sodelav- ci. Tudi uradno smo v Cerkvi vsi posve- čeni med seboj bratje, v odnosu do ljudi pa smo očetje. Škofje vzposta- vljamo prostor komunikacije, zago- tavljamo enakopravnost, skrbimo za medsebojno spoštovanje. Kakšno vodilo ste si izbrali za svoje škofovanje? Moje geslo je biblično uteme- ljeno, ker je tudi moj osebni duhovni razvoj močno pove- zan s Svetim pismom. Kot profesor sem se intenzivno ukvarjal z evangeliji, v za- dnjem času še posebej s Pavlom, ki je prenašal spo- ročilo razodetja iz hebrej- skega v grški miselni svet. To je bilo takrat in je še danes velik izziv, saj ni tako preprosto prevajati hebrejskega monotei- stičnega celostnega sporočila v grški sekulariziran svet. Njegov nagovor Atencem je bil eden ta- kšnih poskusov, kako to povedati Grkom. V Atenah ga niso najbolj razumeli, a ko je kasneje prišel do Prof. dr. Maksimilijan Matjaž (1963) Št. 30, 29. julij 2021 INTERVJU 27 Korinta, se je lotil posredovanja sporočila dru- gače, s paradoksom govorice križa, s katero je krščanski Bog najmočneje nagovarjal svet. V Janezovem evangeliju tudi beremo, kako so prišli Grki k Jezusu in ga prosili, naj jim nekaj razloži. Verjetno je tudi on takrat malo razmišljal, kako naj grškim filozofom razloži ta nauk. Jezus je namreč govoril o Očetu in Sinu, o ljubezni in življenju, medtem ko so filozofi razmišljali bolj konceptualno, govorili so o idejah, o modrosti in principih. V 12. po- glavju pri Janezu beremo: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo. Če pa umrje, obrodi obilo sadu.« To je najglo- blji princip evangelija in vsakega življenja, saj gre za osnovni način življenja kot darovanja za druge. To je uresničeno življenje, ki v re- snici prihaja od Boga. Le malo naprej v tem istem evangeliju Jezus reče: »Oče, poveličaj svoje ime!« To je moje geslo. Poveličano ali proslavljeno božje ime je odrešen – srečen človek. To je zapisano tudi v vašem škofovskem grbu. V osrednjem polju grba so tri zvezde, ki vsakogar takoj spomnijo na celjske zvezde. Pravzaprav so dopolnjene zvezde, ker so osmerokrake, kar pomeni novo življenje, ki prihaja od Boga, vse tri skupaj pa predstavlja- jo Sveto trojico – Boga občestva. V središču grba sta zemlja in pšenično zrno, ki klije iz nje. Pri snovanju grba seveda nismo vedeli, da je rodbina celjskih grofov že imela rdeči grb s tremi osmerokrakimi zvezdami, na kar so me kasneje opozorili strokovnjaki. Grb je nastajal ob pogovoru z ekipo umetnikov o moji duhovni izkušnji. Vatikanski hieraldiki so dali grbu dokončno obliko. Politika ob menjavah oblasti pogosto na ključna mesta nastavi svoje ljudi. Ste si tudi vi izbrali svoj krog najožjih sodelavcev? Mi nimamo ne sredstev ne kadrov, a tudi želje ne, da bi menjali celotne strukture in ekipe. V naši škofiji ni nihče zaposlen, ampak so vsi sodelavci, ki imajo svoje obveznosti tudi po župnijah ali delajo kje drugje ter tu- kaj pomagajo. V naših skromnih razmerah si zaposlitev ne moremo privoščiti. Glede tega smo najbrž edina takšna škofija v Sloveniji. Zagotovo je s prihodom papeža Frančiška v Cerkvi zavel nov duh, ki mu zdaj sledimo tudi pri nas. Preveč pretresov ni, a kakšen vendarle je. V kakšno škofijo ste prišli? Povprečna sta- rost duhovnikov je skoraj 63 let. Kakšno informacijo imate o vernikih? Kar nekaj ozemlja škofije sem prekolesaril že pred imenovanjem, nekaj tudi, odkar sem škof, kolo imam vedno v avtu. Škofija se mi zdi lepa, pestra, v mestu čutim zgodovino in spoštljiv odnos do nje na vsakem koraku. Vse to vpliva na značaj ljudi, ti so kleni, trdni, po- končni, zanimivi in samozavestni. Vernost je podobna kot po vsej državi. Cerkve so, čeprav razsejane povsod, urejene. To nakazuje, da so ljudje povezani s krščansko kulturo. Starostna struktura duhovnikov je kar visoka, 63 let. Trenutno nimamo nobene- ga študenta teologije, ki bi bil kandidat za duhovnika. To nam mora dati misliti in je velik izziv za kakšno spremembo miselnosti. Zagotovo se bomo morali lotiti temeljite re- organizacije pastoralnih struktur. Razumeti, prepoznati in sprejeti jo bodo morali tako duhovniki kot verniki. Te spremembe bodo kdaj tudi težke. Vsakdo lahko izračuna, koliko duhovnikov bo ob tej povprečni starosti še dejavnih čez pet let in koliko čez deset. Takrat bo najbrž tretjina ali polovica trenutno dejavnih. Pred nekaj dnevi mi je nekdo rekel, da imajo v njihovi župniji lepo cerkev in obnovljen »fa- rovž«, a nimajo duhovnika. To je danes srž našega problema. Duhovniki ne »prihajajo od škofa«, čeprav jih on pošilja. Kakšne spremembe imate v mislih? Navajeni smo, da so bile v vsaki vasi trgo- vina, pošta, šola in cerkev. Počasi se to spre- minja. Že hipermarket ni v vsaki vasi, država zapira pošte in združuje šole. Rodnost Slo- vencev upada, manjša se tudi število vernikov in duhovnikov. Tradicionalnih vernikov, ki potrebujejo cerkev kvečjemu dvakrat na leto ob večjih praznikih in morda ob pogrebih, je sicer še veliko, a to je nekaj drugega kot redno krščansko življenje, kjer bi lahko ži- vel in preživel tudi duhovnik. Zavzel se bom za to, da se duhovniki ne bodo izčrpavali pri obnovah kamnov in objektov, pa naj so še tako lepi in častitljivi. Čez dvajset let bodo namreč spet potrebni obnove. Naše župnijske strukture izvirajo iz časa jožefinskih reform, »Zelo lepo so me sprejeli v lokalni skupnosti. Že po imenovanju so se zelo lepo odzvali vsi župani v celjski regiji, celjski župan je imel ob posvečenju lep pozdravni govor in takoj v prvih dneh me je sprejel s svojimi sodelavci.« ki so posejale slovensko krajino z župnijami na pet kilometrov oddaljenosti. Danes je ta- kšna gostota breme, ki je pogosto tudi nepo- trebno, saj razdalje več niso takšna težava. Osredotočiti se bomo morali na središča in tam nuditi duhovno ponudbo, a ne bomo več mogli vzdrževati celotne kulturne krajine. Kje je zdaj v tej situaciji vloga laiških te- ologov? Zlato uro laiških teologov smo v Cerkvi že prespali. Po osamosvojitvi je bil velik »bum« in takrat nismo uspeli definirati kompetenc teologa. To me še danes teži. Ko so na teolo- ški fakulteti že študirali laiški teologi, smo reševali njihove zaposlitve. To je bila napaka, ker se zaposlitve ustvarjajo šele po določanju kompetenc. V času »korone« se je izkazalo, da potrebujemo tudi specialiste za duhovnost, kar je prvotna kompetenca teologa. Poklice, ki bodo skrbeli za kakovost odnosov, življenja in njegovega dostojanstva, bomo vedno bolj potrebovali. Tukaj imajo zagotovo svoje me- sto tudi teologi. V državnem razvidu poklicev Kmalu po prihodu novega škofa v knežje mesto so celjska občina, Osrednja knjižnica Celje in založba Družina v lapidariju knjižnice predstavile izid njegove knjige, bibličnega slovarja Iz Besede. je pri opisu poklica teologa zapisano zgolj to, kar dela župnik, da vodi bogoslužje … To ni vse, za kar izobražuje teološka fakulteta. Ko smo se pred leti na fakulteti pogaja- li z državo glede priznavanja statusa naših diplomantov, smo si šteli za uspeh, da smo dokazali, da ima teolog socialne, pedagoške in humanistične kompetence. Kljub temu so morali naši diplomanti laiki za pridobitev službe večinoma opraviti še dodatno specia- lizacijo. Spregledali smo, da ima teolog tudi lastne kompetence, ki jih tudi današnji človek in družba potrebujeta, in te moramo primer- no predstaviti ter razvijati. To težavo sem izpostavil tudi na nedavnem sprejemu pri predsedniku države. Interes države bi moral biti, da ima čim bolj natančen opis kompetenc posameznega poklica. Našim diplomantom žal niso priznane njihove prvobitne kompe- tence, a tudi poklici formalno ne izkazujejo potrebe po njih, čeprav obstajajo, zato tudi nimajo urejenega dostopa do trga dela. Na nek način je to stanje neustavno. Da dobiš službo, seveda ni ustavna pravica, enakoprav- ni dostop do trga dela pa je. Kaj pa vloga laikov v Cerkvi? Za vsako službo sta potrebni tako izobrazba kot »formacija«, torej način življenja. Ko sem »Z direktorico Osrednje knjižnice Celje sva že govorila o sodelovanju tudi na raziskovalnem in kulturnem področju. Škofija bi lahko ponudila zanimivo teološko literaturo tudi širšemu bralstvu.« si že od leta 1998 prizadeval prav za to, da bi se te stvari uredile, se je zataknilo prav pri tem. Študentov z ničemer nismo mogli veza- ti ali jim omogočiti štipendije za pastoralne delavce. Teolog je formalno zaposljiv v župni- ji, toda če ni povezan z njo, bo težko delal. Ljudje takšnega teologa ne bodo sprejeli, a tudi sam ne bo imel občutka za delo. To so osebne službe, v katere moraš biti celostno uveden. Moraš biti povezan z ljudmi, ker te bo skupnost tudi vzdrževala. Verjetno bomo šli po korakih. Trenutno smo najdlje z vzpostavljanjem stalnih dia- konov, ki bi lahko postali animatorji župnij. Načrtno bomo morali pristopiti tudi k vzpo- stavljanju laiških sodelavcev, ki bodo lahko postali samostojni evangelizatorji in krščan- ski voditelji. Trenutno si lahko zaposlitev pastoralnega asistenta privošči le peščica največjih župnij. Verjamem, da bo tudi tukaj prišlo do sprememb. Kot sem že prej omenil, res je, da smo za- mudili »bum« te generacije, ampak če smo iskreni, je takrat niti nismo mogli vključiti. Zdaj mislim, da bodo tudi ljudje spoznali, da je to potreba in da je to povsem naravno. Du- hovniki se bodo morali vedno bolj omejevati zgolj na bistvena duhovniška dela, organiza- cijo in širšo cerkveno življenje pa bodo morali prevzeti laiki. Ste kot škof že povlekli kakšne poteze? (smeh) Sem, čeprav so se že pojavili prvi glasovi, ki menijo, da bi moral kakšno leto počakati, zgolj opazovati stanje v škofiji in se poučevati o njem. Vendar smo se že veliko pogovarjali. Mislim, da nima smisla preveč čakati, ampak se je treba dela lotiti takoj. Ži- vljenje se spreminja z dejanji in ne samo z idejami ter načrtovanji. Mislite na premestitve duhovnikov? Ne zgolj na to. Gre za sistemske spremem- be. Premestitve duhovnikov niso šahiranje z ljudmi sem in tja, ampak gre za celostno pastoralno vizijo škofije. Tudi pri duhovnikih je treba upoštevati, da preživljamo v poklicu različne faze: gre za začetniško obdobje, kjer se išče, za ustvarjalno obdobje v najboljših letih in za obdobje starosti, ko dela na precej drugačen način. Duhovniki nismo v službi samo zato, da bi se preživeli. Ta poklic smo izbrali iz drugega razloga, zaradi poslanstva, in smo zato sprejeli tudi poseben načina ži- vljenja. Nismo poročeni, kar pomeni, da ni- smo človeško vezani na neke ekskluzivne odnose. Seveda smo tudi ljudje in potrebu- jemo odnose ter se na ljudi tudi navežemo, zato spremembe niso vedno lahke. Vendar so nujne. Neka splošna praksa Cerkve je, da se duhovniki v prvem obdobju zamenjajo na vsakih deset do petnajst let. Pri nas smo tu- kaj kar zaspali. Prav je, da duhovniki dobijo novo priložnost, ki večinoma rodi nove ideje in okrepi moči za svoje poslanstvo. Tudi sam ne bom verjetno na tem mestu za stalno, am- pak opravljam službo za določen čas. Kolikor vas poznam, vem, da ne boste knezoškofovali, torej škofovali z gradom, s kočijo in z dvorom, po načelu imeti in ime- ti še več. V kakšnem duhu so vas vzgojili starši? Kaj je bila popotnica, ki ste jo dobili za življenje? V družini nikoli ni ničesar manjkalo, čeprav smo živeli skromno. Bili smo trije otroci, veči- noma je bil zaposlen samo oče, mama je bila na srečo večji del mojega otroštva doma. Oče je bil ves čas zelo delaven in še zdaj pri 94 le- tih ne skrbi samo zase, ampak kdaj tudi meni še kaj skuha in lika srajce. Mama je zgodaj zbolela in je moral skrbeti tudi zanjo. Pono- sen sem na to doto, čeprav je kdaj terjala tudi odrekanje in t. i. drugorazrednost. Kaj je botrovalo odločitvi za duhovniški poklic? Moje koroško knapovsko-delavsko ozadje ni bilo preveč cerkveno in je bila naša verska tradicija kdaj tudi bolj tujek v širšem doma- čem okolju. Vedno mi je bil izziv soočanje z drugače mislečimi. Obiskoval sem srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu, kjer smo bili precej družbeno-politično angažirani. Zelo me je zanimala zgodovina, odlično sem poznal partizansko zgodovino, udeležil sem se celo državnega prvenstva v Velenju. Ker sem želel študirati zgodovino, sem se ves četrti letnik srednje šole pripravljal na diferencialne izpite, da bi se lahko vpisal na želeno fakulteto. Potem ko sem že izvedel, da sem sprejet, sem šel služit vojsko, in sicer z dvema velikima zgodovinskima bukvama pod roko, da bi bil res pripravljen ob vrnitvi. Zgodovino sem začel v kombinaciji s socio- logijo zelo zavzeto študirati, ampak se je ta študij končal sorazmerno hitro. Imeli smo se- minar o Marxovi kritiki politične ekonomije. Ta seminar me je precej odvrnil od zanima- nja, ker kaj veliko zgodovine na predavanjih sploh nismo poslušali. Takrat sem obiskal sestro, ki je stanovala na Poljanski cesti v Ljubljani, in po naključju stopil na Poljansko cesto 4, kjer je teološka fakulteta. Na oglasni deski je bil izobešen urnik in videl sam, da je v prvem letniku ogromno zgodovine, več, kot pri študiju zgodovine. Prepisal sem se in do četrtega letnika študiral bolj kot študent teologije, nato sem prepoznal poklic in se zavestno odločil za duhovništvo. Te odločitve nisem obžaloval. Kdaj se je potem zgodil preskok iz zani- manja za zgodovino na zanimanje za Sveto pismo? Sveto pismo je neke vrste pozgodovinjena teologija. Gre za razodetje Boga v zgodovini. Nekega velikega preskoka tako niti ni bilo. Kasneje je bil moj mentor dr. Jože Kraševec, ki me je spodbujal k intenzivnemu študiju. Prvo kaplansko mesto sem opravljal v Zrečah in takrat sem že veliko časa namenjal štu- diju jezikov. Z avtobusom sem se vozil na takratno delavsko univerzo v Celju na tečaj francoščine. Po letu kaplanovanja sem odšel na podiplomski študij v Rim. Tam sem stano- val v nemškem zavodu Tevtonik v Vatikanu. Ves čas bivanja v tem zavodu sem uporabljal več jezikov. Nemški jezik je bil pogovorni, italijanščina je bila službena, liturgija je bila včasih latinska. Študiral sem na bibličnem inštitutu, prvo leto samo jezike, sledila so tri leta eksegeze in še dve leti doktorata. Dvaindvajset let ste profesor na teološki fakulteti. Boste kljub novi službi ostali po- vezani s fakulteto? Bom, vsaj še nekaj časa, vendar v manjšem obsegu. Habilitiranega profesorja ni tako lah- ko nadomestiti. Kaj bi položili na srce mladim, ki morda premišljujejo o odločitvi za duhovni poklic? Naj vsestransko negujejo veselje do življe- nja, gradijo dobre odnose, se pogumno in z zaupanjem soočajo tudi s težkimi izzivi in naj se ne bojijo zase. To je naravni humus, iz ka- terega lahko ob Božji milosti rastejo čudoviti ljudje, tudi duhovniki. Foto: Andraž Purg – GrupA 28 INFORMACIJE Št. 30, 29. julij 2021 Rezultati poslušanosti so neverjetni Radio Celje prvi v 11,32 % 11,12 % Radio Aktual 17,32 % Radio Celje 22,11 % Radio Veseljak 10,26 % Radio Rogla 10,20 % Radio 1 Rock Celje Val 202 9,88 % Radio Fantasi 8,98 % Radio Center 5,35 % Vir: Ninamedia; www.radiometrija.si Rezultati veljajo za mesec junij 2021. Še naprej vas bomo obveščali, razveseljevali z veselimi zgodbami, nagrajevali z izvirnimi nagradnimi igrami. www.radiocelje.si Ob občinskem prazniku z županom Franjem Naraločnikom »VoPsnrseeomprotazničusmiooseupogopvlaraarztvuepnanomavranezpm aarrašoenčnomitoavljjeenenkaultrea,sttkigosusopnoudjanrristzvaa,nprraihzoudminejl in podprli tudi vsi sodelujo vsu či pri tem načrtovanju – o tin zadljruihžni dlom ilVanesntdndriaukrgojiveh sdzoeadmjealllocjivešavčn, jseodgsrlžtaaaskvij FloLsjaurbsnkoegoab bSavlainpjiojneavvazdaidbnjlihžaljeotivhrphousntacluo. pPormazenmob-- vnaOanbtjoeččilkneatonLšajnusjbevnegtoaovponrbaečzminnuzsejkemeolgjbeačvpindrusakzžinepnirksakazi,nhkiskim jneuačvpasreastkeiokh pserkteodktopuvrd,viom vnedezdtneeamlmjokevon ajžvuegudpostldugea, lkidtoevseetoplebrtičjraiendvseiktlvjiahe zFpalroiszraenrdsaiknšečj,-e bgsaoplblaeavtlaoarsjbelbvi.žrTeaozjovrzvsurthnau nbcojiugha. tPzarnkaazuknltoiuvkr. njeOapkdoresndejibeščnianpaprrvaiszlaonkžionkloejsteto kzoalžj iurvabiz kmvosniešemlcjajuunljpiejoaosientebvmnza,a včpekrtikaloukžšanvegomuststpzaoa, lkorožatazujmuriisjšteilčjoanbnočjdeinruoa- tišentmvkojepvrokipaarkažšvani sevvemočjdepnonelvoonvž,eia spjkurliojleopžopnbroičrsietndiaitTetuevrdFikllojeestaovrsisdkjei stbavaokl.joeV nItzeokmvae, zčaarlsioulosožebnjčeoisnmtaie opdTbuedolei žloeuvtjoersoojbmečtiasnksokriv.sipmerajemzniozikžke.amLzeatOloobš mnčjiiendje.e LvjouzgbnonavpmoreosnmFjruas nopbjrenvm.oimvNep amkrguoalžloteučmrnniOekgobamčipinnNe,zaLajvduprbruanžšonaensgj aFe rdakonamjtearmov pNLnsjoroauegvrbdaoonilvšooččb,runosčkimFknrraosasjkmanpo.jr.evpmirmiNdamorboailžtoeečvmniiOzkpobomčsin.taNevaLljjvaupbrzanašoao,nbsjdFeo,rbaknjaejteormdo lanŠsPkEeLgAaOdŽoIRletošnjega praznika, je povedal: KObktšej ipriložnšiostbi čsmtokisebv ldnt»KPeašohklešpgnreiredssoplvberaapčzšieingoiakkbšočtmeuvtikplaio ogizob-- vveatdorejšannliihjezmžaunopjbšaičnhi onpmsrokjeFemrkatonpvjr,eakm-i dzNvnaiigrkuaujle?ojčonraikveonmž,ivljsenjkaantearšimh osbmŽčkioavnlsjoeevns,pjejre,ei khtiroendbaialmi pizgoapbsorsbetldlaiikvtšiučtu-i nLeejiukkabojnrovešnegčaaljv,i khirj,ue krs,istsntaoa bsbilibaliio kudulesilptttouesr-- špnnriiokinirzavjzšeaaddleornuziža. nSvikrsrdtboomzparitvriakerdnpitoreesvtd vobtsebemljhu, bduiiadle ezjlanebsežičmjeeint6ac0evk.v nFvolovpsi raporosmdkeoetbmiui. ikbzarlSaužlRaaivngnrooasdbtnčijona spkoledodmpčnrtipjkerošavčzpnorieb-- kjnuob.veRlnjeasznkmiegoeabrveoknzunelitcudi orinpeušgšeačpajoion- szzeavbdekrdj ubstkžeonizehvig enačadjsiohemljeapRrbiaordeismdoiivtrepjteva,.- Tpdoa jlkeo asztehjurkitrhraitšsnnmojooob(zpnneioatvenokti,r) ezsglaiatovo-- nsTnmaolnositentiscoče ssitezjodoodorbgbial šonotibnzčoaivtno, srlkeNjepemšmši oTpburrraaizsztn.ičiOknbuinm. oKvdailjri usštmetvopolrmoidkaoNlbnaiošli ckzekrsaottijbodnpoorgovtotoiiv?Rioarsiltiikh, admia doomdloevjismkeo- gaaktNdivoanmstoasltioni jiepnrkojuithlitpuiozrnkvoe-dpueamlmišeočtnuvi,- kdšjokevoroslorjeezdngiiršhačjeoe,knkvaiitnruiihdp.ionSmkovueamppabjanrz-o knlieiaršnzilami m1ni 4aegšsdootsatoizbnrčcaiizn sokmv, etolteiljmoarvgoeiač.čnŠzi--a rzdciimerlžaoilti nv1ot4d-Zdognviooerdvnnjoo Sokdamuvltirinenjžsalkjreio,čndooa- pddlioondžbori.voeVčttj jupervtoiasnrtdoipvriarhiendjbasotdolaokvolmjlajakemsjtoeo dnoabšlriotkenjitžrnaidciac,iotnuarilsntiečnkoiun-- hfoinrmje anciajsškihi ckernatjeerv,. mVuozemjsek-i zebniermki sš »teflvoisluarsskmo«o teimzvaetdiklio vinsackvoeltentonnoedmelajsškoihv»psoptoicm« itner nmaupzreejdsknaikzeb, iprkriapsrtaavrlijna.mPooppoal- vndoimraanjoeb»nfloovsljaeninkkurlstut nrnoivdeogma zbeolehnkcrbaa.tiObpsčorisetdanlkkjoonslgarvensnoiscitkneno- steejrondoabšeliogtba ičdionnskabetočmirjap,krpaiohzdn jiektiuja sKpLSo,d kebilijtevizjoa oobbnčoinvsolk,i ivhrepdrnii-o zpnriabnlijžnboommoilijporneenversolvi, pvripsprie-- mvaeKlron4ej0š0i čtiasso.č šeivrobv.č Oi bi temd njejKeonabejčgijaneilavunsvspkaeešloigaošepbrčdaionzdniaitokndao nojpelneemgeanliatintiskoebgčianpskriazdneinkaar, saj je od ministrstva za kultu- ro prejela še dodatnih 350 tisoč evrov. Središče želimo še do- polniti s poslovnimi prostori, ki bodo služili našim mladim podjetnikom, s čimer jim že- limo pomagati pri vstopu v podjetniški svet. Občinski prazniki so pri- ložnost, da se ozremo v bprletšeklko tleto. Kateri so ti- ibszotvilejdšper,nokjbzeaektleotir,špeopsmooleneimdgjebnboeeinbt nnpoar?ovj--e pkeokumtlteurmerknboenngesajtšriuenkpczriaijeddorčubiižsttnvileeng?ea ndaoZpmaračave,etkn.elTaoakbbačotienbrisesktsvetteepnšorieotpjpreiiokpstoee-- smbmeodjogpla–očnkkolojsuhdnbria?nzžjaabunsjutiahčvisdttvei Snaa- vpionEdjenr.oaNčnjauašjpdporoumnžoebsm,enbsknihaekjšdaielhnjaincvoa-- lpnloogdstORiliab–jčhŽinnoevelpkLrojeu,iksbimnnojejonepovrklenalmgaadilčniaijs-e pvjleacvseatsilčit.nŽo eionlbalknooigmsom.uTnoraezlnaioknlgjinui fčnria-- nsijbterojubsknotuoižlrvieoo.izSovlobavjčaeinniss,ktkvoe čpasostSdauevžFbieleolji,-e sojaebrnvskopevrgiimlai ebsramjlaaovbi czoesmsttaeosdtvneiSmtaevkoimknoi - Flnjiesdmpeolnnkaaoltleavkm ztTpneičoradujbrihtoečlrjjšupošolžeseivtnlaesvdikinloio iomnseommčonšoeklpoeokudtdrheirčlaennžijbheonp.o«o. lPnoinlnoiscn. i ZsamKkoaljjunčabilpoi osmsOoodboičzbignitravaed Lnlojokuabzlbniio-h lrceaetlsontsivk poSoavv nvinajPil,roJižmubvoeažnujiu p,inMlaeTtlieišršaueh tsietnor rnoilaban,JaovnvkeilazijodbvoeotmlreatjPoaosnljšeue,dvkeljlaee-r žgbsarmvlaoi ?bipnolmegiolipstoosvo.d Lobetitovdse scme isote žuerPerodobitlinipokvopimllaivunvnasaelznagošočniztadpnjeeljeanivnao toienbmčjaeivnljnsnokiheranzmsavlaoektgla,jadkvaiomjtiehsrk zmegorcareda--i- smltikeoš,ekpoizltovpčeondpikllia. vZpaemrlootijizepppooopsmtIlaevdmlnjebe-- unnakoroedbpečleoinvzaansjkverabnrnaošoveasčnpijsreteimlInnlejdanutia-.- sptrriajvsek,o k-pi ojeslorevsnneičcnoonenaLozekleo vnissotkainroavvanni jisnkejigza ddoedlaatLniomki tneralzogžrbaadmilii osmekougnočdaamrnoi ovdoldič, - knaeInraelkz 1ulkvtašRteaipdrmi čiiršjčue.čnjuti oOdpba- dnInih kvaodkaš.nZi svsoemnai čorbtčiinOabm-i čZingoerLnjjeubSnavoindjoskkeo dnoclaintee,gaki semtao, kpoavj enzaamneevravvoadtoevpoodsnteom- rsiitNsitevdmpurlihLoetdonšjči,hs mei leosteecvdiahm?o ceNloavditaeljpurjeenmoove siisztgemraad,nkjaor soedkuvnsedharnnaes zkaahnteavlaizavceiljiek,o kuasnkalalje2vdavnljR. aOdbmnbaivrjljua,mtoers dtiazr-o vvmaojdralaimškokoadvneealžaliizzcoaa conijbaenRionovscouevlsjoatndhiohi-n vzoadčae,liksamnoalgizraadciijtei ninovcaesptanrikhi- rišča pri pokopališču v Radmir- ju. Zelo se veselimo projekta, ki je že vključen v načrt naložb direkcije za ceste. To je kroži- šče v Radmirju, ki bo zagotovo zagotavljalo veliko večjo var- nost v našem prometu. Dejavni ste tudi pri pro- storskem načrtovanju. Kaj je trenutno aktualno? sŽtoruevpšarjšnuiFnurarnnejadoi NPtiarmoradulouzčenjiZskkaperjazevbsi,ierdknaeije najpoosmloevmnbenejšraosntaolorgea OTbečžineeliLmjubono vlaogsatnajelav cdesetjnsotvinokoTmaunalrnionianšfraa- pžsetrunkatvuerod. eSnloivhensstkaor .ipno,d reažezlšjeirjiet v pripkmšenrjeavmi z smtpeasntnjuim joeko.lljjuembenna stekm podpdroačjjeutšae vzeedlnoo mpočm.noepmodpbhnraenjerneo-. cveitsiPtcoeveuvtvneSolanjavevidnietivljisi knneop»vrpevogitaicdoee«bl. - mVčionpdsrekvrengmaiz napcaroidjsetororspJkjauengežazelonimvačeor-- gutraepdsmoitlijoan,soehvkelor, ativtliei čzvj eičzpgproadstrnoojrboe- pknnleojijčžšnihikceap irnionpstoosbrlosnkvonihveopnrkoaosčmtrotrouev-.. nGlaaZrltenai izjhoea blvoečotbiondmsoovjč.aejjavPpeoiončmjdfiiuepnsmratornbijjčesnnkkotie pzpdlaortsailvojeovnlgeeotoscspo ondeajavLreosčtkvjeio,p.rreVokjekrekaat-- ocbijnsokevgaanportorasntojirha pVrobsjeto, rsotva- nodvealnjaskperizsiodsaevsakkeulKtuormne-n gnaadoJamnaeznoavLejmubnPoelmju,, z sarkeadri- gšrčeaizLjjeumbneagzaa ihnvaolbamnoaščejamZua pLojudjbentijcuo,KkLjSerLžjuelbimnoo. uTroedsieti reekzreadcoijnskaitoproskstoor pz ozgeloednbimo i zpaovverzšainloa,mid. aHkbraoti psmreovzse lžoe vleočtijlii dseplreombenmovbitvoebnčinhskdegl.a »VZdravstven i postajitLjubnonačrtujemoa ured itevp ediatrič ne amb ulante, kidb obnova z laboratorijem zagotavljala osnovno zdravstveno oskrbo najmlajših prebivalcev občin Ljubno, Gornji Grad, Luče in Solčava.« »Skoki nam prinašajo svetovno prepoznavnost, kar pomeni dobro promocijo, s katero privabimo goste v naše kraje.« kopodrmonsjteiongrastk?oe zga ungaočdrtnao znaarjaed-i munPmirenasvoto.itčvaes naovšeirpitoesvloivnnepriin-- pdruVasvetalriikjzsakpzeridoclojjeinvkeith injzeeuompbaljnmišo,čvdasa knouamlmturbnnoaeltngooatouinzdfirravosmdtroaugkzletauddrnroeums- žhčnkaersagutanudismopmeuloam.. Zniamkagj ojespnoudjnara- ennZkjedamkrašvnsnitavsšeoinhni adpčoromtdi?jeNtanzikaorjve eže koagr onekaasja čsamsaosreečeuje osbpnroovsittoirkskuilmtuir tneiždaovammsi.pKria-j zjiedpko mva.šOembnmovnaeznujun raenšjiotestvi? staPvrboestjoersbkielateižzavveedZednravžsetvve- pnregjšandjiohmleatiNha, znaortjerasnojozsat opba - zčairnaedZi gnoerunsjtereSzavnionsjstikpe rdoosltion-e eonvainnianjšptoamlaecmij bnni evješčihomteom-. gZoečlao lma ekvaeksoelvi,odsatnsme oizzvneodvbime nlvoov-dnisnithfvoomrmmesnatacišinjliszksakegugopatnaovclejpanonttrjiuan iodnsanszomvunoriuhesdžtivitavvrljijelionnjosmvkeiuhfizpnejoasntkrčeinhbe zltjebumidriekljvev zcsaeonlsojeithndoinvjoZegdmorbznroajiddrSeulao--. žvPinrnoejsmtkoirsdkdoaolismntiisu.k Va ljose ogeoanbaolnbikačjuibnjoelj mpproi mčtaeenmmkbjuenlitzhuesrltonviapcroie,mnktiesmrmnboanšjaieh. oZobeblččoiinse.trkuodt imsoou, sdtanboi vpirtoejlejikc-e doLljžunbenuorejedistki, ozraatoj smvei tjoe vzneloo zvnšaečnoidpeojatenkomveigsavevtoodvsntveagao pmookraelbaitnvi sramzpurčšaitrvsikteih dsekjaov-- kniohstzi apožednolsinkie.v Kpraoksotoroec, ek-i njijhuojebtčeinrealzavhkooj zsakgaoktavllnjaemgao. cTeonptoram?eni najbolj gospodarno poLvjuečbannojej pe rroesstoproskzinhaznmookgoljti- zviobsetilkzadražvesntvsekneeggaa dsommuač, apr-i- sbkleižgeavasknjaekzadnrjav, sztvaetonishoubsilluag vvlsaegmanpjarevbirvaazlcveomj soddoloinbenei-n goabesnkeamkalznaeggoatavclejanntrjea buopljršai-h vpičoegnojae.vTdoelšae zpdorsaevbstevjevneelmjau, koesrebsjuo. izgradnjo dodatno Sodi v ta del ureditev pe- diatrične ambulante v vaši zdravstveni postaji? LTaeko jte. oV Zdšranvstvjenai posltaj- ji Ljubno načrtujemo ureditev pepdiartriičnze nambaulanntej, aki bo z laboratorijem zagotavljala osnovno zdravstveno oskrbo najmNalajjvšiišhjeplreetboišvnajlceepvriozbnčain Ljpurbiznnoa, nGjoer,nbjioGprraedj,elLuMčae ritni nrSejoas l.čpParrviviadi.loeTbgrliej.ennuNatjnihsoo pvbroi lpparoatsvuldojai-- nvmkaeonpokjopevrrsoaejzetankhtantmseorvredeadočssktntuavemla.keoRonnatazrčcivalioajovj , spokrbonkizovvoitdzvanehinhtae ogvrbaarsdatbtaiehln, aoadmperplialaabk-i gseaejnaljanihjeokvoinazapčoedsloi dkbmaobvaipltue.vtaPirnvofpsrtaoo--- sdrtoirbuokdtkuorrapejr.ai,pŽoreablvičmlijneone,iindv azdaobčlieintokebu. spmrViuhčZoadgronsjrkenighjai slSekatoavk.iinhjszkaižidvoellie- nuidLiizjusdtbronupogaejpešrpoobgrloetnsmteoa itnnika taudnria-- sprtouičdnzreaorčdajeudjai vznndaorrsatvis.ntVivhate,nj ekssimreječe-. rpPiortvuoetdiziparonapzalmazvi nšlzajadmrvaoavrsontvopesrnithimoj-e dznoaomtosotimždee. lovKveaskn ojčaasokcaekknatjlunajeelgntaea cpteonmlotraža.a.Kj azkdorasvtsetvtraenuatnLojuzba-- ndeoZmvgooilrnjnvijazd Sonaljiovn?iin?jska dolina e NzLnajujabznnaakopljjuoe čtbiumilro,i skmtoičtendjeinžpaeljabntoai.-lj kpaozšaoknopodavojvezaasnčiemutkri us oinbtmnerovmčjjuirjaa-.v zOpvboočpjielnamavaLnhjaulbeLtnjauob1sn9ee9m0ž,e isdnloekdlgailojo vzjsaeevšeleda ahnekpkooampj openomupbdlaniv?o. sVti tkeahkole-- vtoihVs etsnlmiekoez idzprvraeivdrselitdvnietenvkeajosiszokrerpdbone-,o nzpaeotsomlesemimobenžienh avzšeaečščloeitbt čnniaančenratpnšioh svvvloaedgtaoultioi knviehtlie, ksmačuifimnpearnismčmneoarepsnoreskjder-- sbutvedali zvoadpzzoaipšvočilttnuoorvi osetčbojnevgo, avkodaeztledarrhiahi-š švitsnet vgeoilnsopegosadeadrosmtkriamh nzoagrLvajzdupbe.nnAejmna.i. - TVkeonmljieunmeslseomdneijemomotoubtdietni znoaidzlovžvaobjalejnnvei, kzsdoarmj avvussnatkavaelnnnoeovodaperjpaeovmvnoodseitnni,j nsoad-j- nopužirdbaie npzoraivsmee ebrarnnioek,oovkk,i okjilihjesomzpdoread--a pvpsortzevnde antleimmuonžoitnsi eonbsijtsumdotoedrzanatnzanšeiagmlai. zoPabosčplaulnažvkknaaam. vŽaienrn toasbktčojajenpoomdsr.poPrčoje--, smktiatnvneijkbuaoknnrjeikpozoldvi prpaoovnseikmpoidrve, šmennijjioi- . heobNviaeloknozečazjzaeninbatieilorpeLrseijrupabonnzonosatzvnznai - pdneooloepvtrnaenidjveustnerami ppponodaeFšžleeolsjoaubr, sčnkieneume- sbntraezlzumn, oozgalrjdeinšveojavsatlinenjteaašnjiejhihtpuoodvniegupa-o dnsnamgikruaočjveavrssaoknijlhae p–soktuozdkaiiphno.alnPpjolesnčtaiehl.i Posobtelčeinpg r–anvsaoašezgagadoerbvneijs,eensraav,kinarjteeskkrea SoPablvčainnijacean, evkimmooamrleomvgpo. lčKivaajtvite.ol ipko- dmejeanvinzoastoib, čoindo?ribolova in rafTtienkgmaadzoa dkeokpleatnaj zaa, slavehtkoov- gnoisptomkalpvo snmuduičmaroskčiuh dsokvoiktieh jeempaotleskg eFlionsaprslaknegina sbkaelap, noatij- zstaorbejišsekospmlavoakrsokleiš pkriihredhirtvi-e bvoEv.vrPooplie, gpozsatakllaadosnriecdenmji tau-- šrnisithičnpiladšočgeovdejke vsntašlni občoidn-i. pSrktoakFi nloasma rpsrkinaazšabjiorksvae, tokvjenro aphrekpoozonbaisvknoovsat,lcki aprripdoombiejno i duodbi rodrpurgoemioncfiojor,m sackijaeteroo mproižvanboismtiohgdoostpeuvs ntoavšeankjraajve. našSiehvekdrajiphr.i vas poletje ne minFeobtore: zarFhloivsaorbsčkiengeainbaBlaJ, s katerim nenazadnje oble- žite svoj občinski praznik. Tako je. Nič drugače ne bo lebtos,ekonbosmed a24. julijem in 1. avgustom že 61. Flosar- ski bal. Seveda bo dogajanje v skladu z vsemi smernicami NIJZ za preprečevanje širjenja Ovibručisna.e DLojubbrondoo, štloi.je zlato JuvFaonto:(vAnredpraožrtPaužrigo–b Gorbu-pA ZVadpruožsntioorizhirboomdao kmueltsutronin daošmli knnajiLžnjuicban,etmurbisotipčonsotianlfomromčancoijksuklitcuerntoesr,remduišzčeejstkai mzbkiarkjši nsje»folobsčianres,knoa«ptoevmeadtuijkeožiun cvetnonedeljskih »potic« ter muzejska zbirka starin. Ob našem obisku v dneh pred občinskim praznikom je bila obnova kulturnega in zadružnega doma tik pred koncem. 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 30, 29. julij 2021 Z Gregorjem Križnikom, predsednikom Ribiške družine Ljubno ob Savinji »Do krivolova na nismo strpni« Ob pogledu na idilično urejeno okolico treh rib- nikov, med katerimi stoji ribiški dom, obiskovalec hitro spozna, da je njihovo poslanstvo bistveno širše kot zgolj lovljenje rib. Ribiči so bolj kot kaj druge- ga njihovi zaščitniki, zato v prvi vrsti skrbijo zanje, jih vzrejajo, pazijo na njihovo življenjsko okolje in opozarjajo na nepravilnosti. Dela članom Ribiške družine Ljubno ob Savinji, ki velja za eno najbolje organiziranih v Sloveniji, zato zagotovo ne zmanjka. ŠPELA OŽIR »Napori naših ribičev, zlasti ribogojske ekipe in čuvajske službe, so usmer- jeni v vzdrževanje staleža avtohtonih ribjih vrst, v boj proti brezbrižnim onesna- ževalcem narave, posegom v vodotoke, krivolovcem in žal tudi v boj proti ribojedim pticam,« pojasni predsednik družine Gregor Križnik, ki je s Savinjo povezan že od otroštva. Že kot deček je ob njej rad opazoval ribiče, ki se jim je nato leta 1992 kot de- vetletnik pridružil. Do zdaj je ribe lovil po vsej Sloveni- ji, a kot pravi, je kakovost ribolova najboljša doma v Zgornji Savinjski dolini. A to ni nekaj samoumevnega. Zanjo imajo poleg naravnih danosti veliko zaslug ribiči. Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdaj prejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani. Postrv, lipan in šarenka Ribiška družina Ljubno, ki so jo ribiči ustanovili že leta 1955, gospodari z zgornjesa- vinjskim ribiškim okolišem, ki zajema Savinjo z njenimi pri- toki od izvira do jezu v Gru- šovljah. V njej je poleg avtoh- tonih vrst potočne postrvi in lipana mogoče najti še šaren- ko, ki je bila v naše vode prene- sena iz Amerike. Brez pomoči ribičev bi bil po Križnikovih besedah obstoj domorodnih vrst ogrožen. »Človeški posegi v okolje degradirajo vodotoke, ti se pregrevajo, vanje se vnaša vedno več sedimenta, zaradi česar je ogroženo življenjsko okolje rib. Če v Savinjo ne bi dodatno vlagali mladic, bi bil ribji stalež bistveno nižji.« Manjša dva ribnika, za katera skrbi ljubenska ribiška druži- na, sta zato namenjena gojenju avtohtonih vrst rib, ki jih, ko dopolnijo leto ali dve, vložijo v Savinjo. Večji, komercialni ribnik je namenjen, kot že ime pove, komercialnemu ribolo- vu. »Smo ena redkih družin v Sloveniji, kjer tako velik obseg dela opravimo na prostovoljni osnovi. V statutu imamo zapi- sano, da mora vsak član letno opraviti določeno število de- lovnih ur, če želi prejeti ribo- lovno dovolilnico.« Članom so na voljo letne ribolovne dovo- lilnice, medtem ko so za turiste na voljo enodnevne turistične ribolovne dovolilnice, katerih cena je šestdeset evrov. Ni rib? Sezona muharjenja je od prvega aprila do konca okto- bra, medtem ko so najboljši meseci za ribolov maj, junij in september. »Ribiči večkrat pravijo, da rib ni, a v resnici včasih tudi ribe nočejo prije- mati. Njihovo razpoloženje za hranjenje je odvisno od tem- perature vode in vremenskih razmer. V premrzli vodi se jim upočasni metabolizem, zato se našem območju »Mnogi mislijo, da je dober ribič tisti, ki največ ujame, a ni čisto tako. V skladu z etičnimi načeli slovenskega ribištva je v resnici dober tisti, ki spoštljivo ravna z naravo in ribami ter mu ribolov ne pomeni zgolj lovljenja, temveč celostno doživetje ob vodi.« »Ribiči večkrat pravijo, da rib ni, a v resnici včasih tudi ribe nočejo prijemati. Njihovo razpoloženje je odvisno od razmer.« Gregor Križnik se na ribolov večinoma odpravi s partnerko, ki je prav tako izjemno dobra ribička. »Ob obisku Idrijce nama je sočasno uspelo ujeti vsak svojo soško postrv. Obe sta seveda po hitrem fotografiranju odplavali nazaj v svoje domovanje.« (Foto: osebni arhiv) nehajo prehranjevati. Nekaj podobnega je, če je voda pre- topla, ko prav tako vso energijo usmerjajo v preživetje, enako je ob nenadnih spremembah temperature,« pojasni Križnik in doda, da lahko na dober dan ribič ujame tudi sto rib, a domov lahko odnese največ tri v skladu z lovnimi merami in drugimi omejitvami. »Večino ribolova na našem območju je po načelu ujemi in spusti, kar pomeni, da ribiči, ko ujamejo ribo, to čim hitre- je nepoškodovano spustijo. Mnogi mislijo, da je dober ribič tisti, ki jih največ ujame, a ni čisto tako. V skladu z etičnimi načeli slovenskega ribištva je v resnici dober tisti, ki spoštlji- vo ravna z naravo in ribami ter mu ribolov ne pomeni zgolj lovljenja, temveč celostno do- živetje ob vodi,« pove osemin- tridesetletnik, ki od leta 2007 iz tamkajšnjih odprtih voda ni vzel oziroma uplenil nobene ribe. »Največje doživetje mi je, da sem ob vodi in opazujem ribe ter naravo. Če se s par- tnerko, ki je prav tako ribička, odločiva, da bova doma pripra- vljala ribe, vzameva postrvi iz društvenega komercialnega ribnika na Ljubnem. Najboljše so pomokane in ocvrte v olju. Po takšnih slastnih postrvih je znan tudi gostinski ponudnik v ribiškem domu ljubenske družine.« Strogo nad krivolov Za red ob vodi in disciplini- ran ribolov v sodelovanju s po- licijo skrbi dobro organizirana čuvajska služba, opremljena z moderno tehniko. Ima 24 ču- vajev, ki jih imenuje ministr- stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med njimi sta dve čuvajki, ki sta prvi in edini v Sloveniji, na kar so zelo po- nosni. »Delo ribiških čuvajev ni zgolj lovljenje krivolovcev, temveč nadzorujejo lovljenje in obnašanje ribičev, ki jih prav tako osveščajo in jim svetuje- jo, nadzorujejo morebitne posege v vodotoke, odkrivajo onesnaženja in ob svojem re- dnem delu tudi opozarjajo obi- skovalce, naj se v obvodnem pasu primerno obnašajo in pospravijo za sabo.« V osnovi je krivolov kakr- šenkoli ribolov brez karte, a ga kljub vsemu razlikujejo glede na stopnjo resnosti. Razlika je namreč, ali na črno lovi družina, ki je ribiški pri- bor kupila mimogrede, da bi se kratkočasila na počitnicah, saj niti ne ve, da se to ne sme, ali posameznik, ki točno ve, da to ni dovoljeno, a kljub vsemu lovi ribe bodisi za svo- je potrebe bodisi za prodajo. »Teh zadnjih primerov smo v preteklosti imeli kar nekaj, a njihovo število zaradi do- www.elektro-celje.si Št. 30, 29. julij 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Sezona muharjenja je od prvega aprila do konca oktobra, medtem ko so najboljši meseci za ribolov maj, junij in september. Trenutno imajo 179 članov večinoma iz občin Ljubno, Luče in Solčava. Med njimi je 27 mladih ribičev in 11 članic. slednega in nepopustljivega dela čuvajev ter odličnega sodelovanja s Policijsko po- stajo Mozirje, Postajo vodni- kov službenih psov Celje in z ribiškimi inšpektorji strmo upada.« Najbolj odmeven primer zadnjih let je bil lani, ko so pri krivolovu ujeli posa- meznika, ki je bil celo na se- znamu iskanih oseb. Ribiških čuvajev ni upošteval, enega je celo oplazil z vozilom in tako preprečil dejanje uradni osebi. Policisti so ga ujeli šele po 25 kilometrih zasledova- nja. Zadeva je nato romala na sodišče. »Do krivolova na našem območju nismo strpni in ga nikakor ne dopuščamo. Prav tako ne kršitev ribolov- nih pravil. Krivolovci v večini primerov dobijo globo med 1.000 in 1.500 evri.« Turisti kljub »koroni« Zgornja Savinjska dolina velja za zelo priljubljeno območje za muharjenje, na podlagi katerega v občinah Ljubno, Luče in Solčava za- beležijo letno dva do tri tisoč nočitev. Gre za goste z vsega sveta, največ jih je iz Nemčije, Francije, Italije, z Madžarske in iz Avstrije. »Zaradi ›korone‹ se pozna upad ameriških in angleških turistov, medtem ko preostalih evropskih ne toliko. Med vsemi ribiškimi družinami v Sloveniji smo imeli lani najmanjši upad. Stalne goste, ki k nam priha- jajo tudi deset let ali več, v času ›korone‹ po elektronski pošti in s pomočjo svoje sple- tne strani obveščamo, kakšni so pogoji za vstop v Sloveni- jo, kakšne so razmere v dr- žavi, kje se lahko testirajo za vrnitev in podobno. To sicer ni povezano z ribištvom, a če želimo ohraniti raven ponud- be in dobiti denar za prežive- tje družne, se moramo lotiti tudi tega.« Foto: Andraž Purg – GrupA Če v Savinjo ne bi dodatno vlagali mladic, bi bil ribji stalež bistveno nižji. Člani ribiške doline zato gojijo avtohtone vrste rib, ki jih, ko dopolnijo leto ali dve, vložijo v Savinjo. Sedež naše RD oziroma ribiški dom je na Ljubnem v neposredni bližini reke Savinje, vpet v čudovito urejeno okolico s tremi ribniki. Vsem občankam in občanom občine Ljubno ob Savinji čestitamo ob občinskem prazniku in želimo obilo zdravja 32 ŽIVALSKI SVET Št. 30, 29. julij 2021 Katjuša Rajovec, ustanoviteljica zavoda Muri Pomoč živalim je njeno poslanstvo Živali prihajajo v njeno življenje po spletu naključij, nekatere ostanejo z njo, drugim pomaga iskati nove domove, kjer bi končno zaživele brez strahu in trplje- nja. Tega dela ne jemlje kot prostočasno dejavnost, ampak kot življenjsko poslanstvo. Katjuša Rajovec z Vranskega je s tem namenom leta 2018 ustanovila Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri in njegovo pomembno vlogo ter delovanje ljudje vedno bolj pre- poznavajo. Občina Vransko ji je zato ob občinskem prazniku letos podelila priznanje za osveščanje na po- dročju dobrobiti živali, za spodbujanje odgovornega lastništva in za pomoč živalim. Priznanja je Katjuša seveda vesela, čeprav takoj doda, da ne dela zaradi priznanj. Morda ji bo to odprlo še kakšna vrata pri iskanju donacij, ki jih zavod že nekaj časa zbira z namenom ureditve zavetišča za muce. TATJANA CVIRN Do konca leta bi rada v svo- ji hiši, kjer je tudi sedež za- voda, v pritličju uredila pro- store, kjer bi lahko delovalo zavetišče za 20 do 30 muc. Tem sicer zavod pomaga že vsa leta, a nameščanje brez- domnih zapuščenih živali je po zakonodaji dovoljeno le zavetiščem. Zato je bilo tre- ba razmisliti, kako naprej: ali se lotiti urejanja zavetišča ali prenehati delati na terenu ter se usmeriti »zgolj« v oza- veščanje ljudi o pomeni ka- stracije in sterilizacije. Muc je namreč iz leta v leto več in Katjuša s sodelavkami pro- stovoljkami očitno ne more sedeti križem rok. »Razu- mem zakon in se strinjam, da nekdo, ki nima ustreznih prostorov, ne sme nameščati muc, ker je to preveč tvega- no za prenos bolezni, tudi na ljudi. Po drugi strani poznam Zavodu Muri lahko pomagate pri urejanju zavetišča za muce in tudi sicer pri njegovem delovanju. Svoj prispevek lahko nakažete na Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri, Vransko 119, 3305 Vransko, TRR: SI56 6100 0002 4919 065 (Delavska hranilnica, d. d.), namen »zavetišče Muri«. Pet evrov lahko darujete tudi s pomočjo poslanega SMS na 1919 s pripisom Muri5. razmere v nekaterih naših za- vetiščih, ki so večinoma zelo slabe, in dokler se zavedam te problematike kakovosti dela posameznih zavetišč, se od- dajanju živali tja izogibam.« Zato ji ni preostalo drugega, kot da se je lotila ustanovitve zavetišča, kjer bi bil prostor za pomoč in oskrbo zavrže- nih muc, ki jih je vsako leto več. »Velik del projekta bomo iz- peljali s pomočjo pridnih rok prostovoljcev, vendar se kljub temu soočamo s stroški, ki so predvideni za prenovo pro- storov in znašajo približno 20 tisoč evrov.« Zavod tako že nekaj časa zbira ta denar in upa, da mu bo uspelo. Katjušo občasno zagra- bi malodušje, zdi se ji, da gre vse prepočasi. »Skušam ostajati na realnih tleh in se prepričevati, da moram biti Ob Katjuši Rajovec je levo njena psička Rena, desno senior Blu, ki ga je posvojila iz zavetišča, da bi hitreje našel stalni dom. potrpežljiva in da bo prišlo do tega, da bomo nekoč ime- li zavetišče, a ne mine dan, da ne bi razmišljala o tem.« Pri donacijah lahko računa le na posameznike, ki želijo pomagati. Velikih sponzorjev pri pomoči živalim namreč ni. A ker želi pomagati, jo to žene naprej. Če kot glavna medicinska sestra na svojem delovnem mestu pomaga lju- dem, je večina prostega časa namenjena prizadevanjem za dobrobit živali. Prvi pes šele pred leti V otroštvu si je zelo želela imeti živali, a je njena mama preudarno presodila, da je za otroka skrb zanje prevelika obveznost. Šele čez čas je popustila in Katjuša je dobi- la hrčka, a izkazalo se je, da odločitev o nakupu živali iz ujetništva ni bila najboljša, saj je kmalu zbolel in naza- dnje kljub veterinarski oskrbi poginil. Zato je danes prepri- čana, da za otroka ni najbo- lje, da dobi vse živali, ki jih želi. »Prav bi bilo, da se ga usmeri v pomoč pri kakšnem društvu, da gre morda za ka- kšen dan v zavetišče …« je prepričana sogovornica, ki je pred leti vse to izkusila. Naj- prej je delovala v dveh dru- štvih za pomoč živalim. »Ko sem z rešeno muco domov prinesla tudi mačjo kugo in okužila svoje muce, sem že razmišljala, da bi nehala z vsem tem. A vedno skušam iz vsega potegniti nekaj naj- boljšega in odločila sem se za drugo, bolj organizirano pot, to je registracijo zavoda. Vedela sem, da želim, da bi ta nekoč postal osnova za moje poklicno delovanje.« Svojega prvega psa Murija, po katerem se imenuje zavod, je dobila šele z nakupom hiše pred devetimi leti na Vran- »Včasih nam kdo očita, da pomagamo mačkam in da tudi na primer veliko otrok potrebuje pomoč. Odgovarjam mu, da ima na tem svetu vsak svoj namen. Če jaz pomagam mačkam, naj tisti, ki mi to očita, pomaga otrokom ali komu drugemu, ki potrebuje pomoč. Tako bo svet za marsikoga takoj lepši skem. Lastnica je imela 16 let starega kosmatinčka, ki ga ob selitvi ni nameravala vzeti s seboj, ampak bi ga iz neve- dnosti dala usmrtiti, češ da je je prestar. Katjuša se je od- ločila, da ga bo posvojila. Pri njej in njenem partnerju se je kuža hitro navadil na lepše življenje in z njima preživel še pet let. »S svojo neizmerno voljo do življenja, dobrosrč- nostjo in hvaležnostjo se je zasidral globoko v naša srca,« se spominja. Prav starejši psi so po njenem mnenju tisti, .« ki pogosto nimajo priložno- sti, da bi pokazali vse svoje prednosti, in jim zato poma- ga tudi v okviru zavoda. Starčki so zakon Tako spremlja razmere v zavetiščih in se s sodelavkami prostovoljkami odloči, koga bodo posvojile. Izberejo tiste, ki so najdlje v zavetišču. »Po- navadi so to najstarejši psi, ki jih imamo nato me v oskrbi, dokler jim ne najdemo pri- mernega doma. Blu je zdaj pri meni, Frida in Piko živita Starček Muri je imel kljub letom veliko volje do življenja in po njem je Katjuša Rajovec poimenovala zavod, ki pomaga živalim. (Foto: Leon Vidic) Blu čaka na svojo priložnost. Najditelji so ga pred tremi leti našli in oddali v zavetišče. V resnici je on našel njih, medtem ko so se s svojo psičko igrali na dvorišču. Pritekel je mimo s privezanim povodcem. Bil je v obupnem stanju, poln garij in ves zanemarjen. Verjetno nikoli ni imel prav lepega življenja … Glede na to, da je krasen pes, si zasluži priložnost za lepše življenje, meni Katjuša Rajovec. Št. 30, 29. julij 2021 ŽIVALSKI SVET 33 »Biti prostovoljec je včasih izjemno naporno delo, ki zahteva veliko odrekanja in prilagajanja. Ampak tisto, kar dobimo v zameno, so neprecenljive izkušnje in osebna rast.« pri naših prostovoljkah. Z nji- mi se lahko več ukvarjamo, okolje je bolj domače kot v zavetišču, a to še vedno ni nji- hov dom.« V zavodu so doslej uspeli najti nove domove kar nekaj psom. V času »korone« so sicer vsi želeli mladiče in se je število posvojitev starej- ših psov zmanjšalo, a upa, da bo kmalu bolje. »Starejši psi dajo človeku več časa za raz- mišljanje o smislu življenja, medtem ko se pri mladičih vse odvija zelo hitro. Zanje potrebuješ veliko energije, pri starejših psih pa več po- trpežljivosti,« ugotavlja so- govornica, ki opaža, da je pri zdravstveno problematičnih psih povpraševanje po po- svojitvi veliko, verjetno se ljudem zdi, da morajo poma- gati. »Ko gre psu bolje in ga ni treba več ›rešiti‹, upade to zanimanje.« Seveda je treba vedeti, da imajo starejši psi tudi zdra- vstvene težave, tako kot lju- dje. »Vse to se da obvlado- vati s terapijo. Lastniki sicer težave redko prepoznajo, ker psi dobro skrivajo bolečine, sploh če je v hiši več psov, se potrudijo, da ne šepajo in da ne pokažejo ranljivosti. Treba je prepoznati težave in vzdr- ževati optimalno stanje psa, pri hujših primerih pa se stri- njam, da je nesmiselno vztra- jati pri ohranjanju njegovega življenja.« Neurejene razmere Če je pred leti mislila, da ve vse o psih in mačkah, ker ima svoje živali, je sčasoma spoznala, da je na tem podro- čju še veliko neznank. Psička Rena, ki jo je našla na počiva- lišču ob cesti in je bila precej težavna, ji je odprla oči, da je začela iskati informacije, kako psa prevzgojiti. Tako je ugotovila, da tečaj v najbliž- jem kinološkem društvu ne zadošča vedno, da je treba iskati ljudi, ki odpirajo nove poglede na to problematiko. »Število psov je vedno večje, raven oskrbe in ravnanja z njimi je zelo slaba. Ljudje niti osnov ne poznajo. Tudi sama sem šele pred leti, kljub obi- skovanju pasje šole, slišala za miritvene signale, čeprav gre za osnove, ki bi jih moral poznati vsak lastnik.« Žal so tudi na področju šo- lanja psov razmere slabo ure- jene, ugotavlja sogovornica, ki je bila podobno razoča- rana po obiskih večine slo- venskih zavetišč. Predvsem v zasebnih, s poudarkom, da ne v vseh, so razmere slabe, je ugotovila, še posebej za mačke. »Zakonsko bi moralo biti to področje bolje urejeno predvsem z vidika nadzora. Ob tem bi se morala dvigniti raven oskrbe živali v zaveti- ščih. Zagotavljati psu vodo, hrano in varen boks ni dovolj, sploh pri tistih, ki so v zave- tišču dlje časa. Večinoma se zaposleni niti ne trudijo za oddajo psov ali njihovo soci- alizacijo, tudi higiena je mar- sikje vprašljiva.« Po njenem mnenju bi lahko veliko spre- menila že večja konkurenca na tem področju, a je pri nas žal ni. Zato dolgoročno ne želi ostati le pri ureditvi zaveti- šča za muce, ampak bi rada v bližini doma našla prostor za večje zavetišče za pse in mačke. »Želim si, da bi nam uspelo urediti zavetišče, ki bi delalo res kakovostno, na prvo mesto pa bi vedno po- stavili potrebe in želje živali. Moja vizija je zavetišče za starejše pse, kot nekakšen dom upokojencev,« razkriva svoje želje. Mačke na stranskem tiru Z uvedbo obveznega či- piranja je zadnja leta manj zavrženih psov. A kot pravi sogovornica, se pojavljajo nove težave: lastniki oddaja- jo svoje živali v zavetišča za- radi neustrezne vzgoje, ker jih ne obvladujejo. »Veliko je tudi primerov oddajanja ži- vali po smrti svojcev. Treba je le plačati določeno vsoto in s tem se človek reši vseh odgovornosti,« žalostno ugo- tavlja zagovornica živali, ki pričakuje, da bo čez leto ali dve v zavetiščih še več živali, saj se bodo poznale posledi- ce nepremišljenih nakupov pasjih mladičev v času epi- demije, ko bodo ti psi zrasli in postali neobvladljivi. Katjuša Rajovec meni, da bi čipiranje prineslo boljše raz- mere tudi za mačke. Lastniki se pogosto izogibajo svojim obveznostim in tako je vsako leto več mladičev, ki jih nihče ne želi. Večina občin niti ne priznava, da obstaja proble- matika prostoživečih mačk, saj morajo v primeru njihove veterinarske ureditve plačati stroške teh posegov. Če ljudje slabo poznajo pasje vedenje, to še toliko bolj velja za mačjega. »Mač- ka velja za samosvoje bitje, ki se ga ne da vzgojiti. Da to ne drži povsem, smo ugoto- vili v sodelovanju z mačjo svetovalnico Minamikat in Pšenico Kovačič, ki je v tu- jini pridobila certifikate za področje mačjega vedenja in psihologije mačk. Nanjo se obrnemo, ko imamo težave.« Eden njenih nasvetov, ki se ne ujema s splošnimi pred- stavami, je na primer tisti o mačjem stranišču. »Muce na marajo zaprtih stranišč, ker se počutijo utesnjeno. Najbolj primerna je večja nižja pla- stična posoda, v kateri ni od- išavljenega peska. Vonj je pri mačkah namreč zelo razvit, zato je treba paziti pri upo- rabi dišav, čistil in razkužil,« svetuje Katjuša Rajovec. Golobja sostanovalca Pri njej najdejo zavetje tako mačke kot psi, občasno tudi katera druga žival. Tako so lahko tisti, ki spremljajo objave zavoda na Faceboo- ku, pred časom prebrali za- nimivo zgodbo o tem, kako sta Katjuša Rajovec in njen partner pomagala golobu, ki je dobil ime Donald. Po- tem ko si je opomogel in se okrepil, je postal pravi mali šef, ki mu ni do tega, da bi se odselil. Tako ima zdaj svojo varno ograjeno domovanje, v sosednjem pa prebiva golob Lun, ki mu je vrana poškodo- vala krila. Donaldu ni pose- bej simpatičen. Mogoče bosta Katjuša Rajovec se že vrsto let trudi najti nove domove psom iz zavetišč. (Foto: arhiv NT – Andraž Purg – GrupA) sčasoma navezala pristnejše stike, upa sogovornica, ki ima srečo, da jo pri prizadevanjih podpira partner, ki tudi zna narediti marsikaj pri hiši in urediti zavetja za živali ali opremo zanje. »Na začetku ni povsem razumel, da moje delovanje zahteva kar nekaj odrekanja, da sem na primer po dežurstvu v službi šla naj- prej v zavetišče in šele potem prišla domov. Zdaj sva našla skupno pot, ker vidi, da mi to ogromno pomeni, da to ni samo konjiček, ampak ži- vljenjsko poslanstvo,« je vese- la ljubiteljica živali, ki jo raz- žalostijo trenutki, ko ugotovi, da nekateri ne želijo sprejeti ponujene pomoči, ker so pre- pričani v svoje znanje, ki ga v resnici ni. »Žalosti me tudi, da se kot razvita država na področju zakonodaje v zvezi z živalmi oklepamo poraznih minimalnih standardov.« V zadovoljstvo ji je, da je za- vod doslej pomagal mnogim in da tudi ljudje prepoznava- jo njegovo delo in dosežke. Veliko truda je vloženega v pomoč živalim in ko najde ustrezne posvojitelje zanje, je dan popoln. »V času največje krize v življenju sem našla Reno. In v resnici je ona rešila mene.« »Nasmejana« Frida verjame, da jo bodo nekega dne opazili pravi ljudje. Rešeni golob Donald se je navezal na svoje novo domovanje pri Katjušini družini in nima namena nikamor odleteti. (Foto: arhiv zavoda Muri) Pika in Blacky, še dva seniorčka, ki ju je zavoda Muri posvojil iz zavetišč in zdaj čakata na svoj dom. (Foto: arhiv zavoda Muri) Zavod Muri se trudi zbrati denar za ureditev zavetišča za muce. (Foto: arhiv zavoda Muri) 34 NAMIG ZA IZLET Št. 30, 29. julij 2021 Javni zavod za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah sredi avgu- sta pripravlja romarske shode na Sladko Goro, na Tinsko in romanje k sv. Roku. Lesene skulpture v muzeju baroka, pričevalke baročne dediščine Igor Podgoršek med svojim vodenjem ne pripoveduje rad informacij, am- pak podaja zgodbe. »Naloga vodnika je, da pokaže, kam gledati, in ne, kaj videti,« je dejal. Spoznavanje znamenitosti v družbi turističnega vodnika Kakšna je skrivnost šmarske poti? Graditelj kapelic je bil duhovnik, matematik in urar dr. Matej Vrečer. »Za seboj je pustil oporoko na 36 straneh, kjer je natančno razdelil svoje premoženje. Le malo je znanega o vsebini kalvarije,« je dejal vodnik. In prav z njeno sporočilnostjo se v zadnjem času poglobljeno ukvarja. »Informacij je ogromno, a kar šteje, je zgodba.« Tako pravi Igor Podgoršek, ki v zadnjem času pri- pravlja brezplačna turistična vodenja po največjih znamenitostih občine Šmarje pri Jelšah. Muzeja ba- roka, kalvarije in cerkve sv. Roka ne predstavi le s podatki, do katerih lahko vsak obiskovalec dostopa sam, ampak s svojimi iztočnicami odpira številna filozofska, verska in bivanjska vprašanja. TINA STRMČNIK V času epidemije koronavi- rusa je bila cerkev sv. Roka, do katere se obiskovalec lahko povzpne po poti med kalvarij- skimi kapelami, priljubljena pohodniška točka za doma- čine. Tudi Podgoršek, ki v občini živi zadnjih 20 let, jo je večkrat obiskal, da bi se raz- gibal in premagal 136 metrov višinske razlike. »Sopihal sem gor in dol in sčasoma začel opažati povezave s stvarmi, ki sem jih zaznal tudi med svoji- mi potovanji v tujino. Bolj ko sem se poglabljal v omenjene povezave, večjo sporočilno vrednost sem odkrival.« Izpostavil je, da je Šmarje, kjer je bilo v prvem valu epi- demije eno največjih žarišč okužb, znano po sv. Roku, zavetniku proti kužnim bole- znim. Podgoršek v predstavitvi omenjene cerkve iz leta 1646, muzeja baroka, v katerem je stalna razstava 43 originalnih več kot 260 let starih lesenih skulptur iz kalvarijskih kapel, a tudi med obiskom kalvarije, ki spada med sedem čudes Slo- venije, med drugim govori o razumevanju življenjskih pre- izkušenj, sprejemanju trplje- nja, dojemanja časa in odpira številna vprašanja o smislu bivanja. »Do odrešitve, o ka- teri govori krščanska vera, ne moremo brez trpljenja. Niso le kipi in kapelice tisti, ki nosijo sporočilo. Želel sem ustvari- ti zgodbo v duhu sedanjega trenutka. Sedanji trenutek to potrebuje,« je pojasnil. Zakaj je na kapeli storž? Na sprehodih med kapeli- cami ga je še posebej nagovo- ril simbol storža. Ugotovil je, da se ta pojavlja le še v vati- kanskih muzejih in na stolni- ci sv. Pavla v Londonu. Storž simbolizira pinealno žlezo, ki Vodnik, ki je prepotoval več kot 70 držav sveta, želi, da se ljudje med obiskom največjih šmarskih znamenitosti sprostijo in prisluhnejo zgodbam, ki lahko v njih pustijo globljo sled. Št. 30, 29. julij 2021 NAMIG ZA IZLET 35 Kalvarija in cerkev sv. Roka sta priljubljeni med pohodniki. Kapelica, ki prikazuje Jezusa v ječi. Kaj simbolizira pinijev storž na eni od kapel? Tudi to boste izvedeli ob ogledu šmarske poti. Sproščujoč kotiček za počitek jo ima vsak človek v glavi, na mestu med očesoma. »Vedski nauk tej žlezi pravi tretje oko. Napaja se izključno s son- cem, virom življenja. Prav ta žleza naj bi nam omogočala komunikacijo z bogom,« je pojasnil. Sporočilo kalvarije je še bolje dojel s pomočjo opazovanja fresk v kapeli- cah, ki med drugim govorijo o ubogljivosti, strpnosti, po- trpežljivosti. »Gre za vredno- te, ki nam danes manjkajo,« je prepričan. Podpora STO vodnikom, da vodijo po državi, je hkrati priložnost, da ljudje na nov način odkrijejo še kakšen skrit kotiček domovine, na katerega doslej morda še niso bili pozorni. »Naša dr- žava je relativno majhna, a smo Slovenci lahko veliki v duhu,« je dejal. In dodal, da si najverjetneje nihče od nas ne želi množičnega turizma. Zato se mu zdi prav, da ome- njena organizacija spodbuja butičnost in oseben pristop. Hkrati popotnikom, ki bi si med odkrivanjem domovine sicer težko privoščili vodni- ka, omogoča dostop do ta- kšne izkušnje. Foto: Andraž Purg – GrupA Igor Podgoršek s podporo Slovenske turistične agencije in Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah vsako soboto dopoldne pripravlja brezplačna vodenja. Ta so ob sobotah julija, avgusta, septembra in oktobra. Obiskovalci se lahko vodniku po predhodni prijavi pridružijo ob 9.20 na železniški postaji v Šmarju. Doda- tna vodenja bo Podgoršek pripravljal tudi po Lembergu in Sladki Gori. »Cerkev sv. Roka je posebna, saj v prezbiterij prodira svetloba. Ko se je začelo obdobje koronavirusa, so vsi rekli, naj gredo ljudje na sonce. Tudi kugo so zdravili s svetlobo,« je dejal Igor Podgoršek. Legenda pravi, da sta dva domačina leta 1645 prinesla kugo s Ptuja v Šmarje. Kuga je pomorila več kot dvesto ljudi. Da bi se rešili te nadloge, so domačini na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je uslišal njihove molitve ter kugo pregnal iz dežele. Verniki so v zahvalo nanosili toliko darov, da so tam, kjer je bila kapelica, kasneje postavili cerkev in jo posvetili sv. Roku kot zavetniku zoper kugo. Svete stopnice posnemajo 28 stopnic, po katerih naj bi šel Jezus k Pilatu in naj bi jih dala sv. Helena prenesti v Rim. Šmarske svete stopnice so najstarejše na Slovenskem. 36 V BANČNI PALAČI Št. 30, 29. julij 2021 V Ljubljani je edinstvena bančna muzejska zbirka Bankarium bančništva predstavlja vesto let pri nas Če želite strokovno vodenje, se je tre- ba prej najaviti. Po muzeju vas bo pope- ljala upokojena bančna uslužbenka, ki bo ogled zagotovo popestrila s kakšno prigodo iz svoje malhe izkušenj. Prepoznavni barvi muzeja sta temno- zelena in zlata. »Zelene barve so bili prti na renesančnih klopeh, ko so ban- kirji v Firencah vzpostavili svoj bančni ceh. Kovanci so bili zlate barve.« V trezorju preverite pri- stnost svojega denarja. Na začetku Čopove ulice stoji veličastna, štirinad- stropna bančna palača, ena najlepših hiš v glavnem mestu. Mestna hranilnica ljubljanska je začela v pr- vem nadstropju te palače delovati maja 1905, bila je predhodnica poslovalnice NLB, ki se je leta 2018 iz teh prostorov preselila v pritličje. Po temeljiti obnovi so v NLB to nadstropje prepustili neprofitnemu Zavodu NLB Kulturna dediščina, ki je tam postavil edinstven Muzej bančništva Slovenije, namenjen tako strokovni javnosti kot vsem državljanom. MARJETKA R. LESJAK Poslanstvo muzeja je po be- sedah Irene Čuk, direktorice Zavoda NLB Kulturna dedišči- na, trojno. »Prikazujemo, česar v Sloveniji še nismo videli, to je dvestoletno zgodovino ban- čništva pri nas, na katero smo lahko zelo ponosni. Omogoča- mo izkušnjo bančnih praks pri bančnem okencu, v trezorju, ogledate si lahko, kako deluje bankomat. In tretjič, v muzeju delimo finančno znanje.« Zasnova muzeja, ki si ga lah- ko ogledate od torka do nedelje med 10. in 18. uro, sledi temu poslanstvu. Najprej si lahko ogledate zgodovino bančništva po svetu in razvoj v Sloveniji, sledi preizkušanje znanja o Direktorico zavoda Irena Čuk smo vprašali, kako oce- njuje spretnost pri ravnanju z denarjem nekoč in danes. »V socializmu smo morali vsi varčevati, ker je bilo varče- vanje socialistična dolžnost. Žal nam kaj veliko tega ni ostalo. Varčevanje ni pomenilo, da bi se odrekali željam, ampak veliko želja niti nismo imeli, ker veliko reči niti ni bilo na razpolago. Imeli smo osnovne dobrine, te so bile cenene. Privoščil si jih je lahko vsak delavec, prav tako si je lahko kupil avto, hišo ali stanovanje, šel je lahko na dopust v sindikalne domove. Osnovne potrebe so bile zadovoljene. Danes so osnovne dobrine drage, imamo pa ogromno želja, ker so tudi informacije o do- živetjih in rečeh dostopne. To je težava. V skušnjavo razporejanja z denarjem pridemo, ko imamo veliko že- lja, ki nas premamijo v preveliko zapravljanje. Prihodki v Sloveniji so v nižji tretjini evropskega povprečja, a želimo imeti življenjski stil zahodnoevropejca.« ravnanju z denarjem v finanč- nem labirintu, ob koncu vas pričaka prava uporabniška izkušnja, kjer si lahko ogle- date okence, ki je delovalo leta 1905, stopite v čisto pravi trezor in štejete bankovce »bund«. v Zakaj je tempelj ikona bančništva? V uvodu obiskovalec izve, kako se je bančništvo razvija- lo po svetu. »Že Hamurabijev zakonik iz 18. stoletja pr. n. št. je predvidel, da lahko posodiš žito, zlato, srebro, hrano ali kaj drugega in moraš v določenem roku to vrniti. Določene so bile tudi obresti in kazni za nevra- Irena Čuk, direktorica Zavoda NLB Kulturna dediščina (Foto: Iztok La- zar) čilo,« pripoveduje direktorica muzeja, ki dodaja, da so bile že takrat obresti 9- do 10-od- stotne. Okrog leta 600 pr. n. št. so izumili kovance. »Takrat so se pojavili menjalci, ki so me- njavali različne kovance. S tem so se ukvarjali predvsem tempeljski svečeniki. Zato se je tempelj uveljavil kot ikona bančništva. Tempeljski sveče- niki so bili prvi, ki so izvajali prve bančne storitve, shranje- vali so depozite, nudili posoji- la.« V Rimu so v templju kovali kovance denarius. Od tod ime denar. Prve banke so bile na klopeh V srednjem veku so se raz- vile zastavljalnice, potovalne čeke so razvili templjarji, ki so podpirali potovanja vitezov v Sveto deželo. Za podporo tr- govcem se je razvilo trgovin- sko bančništvo, šele kasneje, v dobi renesanse, so nastali prve banke in z njimi bančni ceh. »Ime banka prihaja iz ita- lijanske besede banco (klop). Takratni bančniki so poslovali na klopeh sredi renesančnih tr- gov. Na teh klopeh so menjava- li in posojali denar, sprejemali depozite.« Bankovec se je razvil šele v 17. stoletju. »Takoj za tem, leta 1694, so v Angliji ustanovili centralno banko, ki je izdajala bankovce.« Kmalu so razvili še ček in čez sto let hranilno knjižico. »V moderni dobi ban- čništva se je leta 1950 pojavila prva plačilna kartica, leta 1967 je bil postavljen prvi banko- mat, leta 1994 je začela delo- vati prva internetna banka, leta 2014 je prvo mobilno denarni- co izdalo podjetje Apple. Da- nes smo banke globalizirane in digitalizirane, smo visokoteh- nološka podjetja in usmerjene v trajnost,« svetovni pregled bančništva sklene Irena Čuk. Razvoj v Sloveniji V Sloveniji se o razvoju ban- čništva govori od leta 1820, ko je bila ustanovljena prva ban- čna ustanova. »Pri vzposta- vljanju bančni- štva – v prvem obdo- bju, ki je trajalo do 2. svetovne vojne – je treba izpostaviti Kranjsko hranilnico, ki je bila nemška in zaradi tega izbrisana iz zgodovinskega spomina. A je ogromno naredila za osrednje- slovensko regijo, ne zgolj lju- bljansko. Ni samo financirala projektov, ampak je ogromno tudi donirala in postavila je te- melj vsem ostalim finančnim ustanovam v naši državi,« kot najpomembnejši del tega ob- dobja opisuje sogovornica. V muzeju si boste lahko ogledali posamezne hranilni- ce, zadruge in banke, njihove hranilne knjižice, spoznali najbolj zaslužne osebe iz sveta bančništva pri nas, videli del- nice, ki so bile okrog leta 1900 prava umetniška dela. Ker bank ne bi bilo, če ne bi bilo denarja, si lahko v muzeju ogledate tudi vseh devet valut, ki so se od leta 1820 do danes zamenjale na naših tleh. Prav tako boste lahko preverjali, koliko časa so morali delati v različnih obdo- bjih za govedino ali krompir. V ta zgodovinski tok je po- segla vojna. Okupatorji so spremenili valute in izdali vsak svoje knjižice: nemške, italijanske in madžarske. »Slovenci ne bi bili Slovenci, če se ne bi uprli tudi na tem področju. Leta 1944 je bila v Črnomlju ustanovljena edina emisijska banka, ki je delovala na osvobojenih ozemljih in je vzpostavila celoten bančni sis- tem, ne samo denar,« pripove- Št. 30, 29. julij 2021 V BANČNI PALAČI 37 duje Irena Čuk. Tiskali so par- tizanske lire, a tudi obveznice, s katerimi so financirali odpor. V ospredje je stopilo varčevanje Ob nastopu socializma je oblast najprej ukinila vse, kar je bilo dotlej razvitega. Kredi- tne banke in zadruge je pre- nesla na ustanove, ki so bile v lasti mest. »Novoustanovljene hranilnice so pozivale ljudi, naj pridejo po knjižice, ki so jih na- sledile od svojih predhodnic, in po denar. Če kdo ni prišel, ker se je bodisi odselil bodisi se mu je med vojno kaj zgodi- lo, je knjižica ostala v arhivu,« pravi direktorica, ki pojasnjuje, da je tudi to razlog, zakaj so uspeli ohraniti toliko hranilnih knjižic. Za socialistično bančništvo je značilno varčevanje. »Banke se niso mogle financirati iz vi- rov iz tujine, zato so jim kot vir ostali prebivalstvo in podjetja.« Ko so v socializmu začeli gra- diti infrastrukturo, industrijo, komunalo, trgovino, gradbeni- štvo, elektrifikacijo, so potre- bovali močne banke. Posebej pomembno vlogo v tem obdo- bju je po mnenju sogovornice opravila Ljubljanska banka. »Ta je vzdrževala denarni sis- tem v Sloveniji na visoki ravni. Primerjamo jo lahko z zaho- dnimi bankami. Normalno je poslovala na zahodnoevrop- skem trgu, čeprav je prihajala iz socialistične države. Bila je prva banka iz socialističnega bloka, ki je lahko v New Yorku odprla svojo banko in za to do- bila dovoljenje centralne ban- ke. Bila je izjemno cenjena.« Za obdobje modernega ban- čništva je značilno, da so vse banke primerljive z evropski- mi, glede nekaterih zadev so celo bolj napredne. Znate ravnati z denarjem? Osrednji del muzeja je fi- nančni labirint. Sestavljen je iz šestih postaj, na katerih boste lahko spoznali osnove Najstarejši predmet v muzejski zbirki je značka Kranjske hranilnice (takrat imenovane Laibacher Sparkasse), ki so jo gospodje nosili na pohodnih palicah. To je bila po besedah sogovornice najpomembnejša bančna ustanova, ki je imela prostore v današnjem parlamentu. Bila je celo tako pomemb- na, da jo je obiskal cesar Franc Jožef in se podpisal v njeno spominsko knjigo. Tudi to si lahko ogledate v muzeju. Po preimenovanju Kraljestva SHS v Kraljevino SHS je bil izdan najbolj prepoznaven bankovec tistega časa in tudi poznejših generaciji. To je bil bankovec za tisoč dinarjev z upodobljenim svetim Jurijem, ki ubija zmaja. Po njem se na Slovenskem še vedno vsak bankovec za tisoč enot popularno imenuje »jurij«. 2018. Velika železobetonska kletka skriva trezorske omare in blagajne. Tam lahko tudi s pomočjo strojčka preštejete denar Bankariuma in preve- rite pristnost svojega denarja. Denar Bankariuma seveda ni pravi denar, a je pomemben spominek, ki ga lahko odne- sete domov. Čeprav z njim ne boste mogli kupiti avta, boste lahko na njem prebirali nasve- te za upravljanje z denarjem, ki vam bodo, če jih boste upošte- vali, pomagali tudi do kakšnih želja. Prvi in ključni nasvet je, pra- vi sogovornica, naj dajo starši otrokom čim prej žepnino. »Vsak lahko razpolaga samo z omejeno količino denarja, medtem ko je želja vedno pre- več. Želje je treba plačati.« Več kot je otrok star, več denarnih obveznosti naj sprejema. »Naj sam plačuje malico, prevoz in druge stroške. Potem bo razu- mel, da je denar omejen in da ga mora pametno razporejati.« Prava poslastica v muzeju je svet virtualne resničnosti. V aplikaciji, ki si jo boste ogledali s pomočjo VR-očal, boste spo- znali fotografa Janeza, ki po- tuje po Aziji in se mu na poti zgodijo različne stvari, ki jih rešuje s pomočjo banke. »Pri vsaki zgodbici prikažemo tudi, kako banka to izvede. Banka je danes povsod.« Kljub temu da je na tržišču veliko internetnih bank, je sogovornica prepričana, da klasičnim bankam še niso štete ure. »Te novodobne banke so super za enostavne storitve, kot je plačilo računov ali nakupov v trgovini. To so ›cenene‹ banke. Ko bo šlo kaj narobe ali boste potrebova- li stanovanjsko posojilo, se lahko zaplete. Tudi pri med- podjetniškem poslovanju ali v situacijah, ko potrebujete finančnega svetovalca. To ni v naravi teh bank. Zaupanje se gradi med ljudmi in ne med ljudmi in tehniko.« Predhodnik plačilne kartice pri nas je bil rovaš z Dolenjske. Verižica z rovaši, razstavljena v muzeju, je bila last trgovca z vinom, vsaka palčka je predstavljala enega kupca. Namesto da bi kupec plačal, mu je trgovec naredil zarezo. Na ta način je trgovec vedel, koliko mu je kdo dolžan. Ko je dolg povrnil, je palčko zlomil. Zato še danes velja rek, da dati na rovaš pomeni dati na up. Varčevanje je bilo osnova socialističnega bančništva upravljanja osebnih financ in se na igriv način soočili z različnimi situacijami ter mo- žnimi rešitvami. Med drugim tudi z usmerjanjem prihodkov, načrtovanjem večjih nakupov, načini varčevanja. Sogovornica pritrjuje, da smo Slovenci dokaj slabo fi- nančno pismeni. Tudi zato bo muzej odigral pomembno vlogo pri finančnem opisme- njevanju otrok, ki se zdaj v celotnem osnovnošolskem izobraževanju tega področja dotaknejo povsem na kratko pri urah gospodinjstva v petem razredu. Morda bo z načelom 60:40 pomagal tudi komu od odraslih. »Vsak posameznik bi si moral prihodek razdeliti po sistemu 60:40. 60 odstotkov prihodka naj bo namenjenega sprotni potrošnji, 40 za naše cilje, to je varčevanje za pokoj- nino in za življenjske cilje, kot je stanovanje,« razlaga direk- torica, ki se ji zdi pomembno tudi, da bi čim prej osvojili še eno pravilo. To je sistem 30-30-30. »Kre- dit za hišo si lahko privoščite, če imate za 30 odstotkov vre- dnosti nakupa lastnih sredstev, če boste kredit odplačali v 30 letih in če obrok za kredit ne bo presegal 30 odstotkov vaših mesečnih dohodkov.« Preizkusite se v vlogi bančnika Vas zanima, kako bi se po- čutili kot stranka ali bančnik v različnih obdobjih? Potem si oglejte in preizkusite, kako je bilo pred in za bančnim oken- cem leta 1905, 1989 in kako je danes. Mize so opremljene s takšnimi predmeti, kot so bile v posameznem času. Ogleda- te si lahko še, kako nastanejo bančne kartice, in pogledate v drobovje bankomata. Pre- izkusite lahko, kako delujejo sefi in kakšen je občutek v trezorju. V muzeju bančništva na- mreč lahko stopite v trezor, postavljen leta 1905, ki je slu- žil svojemu namenu do leta Na ogled so tudi hranilniki iz vsega sveta. »Že leta 1963 je Mestna hranil- nica ljubljanska organizirala razstavo hranilnikov. Ker je bila članica evrop- skega društva hranilnic, so ji druge hranilnice podarile svoje hranilnike. Nekaj so jih muzeju podarili donatorji. Za bančnim okencem tik pred osamosvojitvijo Spomin na šoštanjsko hranilnico … Ohranjenih je tudi kar nekaj hranilnih knjižic iz naše regije XXXX Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 7. sezona – tretji polfinale Finalne vstopnice tik pred podelitvijo Tudi v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so mladi pevski in glasbeni talenti iz osnovnih šol pripravili izjemne nastope. V tok- ratni tretji polfinalni oddaji bomo lahko prisluhnili še zadnjim 27 predstavitvam, ubranim nastopom, s katerimi se želijo predstaviti tudi na finalnem odru, ki bo septembra. Mladi pevci so v 7. sezoni projekta Otroci pojejo in se veselijo sestavili 83 polfinalnih nastopov. Na finalnem odru v septembru jih bomo videli skupaj 26. Tako že vsi nestrpno pričakujejo, komu med njimi je letos us- pelo, da bo tudi v igri za lastno skladbo. To je glavna nagrada za zmago- valca v obeh kategorijah. Tretji polfi nalni oddaji in obenem zadnji, v kateri se predstavljajo pol- fi nalisti, smo prisluhnili v torek ob 18. uri na Radiu Ptuj, Radiu Celje, na Facebooku in YouTube profi lu Radia Ptuj. Za svoje favorite lahko glasuje- te s poslanim SMS na številko 4246. Povratno SMS-sporočilo stane 0,99 evra. Ključne besede so pripisane pri predstavitvi mladih pevcev. Glaso- vanje se bo začelo takoj po končani oddaji in bo trajalo do 2. avgusta do polnoči. Šestim fi nalistom (trije iz vsake kategorije) bodo fi nalni nastop prinesla SMS-sporočila, po deset iz vsake kategorije pa jih bo izbrala stro- kovna komisija. ^^ Lina Novak, 5. razred, OŠ Majšperk, pesem Lahko noč, Piran Taja Maver, 4. razred, OŠ Fram, pesem Enkratna, neponovljiva SMS: POJEM 5 na 4246 SMS: POJEM 10 na 4246 SMS: POJEM 1 na 4246 SMS: POJEM 2 na 4246 Zala Novak, 4. razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje, pesem Ne bodi kot drugi SMS: POJEM 11 na 4246 SMS: POJEM 12 na 4246 SMS: POJEM 4 na 4246 SMS: POJEM 9 na 4246 SMS: POJEM 14 na 4246 Manca Avsec Jozić, 4. razred, (PŠP), Zagorje, pesem Kdo še verjame Isabel Lah in Nika Borko, 4. razred, OŠ Cerkvenjak, pesem Poljub na klopci Ariela Medved, 4. razred, OŠ Zreče, pesem Zgodba o prijateljstvu Neja Pučko, 4. razred, POŠ Vitomarci, pesem Moja pesem Nika Paluc, 4. razred, OŠ Cerkvenjak, pesem Poljub na klopci Leila Medenhodžić, 3. razred, OŠ Lucija, pesem Dan ljubezni Rebeka Gajšek, 5. razred, OŠ Pesnica, pesem Milijon in ena Ela Petek, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Življenje je lepo Lučka Ušen, 4. razred, OŠ Braslovče, pesem Ta svet na zna živet Anamari Cigula, 5. razred, OŠ Dornava, pesem Nora noč SMS: POJEM 6 na 4246 artno ob Paki, pesem Največ SMS: POJEM 7 na 4246 SMS: POJEM 3 na 4246 SMS: POJEM 8 na 4246 SMS: POJEM 13 na 4246 XXXX Liza Novak, 6. razred, OŠ Braslovče, pesem Moja pesem Eva Glavač, 6. razred, OŠ Ivana Škvarče, Zagorje, pesem Lahko noč, Piran Manca Karo, 9. razred, OŠ Fram, pesem Lahko sem srce SMS: POJEM 15 na 4246 SMS: POJEM 19 na 4246 SMS: POJEM 24 na 4246 Lana Založnik, 8. razred, OŠ Majšperk, pesem Znucana Pia Falnoga, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Za Slovenijo živim Neja Rabuza, 7. razred, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Le s teboj SMS: POJEM 16 na 4246 SMS: POJEM 20 na 4246 SMS: POJEM 25 na 4246 Vida Veršič. 7. razred, OŠ Dornava, pesem Srajca Sara Brumen, 9. razred, OŠ Pesnica, pesem Kje ste zdaj Špela Kušar, 8. razred, OŠ Vitanje, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 17 na 4246 SMS: POJEM 21 na 4246 SMS: POJEM 26 na 4246 Lea Koban, 7. razred, OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje, pesem Bodi z mano do konca Minea Krivec, 9. razred, OŠ Rogatec, pesem Mlade oči Nataša Lunaček, 8. razred, OŠ Lucija, pesem Milijon in ena SMS: POJEM 18 na 4246 SMS: POJEM 22 na 4246 SMS: POJEM 27 na 4246 Oddajo si lahko ogledate na Facebook profi lih Radia Ptuj in Radia Celje ter Youtube profi lu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. SMS: POJEM 23 na 4246 Ajda Druzovič, 6. razred, POŠ Vitomarci, pesem Sladoled z vesolja Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na ^^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ Spremljate pa nas lahko tudi na Instagram in 40 SPOMINI NA OLIMPIJADO Št. 30, 29. julij 2021 Kako smo pisali o igrah v Tokiu leta 1964 Ko o virusu še ni bilo ne duha ne sluha Ob olimpijskih igrah v Tokiu, ki so se začele pred približno tednom (23. julija) bomo spet naredili izlet v zgodovino in se spomnili iger, ki jih je japonsko glavno mesto gostilo leta 1964. To so bile prve olimpijske igre na azijskih tleh. Takrat so Japonci imeli več sreče, saj o virusu, zaradi katerega bi bilo treba odpovedati igre in onemogočiti domačim ter tujim obiskovalcem, da jih spremljajo na prizoriščih, ni bilo ne duha ne sluha. Ker so tudi na teh olimpijskih igrah nastopili celjski športniki, je o njihovih nastopih seveda poročal tudi Celjski tednik, predhodnik današnjega Novega tednika. ROBERT GORJANC Olimpijske igre v Tokiu leta 1964 so bile glede na letni čas kasneje kot tokra- tne, bile so namreč jeseni, od 10. do 24. oktobra. Tudi za te igre so gostitelji pripra- vili zelo sodobne športne objekte, podobno kot so jih za lani preložene igre. Na teh igrah je nastopilo pet celjskih športnikov, med njimi štirje atleti in en telo- vadec. V kraljici športov je Draga Stamejčič v petero- boju osvojila peto in v teku na 80 metrov z ovirami 7. mesto, Roman Lešek je bil 13. v skoku s palico, Franc Červan je bil 10. v teku na 10 kilometrov, obstal pa je v kvalifikacijah teka na 5 kilometrov, Simo Važič se je uvrstil v polfinale teka na 1500 metrov. Med telo- vadci je Martin Šrot osvojil 65. mesto v mnogoboju ter enajsto ekipno. Rezultata Drage Stamej- čič, ki je bila edina ženska v 18-članskem slovenskem zastopstvu, ter Franca Čer- vana sta bila med vidnejši- mi dosežki športnikov, ki so takrat nastopali za barve Jugoslavije. Med slovenski- mi športniki je sicer na teh igrah blestel Miro Cerar, ki je osvojil zlato medaljo na konju z ročaji in bronasto na drogu. Celjski tednik je o nasto- pih celjskih športnikov v Tokiu poročal v skladu s ta- kratnim obsegom časopisa, ki je štel komaj 12 strani, v primerjavi z današnjimi standardi poročanja bi lah- ko zapisali, da je poročal skopo. A takrat so bile raz- mere povsem neprimerljive z današnjimi, ko živimo v dobi interneta. Št. 30, 29. julij 2021 SPOMINI NA OLIMPIJADO 41 Naslovnica publikacije Celjski olimpijci 1936–1988 Več o nastopih celjskih olimpijcev na igrah v Tokiu si je mo- goče prebrati v publikaciji Zgodovinskega arhiva Celje Celjski olimpijci 1936–1988. Napisal jo je dr. Bojan Himmelreich, ki je bil tudi avtor razstave z istim naslovom. Ta je bila postavljena leta 2012 ob olimpijskih igrah v Londonu, takrat je izšla tudi publikacija. V njej so celjski olimpijci strnili spomine na svoje nastope v Tokiu, organizacijo iger in vtise, ki so jih dobili v ja- ponskem glavnem mestu. Zastavica z olimpijskih iger v Tokiu 1964 (last Sima Važiča, objavljeno v publikaciji Celjski olimpijci 1936–1988) 42 PODLISTEK / BUKVARNA Št. 30, 29. julij 2021 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Kent Haruf: Najini duši ponoči Posoda »turila«, ki jo hrani Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani v Mozirju. »Turila« oz. »torila« je bila lončena posoda za shranjevanje potice in podobnih izdelkov. Kako na stara leta premagovati osamljenost? Zadrečko lončarstvo (4) Raznovrstnost glinenih izdelkov Material za izdelavo lončenih izdelkov je bila glina. Nabirali so jo na terciarni terasi Savinje in v spodnjem toku Drete, kjer so še danes vidne nekatere jame: nad Čuki, pri Jarki, na La- zah, nasproti gasilskega doma v Lačji vasi in od celotne Gorice ob Dreti do Dobletine. Znana glinena kuhinjska po- soda je bila zgoraj razširjena in proti dnu zožana zaradi lažjega prenašanja z burklami (oprije- mali), ki so bile sestavljene iz lesenega držaja, na katerega je bil nasajen železni nosilec z dvema rogljema v obliki črke u. Te so uporabljali za posta- vljanje lončenine v ognjišča. Posoda se je razlikovala po prostornini – od dveh do dese- tih litrov. Na osnovi prostornine in namembnosti so nastala za- nimiva poimenovanja posode. Poznamo mali, srednji in veliki »pisker« (lonec), svinjski, mleč- ni »pisker«, »pisker« za »župo«, latvico za mleko, možnar … Posode za shranjevanje so bile »žganjar« (posoda za kuhanje žganja), »mastnek«, »maščobnek« (posoda za Rubriko pripra- vlja Osrednja knjižnica Celje. Posoda črnolončarjev je bila temno sive in črne barve, v manjšem obsegu svetlo siva in opečno rdeča. Za svetlo sivo barvo so uporabljali smolo, ki so jo pred vžigom lončarske kope polili po lesu, kar je žgane izdelke obarvalo svetlo sivo. Za črno barvo so uporabljali smolnate iveri iz borovih štorov. mast), »fžunek« (posoda za fi- žol), »kašnek« (za kaše), »žu- pnje« ali »dvojček« (posoda za nošenje hrane na polje), »ba- riglo« (posodba za tekočino), »kokarski klobuk« … Najbolj znana in značilna posoda zadrečkega lončarstva je kokarski klobuk. To je bila posoda za peko klobas oblike obrnjenega damskega klobu- ka. Klobuk so postavili v peč in nanj namestili mrežo (ali prekrižane lesene trske), čez katero je odtekala maščoba iz klobas, ki so jo kasneje še upo- rabili, na dno posode. Posoda za kuhinjska opravi- la je bila običajno brez okra- skov, posoda za shranjevanje je imela različne ornamente. Jedilne posode so imele na dnu ornamente z rastlinskimi motivi, ornamente Jezusa in Marije, črtaste obrobe, zače- tnic kupca … Izdelovali so tudi »šparoc«, hranilnik za shranje- vanje kovancev, v obliki voja- kove glave ali prašička. Na kokarskem območju niso izdelovali večbarvnih loncev, temveč izdelke bolj kakovo- stnega in bolj cenjenega čr- nega lončarstva. Lonci so bili temno sive in črne barve, v manjšem obsegu svetlo sivi in rdeče-opekasti. Poleg kokarskih lončenih izdelkov so iz gline izdelova- li tudi »cegu« (opeko). Tako imenovane »cegvance« (peči za opeko) so stale v bližini gli- nokopa. Se nadaljuje … Roman Mežnar Osrednja knjižnica Mozirje Kako je mogoče na stara leta z malo poguma prema- govati osamljenost in najti sorodno dušo, pripoveduje nežna zgodba Najini duši ponoči. A žal v okolju, kjer vsak pozna vsakega in ve o sosedu več kot o sebi, nena- vadne zveze dveh ostarelih niso zaželene ter zbujajo zgražanje. Četudi bi mi- slili, da sta dovolj stara, da se jima ni treba več ozirati na mnenje drugih, se vr- sta stvari zaplete, ko želita zgolj skupaj preživeti še nekaj let, ki so jima ostala. Addie in Louis se poznata že vrsto let, sta tako rekoč soseda v isti ulici v mestu Holt v zvezni državi Kolo- rado. Oba sta vdovca in v življenju jima ni bilo vselej lahko. Nekega večera Addie obišče Louisa z nenavadnim vprašanjem, ali bi prišel po- noči spat k njej in se pogo- varjat, da ne bi bila tako osa- mljena in da bi lažje zaspala. Neprespane noči so namreč najhujše, se strinjata oba, zato Louis po premisleku sprejme neobičajen predlog. Po prvi noči se druženja nadaljujejo. Vsak večer se Louise odpravi k Addie, kjer ležeta v posteljo in se pogo- varjata, dokler eden od njiju ne zaspi. Tako se vedno bolj zbližujeta, razkrivata svoji ži- vljenjski zgodbi in odkrivata vrsto skupnih točk: oba sta v življenju pričakovala več, kot sta dobila. Addie je v nesreči izgubila hčerko in njen zakon je bil po tem le še formalnost. Louise je bil v zakonu nesre- čen in skok čez plot je ta od- nos le še poslabšal. A njuni nočni zmenki ne ostanejo neopaženi, čeprav se na začetku trudita, da bi jih skrila. Nazadnje se zač- neta družiti tudi podnevi in se skupaj odpravita na izlet ali na predstavo. Njuna zve- za je vedno globlja. Novica pride na ušesa tudi njunima otrokoma, ki tako kot some- ščani nimata razumevanja za njuno druženje. Zlasti je ogorčen Addiejin sin Gene, ki materi očita, da gre Lou- isu samo za denar, medtem ko sam pričakuje njeno fi- nančno pomoč po propadu svojega posla. Ker mu tudi v zvezi ne gre in ga žena za- pusti, pošlje 6-letnega sina k mami, da bi medtem uredil razmere. Mali Jamie je na začetku nesrečen v novem okolju, a ga Addie in Louise znata navdušiti za različne stvari in mu pomagati, da ob njiju premaga strahove, češ da ga bodo vsi zapustili. Nabavita mu celo psa, s po- močjo katerega postane bolj samozavesten. A Gene ni zadovoljen, ko ugotovi, da Louis še vedno prihaja k mami in da se je tudi deček močno navezal nanj. Ko se žena vrne k nje- mu, pride po otroka in po- novno zahteva, da se Addie in Louis razideta. Addie ve, da ne bosta mogla kljubova- ti, če želita ohraniti stike z družino. Sin ji namreč zagro- zi, da ne bo več videla vnu- ka. Po nesrečnem padcu, ko si Addie zlomi kolk, je prisi- ljena sprejeti sinov predlog in se preseliti v stanovanje bližje njegovemu ter se po- sloviti od Louisa. Ostanejo jima le še telefonski pogo- vori, a še ti skrivaj. TC O avtorju Kent Haruf (1943–2014) je večkrat nagrajen ameri- ški pisatelj. Preden je po- stal pisatelj, je opravljal različna dela. Vsi njego- vi romani se dogajajo v izmišljenem mestu Holt v vzhodnem Koloradu. Poleti leta 2014, tik pred smrtjo, je končal svoj za- dnji roman Najini duši ponoči, ki je bil objavljen po njegovi smrti in je pred- stavljal leta 2017 podlago za istoimenski film z Jane Fonda in Robertom Red- fordom v glavnih vlogah. ALBUM S CELJSKEGA Spomin na poletne počitnice pri teti Karlini v Kompolah nad Štorami, 1958 Z leve stojijo teta Karlina Jager (roj. Arzen- šek), njen mož Ladi Jager, starejša hči Ivanka Jager (por. Mravljak), spredaj z desne »moja malenkost« in ob meni na levi hči Milena Ja- ger (por. Gajšek). Deklice na levi, stoji pred teto, žal ne prepoznam. Še kot zelo majhno sta me starša pogosto poslala na počitnice k teti Karlini, po mamini strani najstarejši teti od treh. Z možem Ladi- jem sta si ustvarila lep prijazen dom. Majhna skromna podeželska hiša je izžarevala njuno povezanost in ljubezen. Nepozabni, predvsem lepi, so spomini na skupno igro v naravi z njunima hčerkama, mojima sestričnama Ivanko in mlajšo Mileno. Skrivale smo se po polju, nabirale travo za zajčke, kokoške … Teta in stric ter sestrični so že vrsto let pokojni in vse sem ohranila zelo lepem spominu. Prispevala: Cvetka Škoflek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – oseb- ni spomini 20. st. Št. 30, 29. julij 2021 BRALCI POROČEVALCI 43 Zgodba o mogočnem drevesu Drevo vas gleda Ljudska univerza Šentjur je ob začetku poletnih poči- tnic organizirala tradicionalne počitniške ustvarjalnice za otroke. V najlepšem spominu je otrokom ostal projekt Drevo vas gleda, ki so ga organizatorji povezali z minulim keltskim dnem v arheološkem parku Rifnik, ki so se ga nekateri otroci tudi udeležili. Nekoč so ljudje so verjeli, da drevesa lahko vidijo, slišijo, celo govorijo in da v njih bivajo bitja, kot so škrati in vile. Ampak le redki so se znali pogovarjati z drevesi. To so znali posebni keltski duhovniki, ki so bivali tudi na Rifniku – ime- novali so se druidi (beseda druid izhaja iz besede hrast in pomeni tistega, ki pozna hrast). Zato so bile drevesne zgodbe vedno zavite v tančice skrivnosti, ki so se prenašale od ust do ust. Otroci so pod mentorstvom Kvirine Zupanc in Nine Salo- bir na podlagi tega vedenja ustvarili svojo domišljijsko zgodbo na takšen način, da so se med seboj pozorno poslušali in stav- ku predhodnika dodali lasten stavek. Tako so ustvarili svojo drevesno pravljico pod šentjursko lipo na Križu. Pravljica je po demokratičnem glasovanju dobila tudi naslov, in sicer Zgodba o mogočnem drevesu. Ker dreves sicer ne moremo slišati, so otroci zgodbo mogočnega drevesa predstavili skozi svoje oči. V posebni delavnici, ki so jo izvedli v učilnici, so izdelali tudi nekaj velikih parov oči za drevesa. Te oči opozarjajo mimoi- doče, da so drevesa zelo dragocena in jih je zato treba čuvati, saj bodo dragocena tudi za zanamce, ki jim bodo še naprej nudila zavetje ter ustvarjala čist zrak za dihanje. AT Nekoč pred davnimi časi je živelo mogočno drevo, ki je imelo tisoč vej, zato so se mnogi popotniki radi hladili v njegovi senci. Nekega dne je pod njega sedel mladenič Jurij. Ker so ga veje žgečkale, je potrgal nekaj šopov listov. V drevesu je prebival tudi zmaj, ki ga je Jurijevo početje raz- žalostilo in prestrašilo. Zato je pobegnil iz drevesa. Zbežal je tako daleč, da ni več videl svojega doma. Drevesu so od žalosti začeli odpadati listi in veje so se začele sušiti. Ko so to videli vaščani, so veje pobrali in odnesli v svoje domove. Iz vej so izdelali mize. Be- gajoči zmaj je v drugi deželi z bruhanjem ognja povzročal pravo razdejanje, zato so ga ljudje začeli preganjati, ga naposled ujeli in zvezanega zaprli v drugo drevo. Takrat so mize v domači vasi začutile zmajevo bolečino. Začele so leteti in se naposled spremeni- le v majhne zmaje. Ti so želeli pomagati velikemu zmaju, a niso vedeli, kje je. Takrat je veliki zmaj začel ponovno bruhati ogenj, kar je zanetilo drevo. Dim se je začel valiti vse do domače vasi in je tako majhnim zmajem kazal pot do velikega zmaja. Ko so zmajčki prileteli zma- ju na pomoč, jih je drevo z gorečimi vejami odrivalo. Obupanim zmajčkom so na pomoč priskočile tudi druge živali – prišle so miške in po- grizle vrv, ki je onemogočala zmaju pobegniti, pomagali so ptički, ki so zamotili drevo, da je lahko zmaj splezal iz njega. Tako so zmajčki rešili velikega zmaja in ga odpeljali nazaj do domačega drevesa. Prej žalostno drevo je ob po- novnem srečanju s svojim prijateljem od veselja pogna- lo nove veje. Njegova krošnja se je hitro bohotila. In tako je nastal prostor ne le za ve- likega zmaja, ampak tudi za vse majhne rešitelje. Skupaj so v drevesu srečno živeli do konca svojih dni. Gradnja hodnika za pešce in cestne razsvetljave Štorski strelci organizirali občinsko tekmovanje V Prekopi so se končala gradbena dela v okviru investicije Rekonstrukcija ceste Šen- trupert–Ločica z dograditvijo hodnika za pe- šce, ki bo znatno izboljšala prometno varnost na tem odseku regionalne ceste. Dela je izvedlo podjetje Tegar iz Velike Pi- rešice, ki je bilo s ponudbeno ceno 81.227 evrov izbrano kot najugodnejši ponudnik v postopku oddaje javnega naročila. Sredstva za gradnjo so skladno s sklenjenim spora- zumom o sofi nanciranju investicije skupaj zagotovili Republika Slovenija, ministrstvo za infrastrukturo in Občina Vransko. T. T. Strelsko društvo Kovinar Štore tradicional- no organizira vsako leto občinsko tekmova- nje v streljanju z zračno puško v čast občin- skemu prazniku, ki ga v Štorah praznujemo 1. junija. Letos smo še dodali in med drugim tudi izkoristili trideseto obletnico samostoj- ne Slovenije. Razlogov za proslavljanje in organizacijo tekmovanja je bilo v izobilju. Kot sem že pisal, imamo v Štorah zelo lepo obnovljeno avtomatsko strelišče za zračno puško, ki ga je s pomočjo železarne Strel- sko društvo Kovinar Štore svečano sprejelo v upravljanje 26. novembra 1963, takrat v počastitev dneva republike. Strelstvo v Štorah ima zelo bogato tradici- jo, ki sega v trideseta leta prejšnjega stoletja. To športno panogo in strelišče moramo za vsako ceno ohraniti tudi za zanamce. Raz- položenje za optimizem vsekakor obstaja. Tako smo v soboto, 10. julija, za krajane organizirali strelsko tekmovanje. Z udelež- bo smo bili izjemno zadovoljni, saj smo se na začetku nekoliko bali zaradi zdravstvene situacije v državi in dopustov. Vendar smo bili na koncu nad udeležbo pozitivno pre- senečeni. Rezultatov namerno ne prilagam, ker se nam je zdelo najpomembneje, da odlično organiziramo tekmovanje, ohranjamo tra- dicijo in lepo sodelujemo s krajani. Srečko Križanec, Štore 44 BRALCI POROČEVALCI Št. 30, 29. julij 2021 Kino in nočno opazovanje metuljev Letni kino pod grajskimi zvezda- mi (Foto: Mojca Valenčak) Na poletni četrtkov večer, 8. julija, smo v čarobnem okolju zunanjega dvorišča gradu Podsreda izvedli drugi letošnji Letni kino pod grajskimi zvezdami. Vrteli smo švedski dokumentarni film iz leta 2020 z na- slovom Greta (I am Greta), ki je nastal v režiji Nathana Grossmana. Film prikazuje leto v življenju mlade podnebne aktivistke Grete Thunberg – od prve samotne stavke pred švedskim parlamentom do vzpona med globalne ikone. Ena najpopularnejših najstnic si prizadeva opozoriti na grozeče podnebne spremembe in na našo odgovornost zanje. Projekcijo filma je obiskalo 53 gledalcev, ki smo jim za uvod zavrteli še kratki promocijski film projekta Life Na- turaviva, v sklopu katerega izvajamo letni kino na gradu Podsreda. Prvič smo lahko v letnem kinu uživali tudi ob novi pri- dobitvi na gradu Podsreda, to je gostinski ponudbi. Številni gledalci so si ogled filma tako popestrili z jabolčnim zavit- kom, s kokicami in z osvežilno pijačo. Po ogledu filma smo organizirali še nočno opazovanje metuljev. Dušan Klenovšek, biolog Kozjanskega parka, je postavil svetlobno piramido v bližini gradu. Pod njegovim strokovnim vodstvom so obiskovalci lahko spoznavali za- nimiv svet nočnih metuljev našega zavarovanega območja. Opaziti je bilo mogoče več kot 50 vrst metuljev, žal številč- nost osebkov in vrst upada v primerjavi z opazovanji pred petimi ali desetimi leti. Zanimivo je bilo opažanje mlinarja, največjega evropskega predstavnika skarabejev. Med večji- mi metulji je priletel le en borov veščec. Obiskovalci so bili navdušeni nad velikimi drevesnimi zelenkami (kobilicami) ter najezdniki, ki imajo dolge leglice. Letos načrtujemo še eno projekcijo letnega kina, in sicer v sredo, 18. avgusta, ob 20.30, ko bomo vrteli družinsko pustolovščino Odi in pingvini. Tudi takrat bomo imeli noč- no opazovanje metuljev, zato prijazno vabljeni, da se nam pridružite. NINA-KLAVDIJA GABRON Celjski paraplegiki trikratni državni prvaki Z osvojitvijo naslova državnih prvakov v košarki na vozič- kih se je z vrhuncem poletja za nekaj časa umirilo dogajanje v Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske. Žal je na naše dejavnosti v jesenskih in zimskih mesecih vpli- vala epidemija in ko je spomladi prišlo do sproščanja ukrepov, smo končno malo zadihali. Naša športna tekmovanja so sicer celo leto, ampak tokrat smo večino tekmovanj izvedli v dveh mesecih in to zelo uspešno. Kot sem zapisal že v uvodu, so nas za konec presenetili še košarkarji, ki kljub temu da niso zelo številčni, dihajo kot eden in na tekmah vedno znova presenečajo. V ligaškem tekmovanju so sicer dosegli drugo mesto, ampak na zaključnem turnirju v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije so pokazali največ in v polfinalnem srečanju premagali ekipo DP Maribor z 61:46. V finalu so premagali še najboljše v ligaškem delu, zdru- ženo ekipo DP Kranj – DP Novo mesto z 58:55 in po nekajle- tnem premoru zopet postali državni prvaki Slovenije v košarki na vozičku. Za to ekipi DP Celje Thermana iskreno čestitamo. Seveda niso počivali niti ostali športniki, ki so se udeleževali številnih tekmovanj pod okriljem Zveze paraplegikov Slovenije. Strelci, šahisti in kegljači svojih lig sicer še niso končali, am- pak bodo to storili jeseni. V kegljanju smo organizirali že 21. memorial Petra Zdovca, ki je bil 7. junija na kegljišču Golovec v Celju, in prav na domači tekmi so se še posebej izkazali naši kegljači ter zmagali v ekipni konkurenci. Svoje lige so že zaključili ribiči in atleti in to več kot uspešno. Ribiči so ubranili lansko ekipno zmago, po letu premora je naš najboljši Rudi Centrih spet nalovil največ rib med vsemi tekmo- valci na vseh tekmah. Tudi naše društvo je organiziralo eno od tekmovanj, in sicer ob ribniku Marof v Mrzlem Polju. Rudi Cen- trih je osvojil tudi drugo mesto na državnem prvenstvu v Velenju. Še bolj prepričljivi so bili naši atleti, ki so še enkrat potrdili dominacijo Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske na atletskih tekmovanjih in na zadnji tekmi v Murski Soboti spet dvignili pokal za ekipno zmago v atletski ligi ter pokal osvojili v trajno last. Ena od tekem je bila seveda tudi v Celju, in sicer na Atletskem štadionu Kladivar, kjer tudi sicer treniramo. To tekmovanje smo izkoristili tudi za podelitev priznanj najbolj- šim športnikom za dosežke v letu 2020. Priznanja sta podelila podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek in podpred- sednik Športne zveze Celje Igor Topole. Priznanje sta prejela tudi Franček Gorazd Tiršek in Henrik Plank, ki bosta letos zastopala Slovenijo na paraolimpijskih igrah v Tokiu, in sicer Tiršek v streljanju ter Plank v metu diska. Kljub temu da so nam športni dogodki dodobra zapolnili urnik, smo vendarle uspeli organizirati še izlet za naše člane. Tokrat ni bil izlet v pravem pomenu besede, saj smo obiskali kar Celje in si privoščili voden ogled mestnega središča, kjer smo obenem spoznali tudi zgodovino Celja. Še bolj v prete- klost smo se podali ob ogledu razstave v Pokrajinskem muzeju Celje Mesto pod mestom, kjer smo spoznavali, kakšno je bilo življenje v Celju v času Rimljanov. Za konec smo obiskali še tehnološki park in se ob številnih zabavnih, poučnih in pred- vsem zanimivih razstavnih eksponatih dobro zabavali ter se tudi kaj novega naučili. Upamo, da nas jeseni ne bodo ponovno zaprli, da bodo lahko naše dejavnosti nemotene. ALEŠ POVŠE Št. 30, 29. julij 2021 BRALCI POROČEVALCI 45 Ljubitelja čipke in druge umetnosti Srebrni jubilej Bilo je 22. junija pred 25 leti, ko sta Jožica in Franc Korošec izrekla da pred matičarjem in sklenila zakonsko zvezo pred Bogom v cer- kvi sv. Martina na Ponikvi. Njuna velika želja je bila, da bi se s poroke s konjsko vprego odpeljala do Gasilskega doma Lokarje, kjer je bilo slavje. A vreme je bilo tisti dan nemo- goče, zato se je kočijaž sam odpeljal nazaj v Prožinsko vas pri Štorah. Lepo opremljena kočija z mladim kočijažem je pripeljala 19. junija letos na domačijo Jožice in Franca Korošca v Cerovec 4 pri Šentjurju. Za Franc Kralj s svojo novo knjigo Knjiga o Sveti Emi Pred kratkim je izšla knjiga o slovenski svetnici Emi avtorja Francija Kralja. Nastala je na pobudo že pokojnega prof. dr. Marka Marina, ki je prosil avtorja knjige za podatke, ali je sveta Ema Pilštanjska imela hčer in kako je povezana z žov- presenečenje na spomin pred 25 leti sta poskr- bela sin Matic z družino in hči Tjaša z Žanom. Slavljenca so odpeljali v Šentjur, kjer sta ob- novila poročni obred, ki ga je opravil župnik Vinko Čonč. V cerkvi sv. Jurija je lepo prepevala Vanesa Ramšak. Po obredu je kočijaž odpeljal slavljenca nazaj na njun dom, kjer je bilo kosi- lo s piknikom. Dobra soseda sta poskrbela za nepozabno presenečenje v živo z dalmatinsko klapo Jadranski maestrali iz Splita, ki je olepšala njun srebrni jubilej. HERMINA SOVIČ neško-celjskimi. Po dolgem is- kanju je našel povezavo, saj je bila mati Friderika z Žovneka, prvega grofa iz Celja, potomka kneginje svete Eme. Rod svete Eme se je preko Friderika z Žovneka in kasne- je Barbare iz Celja ohranil do zdaj v evropskih vladarskih družinah (med drugimi tudi v sedanji angleški). Knjiga vsebuje opis življenja svete Eme od njenega rojstva v Pilštanju do smrti v samo- stanu Krka na Koroškem, ži- vljenje njenih otrok in moža, njeno povezanost s plemiškimi družinami – žovneško-celjski, vovberžani in drugi – pove- zanost nekaterih slovenskih krajev s sveto Emo (Pilštanj, Sveta Ema, Mokronog, Bre- stanica …), cerkve pri nas in v tujini posvečene sveti Emi, umetniška dela. Obseg knjige Sveta Ema, ki je izšla v samozaložbi, je 150 strani in ima 80 fotografij. Kmalu bo na voljo tudi v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec. To je že enaj- sta knjiga Francija Kralja. T. T. Zakonca Helena in Hranislav Hrane Kocič iz Šempetra sta bila velika ustvarjalca izdel- kov, izdelanih s pomočjo ročnih spretnosti, predvsem nežne čipke. Ni bilo naključje, da je Helena v mladosti spoznala Hraneta, ki ga je odlikovalo podobno veselje do lepega, in tako sta skozi življenje ustvarjala, razsta- vljala in prenašala svoje znanje ter izkušnje na potomce. Helena je bila rojena Šempetrčanka, po izobrazbi ekonomistka, ki je ljubila vse, kar je bilo lepo. Z možem sta gojila raznovrstno cvetje, zelenjavo in sadno drevje. Vse, kar je zraslo na vrtu, sta uporabila v domači kuhinji, posledično je nastala tudi knjiga z recepti. Med velikimi talenti ju je odlikovalo ustvarjanje čipk. Izdelovala sta čipke v raz- ličnih tehnikah: briško, irsko, paško, idrijsko in tudi savinjsko čipko. Zakonca Kocič sta bila dolgo let aktivna člana Društva upokojencev Šempeter v Sa- vinjski dolini. Svoje znanje sta prenašala na ljubitelje ročnih spretnosti na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Žalcu. Svoja dela, tako čipkarska, slikarska kot kiparska, sta postavila na ogled v domačem in širšem okolju. Odlikuje ju tudi dobrodelnost, saj sta številne izdelke podarila domačinom in ustanovam. Njuni izdelki so našli tudi pot v tujino, tako so podarjeni izdelki obogatili dobrodelni mednarodni bazar v Neaplju. Hrane je tudi mojster lepopisja oziroma kaligrafije, sam je spisal vabila za letošnje nagrajence. Ukvarja se s kiparstvom, izde- luje motive in podlage za izdelovanje čipke. Izdal je zbirko receptov Dobrote iz naše ku- hinje in knjigo Savinska čipka, ki je v celoti avtorsko delo, vključno z besedilom in obli- kovanjem. Že 40 let se ukvarja s slikarstvom v različnih tehnikah, kot so pirografija, olje na platnu, akvarel, tempera in grafika. Šempetrani so zelo ponosni nanju. Hva- ležni za njuno dediščino so zakonca Kocič letos ob krajevnem prazniku, krajevne sku- pnosti (KS) Šempeter predlali za dobitnika Grba KS Šempeter. Žal je gospa Helena le nekaj dni pred dogodkom nenadoma umrla, tako je grb KS prevzel le gospod Hrane, ki je razstavo prelepih del posvetil svoji ženi. Grb mu je izročila Zdenka Jan, predsednica KS Šempeter in predsednica Pokrajinske zve- ze društev upokojencev Celje. Na proslavi in razstavi je nastopila tudi njuna vnukinja Sara Vučnjak, odlična pianistka. Milenka Blažević Foto: arhiv KS Šempeter Tri likovne sekcije razstavljajo v preboldski knjižnici Do konca julija 2021 je v Občinski knjižnici Prebold v času njene odprtosti na ogled razstava likovnih del treh likovnih sekcij, ki delujejo v Taboru, na Polzeli in v Andražu nad Polzelo. Umetnine 26 članov so pod mentorstvom Dragana Podovaca nastale v sklopu majskega do- gajanja Tedna ljubiteljske kulture, v preboldsko knjižnico pa jih je umestila vodja likovne sekcije Mavrica Tabor Julija Juhart. Lea Felicijan, foto: Darko Naraglav 46 RAZVEDRILO Št. 30. 29. julij 2021 Če želiš, da te nikdar ne najdejo, razmišljaj kot nogavica. V svojih mislih ste si jasno začrtali pot v naslednjem obdobju. Življenje vam bo v teh dneh ponudilo izjemno lepe priložnosti, da zaživite bolj umirjeno in dinamično. Dnevi, ki prihajajo, v vas sprožajo velika priča- kovanja, vaš vladar se nahaja v zna- menju Device vse do konca meseca. Čas je, da uredite uradne zadeve, ki vam bodo omogočile napredek. Na čustvenem področju boste večje od- ločitve sprejemali v mesecu avgustu. Pred vami so dnevi, v katerih se bo zrcalil optimizem in nove poti. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ob šestih zjutraj Sonce v Levu bo vaše razpolože- nje spreminjalo, ravno tako tudi vaše počutje. Opravkov bo veliko, ravno tako veselja in velikega pre- senečenja, ki vam ga nekdo pripra- vlja. Ne boste se ustavili ob oviri, ki vam jo bo postavilo življenje na vaše poti. Nasprotno, naredili boste tisto in še nekaj več za napredova- nje. Na poslovnem področju se vam obeta nov začetek, zato zavihajte rokave in se prepustite novi ener- giji. Vaša vladarica v znamenju Device vam bo prinašala pridnost, analitičnost in potrpežljivost. Ko moram v službo Neodločno boste stali pred dve- ma odločitvama. Svetujemo vam, da se tokrat posvetujte z nekom. Venera, vaša vladarica je vstopila v znamenje Device, zato boste vse situacije dobro preučili in se šele po temeljitem premisleku odločali za spremembe. Predvsem se le te lahko vrstijo na delovnem področju povsem nepričakovano. Kar veliko obveznosti je še pred vami, zato se nikar ne ubadajte z nepomembni- mi malenkostmi, izkoristite moč planetarnih energij za konkretne spremembe. Izkoristite čas, ki je pred vami v svoje dobro, to velja predvsem za bivanje Sonca v ognjenem zname- nju. Veliko moči in energije vam bo prinašalo, kar bo odlična pozicija za zadeve, ki jih morate razreši- ti. Odlično se boste počutili med ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Poskrbite, da se spravite z vsemi, tudi tistim, s katerimi niste v naj- boljših odnosih. Včasih je bolje, da ob strani opazujete dogodke, ki se odvijajo in modro molčite. Čas bo pokazal, da ste imeli v marsikateri zadevi prav. Ko grem na Vsekakor so pred vami naporni dnevi, ki pa bodo tudi izjemni po svoji veličini. Dogajale se vam bodo velike spremembe, presenečali vas bodo ljudje okoli vas. Nikar se v teh dneh ne ravnajte po svojih nena- vadnih načelih, prepustite se svoji intuiciji in prirojenemu instinktu za preživetje. Bivanje Sonca v zname- nju Leva vam bo prineslo ognjeno, bojevito energijo. Borili se boste za svoje ideale, za boljše razmere in iskali nove rešitve, ki bi vam lahko prinesle varnejše okoliščine. Na vra- ta bo potrkala ljubezen, prepustite se usodi. Več pozornosti morate v teh dneh nameniti svojemu partnerju, saj ga zaradi neprestanega hitenja in vznemirljivega vzdušja kar zane- marjate. Če ste samski, nikar ne zamudite priložnosti, ki se vam bo pokazala na poti. Jupiter, vaš vla- dar biva v znamenju Ribi in vam bolj poudarja romantično in ču- stveno stran vašega življenja. Pre- vidno velja pri vaši koncentraciji, predvsem zaradi položaja Venere v Devici, ki lahko mimogrede ka- kšno zadevo preveč zakomplicira. Vzemite tisto svojo praktično stran narave in puščico izstrelite v točno določen cilj. Nikar si teh dni ne otežujte še bolj kot je to nujno potrebno. Stra- hove morate izključiti in se raje zamisliti, zakaj sploh obstajajo v vaših mislih. Skušajte ujeti rav- notežje med čustvi in razumom. Bivanje Marsa do konca meseca v znamenju Leva vam lahko pri- nese kakšno pozitivno rešitev na delovnem področju. Trudili se boste usklajevati vsa nasprotja, ki so se pojavila v vašem življenju. V veliko oporo vam bo nekdo, ki vam je že v preteklosti nudil pomoč. Tokrat se boste želeli opirati na lastne moči in boste težko sprejemali tuja mne- nja. Malce so se razmere umirile, vi pa že delate načrte, kako naprej. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se kar prepustite veselju in novemu pričakovanju. Veliko lahko v tem času naredite zase, veliko blokad razrešite, ki vam onemogočajo, da stopite naprej. Polna Luna, ki je bila v tem me- secu vam je pustila velik pečat v zasebnem življenju. Odprla pa vam je lahko tudi kakšne rane, ki so povezane za vašo prete- klostjo. Sedaj bo pravi čas, da prestopite naprej in pustite pre- teklost za seboj. Nikar prihajajočih dni ne zaple- tajte, raje se prepustite energiji, kajti presenečenj tudi za vas ne bo manj- kalo. Vpliv planetov bo spodbuden tudi za ljubezen, zato le ne zamudite izjemne priložnosti. Sonce v vašem znamenju bo kot naročeno, da rea- lizirate načrte, ki ste jih v preteklem obdobju tako skrbno pripravljali. Bolj kot običajno se boste zanašali na svojo občutek, na intuicijo, ki vas bo zagotovo vodila po pravi poti. Mars je še nekaj dni v vašem znamenju, zato boste poskrbeli, da še uskladite nasprotja, ki stojijo kot ovire na vaši poti. Navidezno se boste ravnali po nasvetih drugih, v resnici pa dela- li po svoje. Skušali boste realizirati vse načrte in v mislih že drveli v naslednje obdobje. Bivanje Satur- na v vašem znamenju vam prinaša veliko preizkušenj, osvojite morate veliko lekcij, svoje življenje spreme- niti in postaviti na nove osnove. Če se boste ozirali v preteklost boste vse te spremembe težko uresničili in težko boste spoznali, po kateri poti morate usmeriti svoj korak. Malce občutljivejši boste v teh dneh, zato pazite, da se komu ne zamerite. Venera, kraljica ljubezni, biva v vašem znamenju, zato boste skrbno analizirali svoje razmerje. Lahko boste preveč kritični, zato ne reagirajte prehitro. Svoje organiza- cijske sposobnosti tokrat realizirajte tudi v praksi raje na delovnem po- dročju. Obeta se vam uspeh, ki ga boste še kako veseli. Veliko bo v teh dneh odvisno od vas, zato naredite tako, da boste srečni. Zgodilo se vam bo nekaj zares izjemnega in nenavadnega. Naj tokrat ne odide mimo vas. Saj ve- ste, za svojo dušo potrebujete ljube- zen in romantiko in hitrejši utrip srca. Vaš vladar je vse do začetka decembra v retrogradnem giba- nju. Prinaša vam spoznanja, kaj je resnica in kaj so iluzije v vašem življenju. Težko se boste soočali z nekaterimi spremembami, ki so se začele dogajati v vašem življenju. Najboljša rešitev je, da uskladite razum in čustva. Pred vami so po- membne poti. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 30, 29. julij 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 476 3 K ROJSTNI KRAJ ALOJZA GRADNIKA ČIŠČENJE DIMNIKA NEODLOŽLJIV VOLK … MENJA, NRAVI PA NIKOLI MEDNAROD- NA OZNAKA EGIPTA GOLOTA KRETA, PAG GRŠKA BOGINJA USODE TRETJA POTENCA MILIJONA SVETOV- LJANSTVO 1 SNOV, KI POVZROČA NASTANEK EMULZIJE 13 NEKDANJA SLOVENSKA ROKOM ETA- ŠICA DOLER SUPER ŽIVILO: … JAGODE OČKA IMA GA SLON 8 SREDSTVO ZA ZLATENJE KDOR JE SREDNJI V VRSTI 18 NIKELJ TAK, KI SE PODEDUJE 7 OPAZKA, PRIPOMBA (EKSPR.) ČIN V SLOVENSKI VOJSKI SALVATORE (KRAJŠE) OSMIJ KDOR DVOMI INDUS- TRIJSKA RASTLINA HRV. PEVKA JURKOVIĆ STROKOV. NJAK ZA ASTROFIZIKO POLMER TRETJI MESEC V LETU IZREK KAZNI KRIVCU 17 ŠKOCJANSKE 19 UMBERTO …: IME ROŽE NAJS TAREJ- ŠA, PRVOTNA OBLIKA SVETA 12 20 NOVINAR BABAČIĆ 2 NASPROTJE NOČI SLOVENSKI TV-VODITELJ (MARKO) JEDRSKA ELEKTRARNA NAFTA (ANG.) ZAZNAVA S TIPANJEM 6 BODIČASTO GRMOVJE MOČNA POUDARJE- NOST SMEŠ- NE PLATI ČLOVEKA POLOŽAJ PRI JOGI MARTHA GRAHAM GEOGRAFSKI POLOŽAJ SREDSTVO ZA UMIVANJE DEKLICA, KI JE V REJI OD VRHA DO … ŽIVAL S KLEŠČAMI OBBALTIŠKA PLEMENA 9 POTOMCI PRVEGA REDA 4 KORALNI OTOK NAJ MOČNEJ- ŠA IGRALNA KARTA 3. DIATO NIČ- NA STOPNJA 14 NAJVIŠJI VZOR IZRAŽA MOČNO ZANIKANJE BRIT. VOJ. LETALSTVO PREBIVALCI ANTIČNE ETRURIJE NEKDANJA SMUČARKA ZAJC NEKD. SL. HOKEJIST (ROBERT) PRE- METANKA ALKALOID V ČAJU LAČNI FRANZ: … NA GLAVO 21 NAPREJ PLAČAN ZNESEK ANGLEŠKI GLASBENIK STEVENS ZANIMANJE PREBIVALKA HRVAŠKEGA ZAGORJA RIMSKA 1001 5 TEKMOVANJE S ČOLNI EDINA, ORIGINALNA LISTINA 16 AGENCIJA ZA REGIONALNI RAZVOJ ZAPOREDNI ČRKI GLAVNO MESTO KATARJA GEORGE EASTMAN ŽIDOVSKI PREROK ZAPOREDNA VOKALA AZIJSKI VELETOK KAZNIVO DEJANJE VRSTA TRDEGA SIRA ŠVICARSKI PSIHIATER (CARL GUSTAV) 15 PRIJETEN, PLEMENIT VONJ PIHALO Z DVOJNIM JEZIČKOM ZAPOREDNI ČRKI 11 NEČL O- VEČNOST 3 NEMŠKA REKA 10 PREPROSTA HIŠA SUDOKU 167 REŠITEV SUDOKU 475 REŠITEV SUDOKU 166 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 3. avgusta. Geslo iz številke 29: Poletni dopust v senci. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Irena Cer- kvenik iz Ljubljane, Matjaž Šinkovec iz Celja in Danica Jager iz Vitanja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 30, 29. julij 2021 O Ripšlu in sv. Juriju Ganljivo slovo Obiskovalci so ob odprtju gostujoče panojske razstave o Dra- gotinu Ferdinandu Ripšlu lahko izvedeli veliko zanimivega o svojem rojaku. Hkrati so spoznali njenega soavtorja, a tudi novega duhovnika, ki bo v šentjurski župniji nadomestil Vinka Čonča. To je Mitja Markovič, ki je vrsto let vodil Župnijo Krško – Videm ob Savi. »Sv. Jurij mi je pri srcu in me skrivnostno spremlja,« je pojasnil Markovič. Po srcu je namreč skavt in sv. Jurij je zavetnik tega gibanja. Markovičevo prvo službeno mesto je bilo v Slovenskih Konjicah, kjer je Jurijeva župnija. Zadnja leta je imel v soupra- vljanju še eno takšno, zdaj pa prihaja v Šentjur, kjer je zavetnik župnije prav tako sv. Jurij. Foto: Andraž Purg – GrupA Minulo soboto so se župljani Župnije sv. Duha v Celju pri slovesni zahvalni maši po- slovili od mag. Srečka Hrena, ki je sedemnajst let vodil to župnijo. V nagovoru so izpostavili, da je deloval povezovalno, odprto in obenem odločno, da ni poznal besed »ne«, »ne da se«, »ne morem«. Dosedanji celjski župnik odhaja v Župnijo Prebold, iz Župnije sv. Duha pa se je poslovil tudi Matej Jakopič, vojaški vikar, ki je kljub svoji službi načelnika Vojaškega vikariata v Slovenski vojski v tej župniji pustil pomemben pečat. Zahvalne maše so se ob številnih vernikih udeležili tudi člani PGD Lokrovec in podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek. NT, foto: Tajda Gradišnik Nad pisnimi viri, ki so jih v Šentjur prinesli kolegi s posavskega konca, je bil navdušen zgodovinar Jože Rataj, sodelavec Pokrajinskega muzeja Celje. Kdo ve, če se kmalu ne obeta kakšno sodelovanje? Kot soavtorju razstave o Dragotinu Ferdinandu Ripšlu se zdi Mitji Mar- koviču novo službovanje v Šentjur- ju kot nasmeh zgodovine. »To je kot znamenje, da me je v Šentjur pripe- ljal sam Ripšl,« je dejal. Za svoj kraj vedno najde čas Jože Čakš je bil dolgoletni župan Občine Šmarje pri Jelšah ter direktor tamkajšnje knjižnice in kulturnega doma. Čeprav je v pokoju, še vedno rad naredi kaj za svoj kraj. Pred dnevi je priskočil na pomoč sodelav- cem muzeja baroka. Ker je čas poletnih do- pustov, je nekdanji prvi mož občine rade volje prevzel občasno dežuranje. Na svojem profilu na omrežju Facebook redno obuja utrinke o šmarski preteklosti. Sicer pa mu kot očetu pe- tih otrok in dedku tudi v »penziji« zagotovo zmanjkuje časa. Foto: Andraž Purg – GrupA Čakš, ki je bil največja gonilna sila da ima danes Šmarje muzej baroka obiskovalce rad popelje na ogled Kukec odpotoval v Fontana piva Zeleno zlato, ki je še vedno edina fontana piva na svetu, širi svoj sloves tudi izven domačih meja. Pred epidemijo so jo množič- no obiskovali gostje iz sose- dnjih držav, celotne Evrope in tudi širše. Že drugo leto zapored pri pokušanju piva v Žalcu prednjačijo domači gostje. Kljub omejenim mo- žnostim potovanja bodo žal- sko pivo Kukec okušali tudi Američani. Številnejši obisk ameriških pivovarjev in hmeljarjev so v Žalcu beležili leta 2019, ko sta Slovenija in Žalec gostila svetovni hmeljarski kongres. V Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, ki upra- vlja Fontano piva Zeleno zlato in blagovno znamko Kukec, savinjsko pivo, ki ga varijo v žalskem Inštitutu za hmeljar- stvo in pivovarstvo Slovenije, so našli način, kako navkljub nenaklonjenim časom za po- tovanje slovensko pivo in fon- tano piva približati ljudem po svetu. S pomočjo gospodarske diplomacije in slovenske am- basade v ZDA so minuli petek v Ameriko, v Washington in Cleveland, odposlali prvo ve- čjo dobavo piva in vrčkov zanj. »Zavedamo se, da zaradi epi- demiološke situacije ameriški obiskovalci verjetno še nekaj časa ne bodo v gručah drli v Žalec, vendar je treba prav zdaj vzpostavljati nove povezave in krepiti blagovno znamko,« je prepričan direktor ZKŠT Žalec Boštjan Štrajhar. Fontana piva, ki letos deluje od aprila, je priljubljena točka obiskovalcev iz vse Slovenije. Vrhunska kraft piva, ki se me- sečno menjujejo, so vedno do- ber razlog za degustacijo. Na šestih pipah so tudi nagrajena Ameriko piva prireditve Naj piva Slove- nije 2021, ki je bila konec juni- ja. Letošnja novost je akcija Ža- lec časti. »Z njo nagovarjamo obiskovalce, da obiščejo žalsko ›turistično transverzalo‹ 12 za- nimivih turističnih točk in v lični zloženki zberejo vsaj štiri žige. Raziskovanje in zbiranje žigov je nato pri fontani piva nagrajeno s steklenico piva Ku- kec,« o letošnjih novostih pove Štrajhar. Pregovorno bogata je- sen bo v Žalcu častila ne samo piva, temveč tudi tako pogre- šano kulturo, natančneje gle- dališke igre. Več v na žalskem zavodu za zdaj še ne razkriva- jo. Ponosno potrdijo, da kon- čujejo priprave na prireditev Kriglfest, ki bo popestrila prvi avgustovski konec tedna (od 6. do 8. avgusta), ko praznujemo tudi svetovni dan piva. LKK foto: TT Če ljubitelji piva ne morejo v Žalec, gre na pot pivo Kukec. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je tako odpremil prvo večjo pošiljko žalskega piva, ki ga bodo okušali onstran Atlantika.