METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V DECEMBRU 2015 Climate in December 2015 Tanja Cegnar decembrom se zač ne meteorološka zima. V dolgoletnem povpreč ju smo v tem mesecu deležni najmanj sonč nega vremena, saj so dnevi najkrajši, nekaj prispeva tudi pogosto oblač no vreme, po kotlinah in nižinah pa nas za sonč ne žarke prikrajša tudi megla. Temperatura se v povpreč ju od zač etka do konca meseca še opazno niža; v notranjosti Slovenije se decembra v dolgoletnem povpreč ju ohladi za 3 °C. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem tokrat še uporabljamo le obdobje 1961–1990, z januarjem 2016 bomo vključ ili tudi primerjavo z obdobjem 1981–2010. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka decembra 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, December 2015 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA c -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ Z Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 December 2015 je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja. V pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 3 °C. Na severozahodu Slovenije, zahodnem delu Gorenjske in v širokem pasu vzdolž alpsko-dinarske pregrade vse do meje s Hrvaško je bil odklon med 3 in 5 °C, največ ji odklon pa je bil v visokogorju. Na Kredarici je bila povpreč na decembrska temperatura rekordnih 0,7 °C in je dolgoletno povpreč je presegla kar za 7,5 °C. December je bil skoraj povsem brez padavin, velika več ina ozemlja je imela 1 mm ali manj padavin. Izjema so bile Bilje s 4 mm, Lendava s 3 mm in Bizeljsko z 2 mm. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem so v pretežnem delu države beležili 0 ali 1 % dolgoletnega povpreč ja, 2 % so dosegli v Novem mestu in Murski Soboti, po 3 % pa v Biljah in na Bizeljskem. Na Kredarici je debelina snežne odeje dosegla komaj 30 cm, sneg je tla prekrival le prve 4 dni meseca. To je najmanj odkar neprekinjeno spremljamo snežno odejo na Kredarici. Dvakratno obič ajno osonč enost so presegli v Ljubljani, delu Štajerske in manjšem delu Notranjske. Več ina krajev je zabeležila od 150 do 200 % dolgoletnega povpreč ja. V Pomurju odklon ni presegel 50 %, v Biljah in na Obali pa je sonce sijalo toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V gorah so bili vsi decembrski dnevi nadpovpreč no topli, kar 8 dni je odklon znašal vsaj 10 °C. Nadpovpreč no topli dnevi so prevladovali tudi v nižinskem svetu, a odkloni niso bili tako veliki kot v visokogorju, poleg tega se je v več ini nižin povpreč na dnevna temperatura prehodno spustila nekoliko pod dolgoletno povpreč je ob zač etku in koncu druge tretjine ter ob koncu decembra. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu decembru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povpreč na decembrska temperatura 2,6 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povpreč - jem. Na sedanjem merilnem mestu je bil najtoplejši december 2000 s povpreč no meseč no temperaturo 4,9 °C, sledijo mu decembri 2006 (4,6 °C), 2014 (3,9 °C), 1982 in 1985 (3,7 °C) ter 1959 (3,5 °C). Daleč najhladnejši je bil december 1962 z −3,4 °C, z −3,1 °C mu sledi december 1998, −2,9 °C je bila povpreč na decembrska temperatura leta 1968, v decembru 1969 pa je temperaturno povpreč je znašalo −2,8 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 0,0 °C, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra v decembru 1962 z −5,8 °C, najtoplejša pa decembra 2000 z 2,3 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 6,0 °C, kar je 3,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Popoldnevi so bili najtoplejši v decembrih 2000 in 2006 s 7,5 °C, najhladnejši pa decembra 1968 z −1,2 °C. Temperaturo zraka na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem mestu, vendar v zadnjih desetletjih, še posebej pa v zadnjih dveh letih, širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. -10 -5 0 5 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -15 -10 -5 0 5 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (°C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 V visokogorju december še nikoli ni bil tako topel kot tokrat, vsaj odkar imamo neprekinjene meritve temperature na Kredarici. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka rekordnih 0,7 °C, odklon pa je dosegel kar 7,5 °C. Drugi najtoplejši december je bil leta 1985 (−3,0 °C), sledijo pa mu 1971 in 2006 (−3,1 °C), 2013 (−3,3 °C), 1987 (−3,7 °C) in 1975 (−4,1 °C). Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši december 1969 (−10,9 °C), sledil mu je december 2001 (−10,8 °C), decembra 1962 je bila povpreč na temperatura −10,2 °C, decembra 2010 pa −10,1 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna decembrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Na Kredarici je bilo 25 takih dni, v Rateč ah in Koč evju so bili hladni vsi decembrski dnevi, 30 jih je bilo Slovenj Gradcu. Samo dva so zabeležili na Letališč u Portorož, 7 v Godnjah, 14 v Postojni, 15 v Biljah, 16 v Murski Soboti in 18 na Bizeljskem. V Novem mestu in Ljubljani je bilo 19 takih dni. V prestolnici je bilo najmanj hladnih dni v decembrih 2000 (9 dni) ter 1959 in 1982 (po 10 dni), največ pa jih je bilo decembra 1969, ko le en decembrski dan ni bil hladen. Slika 3. Število hladnih dni v decembru in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily tempera- ture 0 °C or below in December and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število ledenih dni v decembru in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily tempera- ture below 0 °C in December and the corresponding mean of the period 1961–1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V Ljubljani decembra 2015 ta pogoj ni bil izpolnjen, brez ledenih dni je bilo od sredine minulega stoletja vključ no s tokratnim 7 decembrov, največ takih dni pa je bilo v decembrih 1963, 1968 in 1969, ko so jih zabeležili po 17. Veliko postaj v nižinskem svetu je najvišjo temperaturo izmerilo 2. decembra. V Biljah so izmerili 15,6 °C, na Letališč u v Portorožu 16,2 °C in v Godnjah 16,5 °C. Na Bizeljskem je bilo 14,7 °C, v Novem mestu 15,2 °C, v Č rnomlju 16,6 °C, v Celju 15,6 °C, v Slovenj Gradcu 14,7 °C in v Murski Soboti 13,3 °C. Tudi v Ljubljani je bila najvišja temperatura zabeležena 2. decembra, bilo je 13,3 °C. V preteklosti je bila temperatura v prestolnici že tudi višja, decembra 2009 so izmerili 16,5 °C, decembra 1989 pa 16,7 °C. V visokogorju je bilo najtopleje 23. decembra, na Kredarici so izmerili 10,2 °C, kar je druga najvišja decembrska temperatura doslej, višje se je temperatura povzpela le decembra 1993 (10,4 °C), nekoliko nižja kot tokrat pa je bila najvišja decembrska temperatura v letih 1985 (9,8 °C), 2000 (8,0 °C) in 1983 (7,9 °C). Istega dne kot v visokogorju so najvišjo temperaturo izmerili tudi v Koč evju (14,3 °C), 26. decembra so v Postojni izmerili 14,7 °C, 27. dne je bilo v Rateč ah 11,0 °C, dan kasneje pa 14,2 °C v Mariboru. Na Kredarici je bilo z −8,5 °C najhladneje 10. decembra, v preteklosti so decembra na tej visokogorski postaji izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1996 je termometer pokazal −26,3 °C, sledil mu je december 1962 z −25,8 °C, najnižja temperatura decembra 2001 je bila −24,2 °C, leta 1973 pa −24,0 °C. 11. decembra so najnižjo temperaturo izmerili v Rateč ah (−8,4 °C) in v Biljah (−4,2 °C). 14. dne se je 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 najbolj ohladilo v Slovenj Gradcu (−7,3 °C), 28. decembra pa v Postojni (−6,9 °C). Drugod po državi je bilo najhladneje zadnji dan leta. Na Letališč u Portorož se je ohladilo na −3,5 °C, v Godnjah na −4,5 °C, v Murski Soboti in Koč evju na −9,1 °C, v Celju na −8,8 °C, na Bizeljskem na −8,4 °C, v Mariboru na −8,2 °C. Tudi v Ljubljani je bilo najbolj mraz zadnji dan leta, ohladilo se je na −4,7 °C, kar je precej višja temperatura od najnižje v decembrih 1963 (−16,7 °C), 1973 (−16,0 °C), 1948 (−15,9 °C) ter 1968 (−15,6 °C). Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v decembru in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in December and the 1961- 1990 normals Povpreč na meseč na temperatura je decembra 2015 povsod presegla dolgoletno povpreč je. V pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 3 °C. Več ji presežek nad dolgoletnim povpreč jem so imeli na severozahodu Slovenije, zahodnem delu Gorenjske in v širokem pasu vzdolž alpsko-dinarske pregrade vse do meje s Hrvaško, na tem območ ju je bilo 3 do 5 °C topleje kot v povpreč ju primerjalnega obdobja. Največ ji odklon nad dolgoletnim povpreč jem so zabeležili v visokogorju, na Kredarici je odklon dosegel kar 7,5 °C. -18 -15 -12 -9 -6 -3 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 0 4 8 12 16 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -28 -24 -20 -16 -12 -8 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA -4 0 4 8 12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 0 4 8 12 16 20 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 6. Odklon povpreč ne tempe- rature zraka decembra 2015 od povpreč ja 1961- 1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, December 2015 V zadnjih letih je bila dolgoletna povpreč na meseč na temperatura izrazito presežena decembra 2000 in 2006. V Murski Soboti še vedno izstopata decembra 1995 in 1960. Kot že več krat je bila tudi tokrat v velikosti odklona zelo oč itna razlika med gorskim in nižinskim svetom. V gorah december 2015 izjemno odstopa do dolgoletnega povpreč ja in tudi od vseh ostali decembrov doslej. V nižinskem svetu sta z najnižjo temperaturo izstopala decembra 1962 in 1963, na Obali je bil najhladnejši december leta 1991. Zadnji zares mrzel december je bil leta 2001, v Novem mestu je bil mrzel tudi december 2010. Slika 7. V gorah je bilo snega le za slab vzorec, Komna, 11. december 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Snow cover was exceptionally modest, Komna, 11 December 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 1°C 3°C 5°C 7°C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), december 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2015 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) PORTOROŽ -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) BILJE -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) LJUBLJANA -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) NOVO MESTO -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) CELJE -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MARIBOR -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Slika 9. Potek povpreč ne temperature zraka v decembru Figure 9. Mean air temperature in December Slika 10. Suha tla, Grosuplje, 25. december 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. December was dry, 25 December 2015 (Photo: Iztok Sinjur) -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Višina decembrskih padavin je prikazana na sliki 11. December je bil skoraj povsem brez padavin, velika več ina ozemlja je imela 1 mm ali manj padavin. Izjema so bile Bilje s 4 mm, Lendava s 3 mm in Bizeljsko z 2 mm. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem so v pretežnem delu države beležili 0 ali 1 % dolgoletnega povpreč ja, 2 % so dosegli v Novem mestu in Murski Soboti, po 3 % pa v Biljah in na Bizeljskem. Slika 11. Porazdelitev padavin, december 2015 Figure 11. Precipitation, December 2015 Slika 12. Višina padavin decembra 2015 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 12. Precipitation amount in December 2015 compared with 1961- 1990 normals Slika 13. Meseč na višina padavin v mm decembra 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in December 2015 and the 1961–1990 normals 1 mm 2 mm 2% 4% 0 50 100 150 200 250 Kamniška Bistrica Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1961 - 1990 december 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Glede na izjemno suho vreme v decembru so bili tudi dnevi s padavinami vsaj 1 mm izjemno redki. Po 1 tak dan so zabeležili v Lendavi, Biljah in Č rnomlju. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah in snežni odeji za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Slika 14. Število padavinskih dni v decembru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s pa- davinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in December with precipitation 20 mm or more (blue), with pre- cipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with pre- cipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with pre- cipitation less than 1 mm (yel- low) Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, december 2015 Table 1. Monthly meteorological data, December 2015 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 0 0 0 0 0 0 Brnik 0 0 0 0 0 0 Zg. Jezersko 1 1 0 6 1 15 Log pod Mangartom 0 0 0 0 0 0 Soč a 0 0 0 0 0 0 Kobarid 0 0 0 0 0 0 Kneške Ravne 0 0 0 0 0 0 Nova vas 0 0 0 6 1 1 Sevno 1 1 0 0 0 0 Slovenske Konjice 0 0 0 0 0 0 Lendava 3 6 1 0 0 0 Veliki Dolenci 1 1 0 0 0 0 LEGENDA LEGEND: RR − višina padavin (mm) − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja − % of the normal amount of precipitation SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) − maximum snow depth (cm) DT − dan v mesecu − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm − number of days with precipitation ≥ 1mm Na Kredarici je padel 1 mm, kar je enako 1 % dolgoletnega povpreč ja. V visokogorju so izmerjene padavine zaradi vpliva vetra vedno podcenjene, pozimi lahko tudi za polovico. Največ padavin so decembra na Kredarici namerili leta 1982, ko je padlo 284 mm, december 2009 pa se z 274 mm uvršč a na drugo mesto. V Rateč ah ni bilo padavin, s padavinami najobilnejši so bili decembri 1960 (325 mm), 1959 (304 mm), 2008 (288 mm) in 2009 (284 mm). 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 V Ljubljani je padel 1 mm, kar je enako 1 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je to najmanj. Zelo skromen s padavinami je tudi december 1991, namerili so 9 mm, sledijo decembri 1956 (14 mm), 1948 (19 mm) ter 1974 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine de- cembra 1976 (256 mm), 251 mm je padlo decembra 1959, 246 mm so namerili decembra 1950, decem- bra 1965 pa 239 mm. Slika 15. Padavine v decembru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 15. Precipitation in December and the mean value of the period 1961- 1990 Slika 16. Decembrske padavine in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 16. Precipitation in Decem- ber and the mean value of the pe- riod 1961- 1990 Na sliki 17 je shematsko prikazano decembrsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Dvakratno obič ajno osonč enost so presegli v Ljubljani, delu Štajerske in manjšem delu Notranjske. Več ina krajev je zabeležila od 150 do 200 % dolgoletnega povpreč ja. V Pomurju in na jugozahodu odklon ni dosegel 50 %, v Biljah in na Obali pa je sonce sijalo toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. V Ljubljani je sonce sijalo 75 ur, kar je 204 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bil najbolj sonč en prvi zimski mesec leta 2003 (106 ur), sledijo mu decembri v letih 1991 (96 ur), 2001 (86 ur) in 1989 (81 ur). Najmanj sonč nega vremena je bilo decembra 1952 (5 ur), med bolj sive spadajo še decembri 1950 (6 ur), 1995 (7 ur) in 1964 (8 ur). 0 100 200 300 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 100 200 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja decembra 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in December 2015 compared with 1961- 1990 normals Slika 18. Število ur sonč nega obseva- nja v decembru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Decembra so jasni dnevi obič ajno redki. Tokrat je bilo v gorah in Rateč ah drugač e, na Kredarici je bilo 19 takih dni, v Rateč ah pa kar 20. V Godnjah je bilo 11 takih dni, drugod po državi pa jih je bilo največ 8 (Č rnomelj in Murska Sobota). Najmanj jasnih dni je bilo v Mariboru in Ljubljani, kjer sta bila le po dva taka dneva. V prestolnici (slika 21) je bilo največ jasnih dni, po 7, v decembrih 1991 in 2003, brez jasnih dni pa je bilo 23 decembrov. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah decembra obič ajno prispevata nizka oblač nost in dopoldanska megla, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztrajata tudi ves dan ali celo več dni zapored. Slika 19. Delo na hribovski kmetiji, Pogled s Pernic (1160 m) proti Po- horju, 27. december 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Mild weather has allow- ed the field work, view from Pernice towards Pohorje, 27 December 2015 (Photo: Iztok Sinjur) 0 30 60 90 120 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2015 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) CELJE 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 1 2 3 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Slika 21. Število jasnih dni v decembru in povpreč je ob- dobja 1961- 1990 Figure 21. Number of clear days in December and the mean value of the period 1961–1990 Slika 22. Število oblač nih dni v decembru in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 22. Number of cloudy days in December and the mean value of the period 1961–1990 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ oblač nih dni, in sicer po 17, je bilo v Murski Soboti in na Bizeljskem. 16 takih dni so imeli v Č rnomlju, po 13 v Mariboru in na Letališč u Portorož, po 12 v Biljah in Novem mestu. V Rateč ah decembra 2015 ni bilo oblač nega dneva, na Kredarici je bil en tak dan. Drugod so zabeležili vsaj 8 takih dni. V Ljubljani je bilo 11 oblač nih dni (slika 22), kar je skupaj z decembrom leta 1991 najmanj doslej. Največ oblač nih dni, po 28, je bilo v prestolnici v decembrih v letih 1952, 1960, 1984 in 1995. Največ ja povpreč na oblač nost je bila v Ljubljani in na Bizeljskem (6,8 desetin), več inoma je bila povpreč na oblač nost med 4,5 in 6,5 desetin, moč no pa sta odstopali postaji Rateč e in Kredarica, kjer so oblaki v povpreč ju prekrivali le okoli 2 desetini neba. Slika 23. Novembrski sneg se je najdlje zadržal po notranjskih mra- zišč ih, Retje, 4. december 2015 (fo- to: Iztok Sinjur) Figure 23. Snow fallen in November persisted in some cold locations in the Notranjska region, 4 December 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Nad našimi kraji se je več ino meseca zadrževalo območ je visokega zrač nega tlaka, zato je bil veter več inoma šibak. Celo na Kredarici so bili le trije dnevi, ko je hitrost vetra v sunku presegla 20 m/s. 0 2 4 6 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, december 2015 Table 2. Monthly meteorological data, December 2015 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TO D TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Kredarica 2514 0,7 7,5 4,0 −2,3 10,2 23 −8,5 10 25 0 598 181 169 2,1 1 19 1 1 0 0 1 4 30 1 757,5 2,2 Rateč e–Planica 864 −0,7 3,0 6,6 −4,9 11,0 27 −8,4 11 31 0 641 104 180 1,9 0 20 0 0 0 0 0 8 8 1 929,6 4,8 Bilje 55 4,7 1,2 10,5 0,6 15,6 2 −4,2 11 15 0 474 99 101 5,8 12 5 4 3 1 0 12 0 0 0 1024,1 7,7 Letališč e Portorož 2 6,7 2,3 10,8 3,7 16,2 2 −3,5 31 2 0 413 87 100 6,4 13 3 0 0 0 0 3 0 0 0 1030,8 8,8 Godnje 295 5,7 3,0 11,8 2,0 16,5 2 −4,5 31 7 0 443 133 4,6 9 11 1 0 0 0 1 0 0 0 Postojna 533 3,5 3,3 9,3 −0,9 14,7 26 −6,9 28 14 0 512 119 152 5,5 9 5 1 1 0 0 8 0 0 0 Koč evje 468 1,7 2,2 8,4 −3,2 14,3 23 −9,1 31 31 0 566 5,7 8 6 0 0 0 0 20 0 0 0 Ljubljana 299 2,6 2,6 6,0 0,0 13,3 2 −4,7 31 19 0 538 75 204 6,8 11 2 1 1 0 0 16 0 0 0 995,6 7,0 Bizeljsko 170 2,3 2,1 6,5 −0,9 14,7 2 −8,4 31 18 0 550 6,8 17 5 2 3 0 0 20 0 0 0 6,5 Novo mesto 220 3,2 3,1 7,9 −0,5 15,2 2 −7,4 31 19 0 521 93 155 6,2 12 6 1 2 0 0 21 0 0 0 1004,8 7,0 Č rnomelj 196 3,0 2,4 7,8 −1,1 16,6 2 −5,5 31 21 0 528 6,5 16 8 1 1 1 0 12 0 0 0 6,8 Celje 240 1,8 2,2 8,2 −2,7 15,6 2 −8,8 31 28 0 563 115 191 5,3 8 6 0 0 0 0 15 0 0 0 1001,8 6,5 Maribor 275 2,6 2,5 7,7 −1,1 14,2 28 −8,2 31 23 0 541 105 172 6,4 13 2 0 0 0 0 8 0 0 0 Slovenj Gradec 452 −0,5 1,7 5,0 −3,8 14,7 2 −7,3 14 30 0 634 106 156 6,2 8 4 0 0 0 0 14 0 0 0 5,6 Murska Sobota 188 1,8 2,4 6,1 −1,2 13,3 2 −9,1 31 16 0 564 64 124 6,5 17 8 1 2 0 0 22 0 0 0 1008,6 6,6 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, december 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, December 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 7,9 12,1 16,2 4,7 1,4 1,9 −2,6 5,6 11,5 13,2 1,6 −1,5 −1,3 −4,6 6,5 8,9 11,3 4,7 −3,5 2,5 −5,5 Bilje 5,9 12,4 15,6 1,3 −2,0 0,6 −3,1 3,5 11,6 14,0 −1,2 −4,2 −2,8 −5,6 4,7 7,6 10,4 1,5 −3,7 1,3 −6,3 Postojna 5,2 9,8 14,5 1,9 −1,2 1,2 −1,7 1,9 9,0 14,5 −3,5 −6,7 −4,0 −7,3 3,4 9,1 14,7 −1,1 −6,9 −1,4 −7,5 Koč evje 2,2 8,3 13,3 −1,9 −4,0 −3,7 −6,6 0,9 7,4 11,5 −3,5 −6,5 −6,1 −9,4 2,1 9,5 14,3 −4,0 −9,1 −6,4 −12,5 Rateč e 0,2 7,0 9,5 −3,9 −5,2 −8,3 −12,3 −1,2 6,2 9,4 −5,7 −8,4 −9,3 −11,8 −1,0 6,6 11,0 −4,9 −7,7 −7,5 −9,8 Slovenj Gradec 1,2 5,6 14,7 −1,2 −3,5 −1,5 −4,7 −1,6 3,4 6,6 −4,9 −7,3 −6,1 −8,2 −0,9 5,9 8,7 −5,1 −7,0 −5,8 −8,2 Brnik 2,1 7,8 14,7 −2,0 −4,5 −0,8 3,1 8,3 −3,7 −6,6 −0,3 7,8 11,5 −4,9 −6,0 Ljubljana 4,6 8,0 13,3 1,8 −0,5 0,7 −4,0 0,9 3,4 7,5 −0,9 −3,7 −1,6 −5,6 2,5 6,5 11,0 −0,9 −4,7 −2,8 −8,5 Novo mesto 4,2 8,2 15,2 1,0 −0,9 −0,3 −2,3 1,7 4,9 8,8 −0,7 −2,6 −2,4 −5,6 3,6 10,2 14,6 −1,7 −7,4 −3,8 −10,8 Č rnomelj 3,8 7,8 16,6 0,8 −3,0 −0,1 −4,5 1,5 4,2 9,8 −1,4 −3,0 −2,0 −4,5 3,6 11,2 16,0 −2,5 −5,5 −4,0 −8,5 Bizeljsko 3,5 7,0 14,7 0,7 −2,1 1,3 3,9 8,5 −0,9 −4,9 2,0 8,3 14,0 −2,3 −8,4 Celje 3,5 9,1 15,6 −1,0 −2,7 −1,7 −5,4 0,2 5,7 9,2 −3,4 −6,5 −5,8 −9,0 1,8 9,7 14,0 −3,5 −8,8 −5,9 −11,9 Starše 3,5 6,9 13,5 0,8 −1,0 0,4 −1,2 0,8 5,0 8,5 −2,2 −5,6 −3,0 −6,1 1,4 7,4 12,0 −3,2 −8,0 −3,9 −9,0 Maribor 3,6 7,6 13,5 0,7 −1,2 1,5 6,2 11,4 −1,9 −5,6 2,6 9,1 14,2 −1,9 −8,2 Murska Sobota 3,6 7,1 13,3 0,8 −0,5 0,2 −4,5 1,2 4,3 9,4 −1,2 −5,0 −2,0 −6,1 0,7 6,9 12,7 −3,0 −9,1 −3,6 −10,8 Veliki Dolenci 4,0 7,3 13,1 1,2 −1,5 −9,2 −12,0 1,8 5,1 10,1 −0,6 −4,0 −9,4 −17,0 2,8 7,8 11,8 −1,3 −7,0 −13,6 −20,2 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, december 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, December 2015 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2015 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 595 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 0,2 1 0,1 1 3,3 9 3,6 11 1186 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 0,3 2 0,3 1 0,1 1 0,7 4 1010 0 0 0 0 0 0 0 0 Koč evje 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 1175 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateč e 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 1233 8 8 0 0 0 0 8 8 Slovenj Gradec 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 958 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 1072 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 0,1 1 0,1 1 0,7 3 0,9 5 1106 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 0,1 1 0,4 2 0,0 0 0,5 3 1082 Novo mesto 1,0 2 0,3 1 0,0 0 1,3 3 1085 0 0 0 0 0 0 0 0 Č rnomelj 1,3 2 0,0 0 0,1 1 1,4 3 1366 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 0,7 4 0,8 7 0,4 2 1,9 13 907 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 1032 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 1,1 1 0,0 0 0,0 0 1,1 1 896 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 872 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 0,4 1 0,3 1 0,0 0 0,7 2 690 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 0,3 1 0,2 1 0,0 0 0,5 2 600 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2015 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 300 600 900 1200 1.jan 1.feb 1.mar1.apr1.maj 1.jun 1.jul 1.avg1.sep1.okt1.nov1.dec višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 24. Vetrovne rože, december 2015 Figure 24. Wind roses, December 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 59 % vseh terminov. Veter tudi v sunku ni dosegel hitrosti 10 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik pihala v 56 % vseh terminov. Sunek vetra je 30. de- cembra dosegel hitrost 12,1 m/s. V Ljubljani je veter iz smeri od severa do vzhodnika pihal v 67 % primerov, hitrost vetra tudi v sunku ni presegla 10 m/s. V Mariboru sta zahodseverozahodnik in zahodnik pihala v 32 % vseh primerov, jugovzhodnik in jugjugovzhodnik skupaj pa v 23 % terminov. Veter tudi v sunku ni presegel 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 63 % vseh primerov, severovzhodnik s sosednjima smerema pa v 19 % vseh terminov. Sunek vetra je 23. decembra dosegel hitrost 12,0 m/s. Na Kredarici sta zahodseverozahodnik in severozahodnik pihala v 57 % vseh terminov, jugovzhod- niku s sosednjima smerema je pripadlo 19 % terminov. Bili so 3 dnevi s sunki nad 20 m/s, 1. decem- bra je hitrost dosegla 28,5 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1961–1990, december 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, December 2015 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 2,9 0,9 3,0 2,3 0 0 0 0 95 152 55 100 Bilje 1,6 0,2 1,7 1,2 1 0 9 3 110 134 58 101 Postojna 4,3 2,0 3,5 3,3 1 1 0 1 156 157 144 152 Koč evje 2,3 1,5 3,0 2,2 0 0 0 0 Rateč e 3,1 2,8 3,3 3,0 0 0 0 0 186 189 167 180 Slovenj Gradec 2,6 0,6 2,1 1,7 0 0 0 0 121 138 200 156 Brnik 2,7 0,6 1,7 1,7 0 0 0 0 Ljubljana 3,9 1,0 3,0 2,7 0 0 3 1 193 128 280 204 Novo mesto 3,6 1,8 3,9 3,1 4 1 0 2 129 96 223 155 Č rnomelj 2,6 1,0 3,3 2,4 5 0 0 1 Bizeljsko 2,6 1,3 2,2 2,1 3 3 2 3 Celje 3,2 0,6 2,8 2,2 0 0 0 0 162 159 242 191 Starše 3,0 0,7 1,9 1,9 6 0 2 Maribor 2,9 1,4 3,0 2,5 0 0 0 0 114 155 240 172 Murska Sobota 3,5 1,6 1,9 2,4 3 2 0 2 61 103 206 124 Veliki Dolenci 3,5 1,9 3,2 2,9 2 1 0 1 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1961–1990 normals (%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina decembra je bila obč utno toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju. Več ina odklonov je bila med 2 in 4 °C, več ji presežek so imeli v Postojni (4,3 °C), manjši pa v Biljah (1,6 °C). Padavin več inoma ni bilo; v Staršah so dosegli 6 % dolgoletnega povpreč ja. Manj sonč nega vremena kot obič ajno je bilo v Murski Soboti (le 61 % dolgoletnega povpreč ja) in na Letališč u Portorož (95 %). Drugod so dolgoletno povpreč je presegli, najbolj v Rateč ah, kjer je sonce sijalo 186 % dolgoletnega povpreč ja in v Ljubljani (193 %). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Osrednja tretjina decembra je bila le nekoliko toplejša od dolgoletnega povpreč ja, več ina odklonov je bila med 0,5 in 2 °C. Manjši odklon je bil v Biljah (0,2 °C), več ji pa v Rateč ah (2,8 °C). Tudi druga tretjina je bila praktič no suha, na Bizeljskem so dosegli 3 % dolgoletnega povpreč ja, drugod padavin več inoma ni bilo. V Novem mestu so dosegli 96 % dolgoletnega povpreč ja trajanja sonč nega obsevanja. Drugod je bilo več sonč nega vremena kot obič ajno, v Murski Soboti je bil presežek le 3 %, drugod precej več ji, največ ji pa v Rateč ah, kjer je sonce sijalo 189 % dolgoletnega povpreč ja. Zadnja tretjina decembra je bila toplejša kot obič ajno, več ina odklonov je bila med 2 in 3,5 °C; izstopalo je Novo mesto z odklonom 3,9 °C, manjši odklon so imeli v Biljah in na Brniku (obakrat 1,7 °C) ter v Staršah in Murski Soboti (obakrat 1,9 °C). Tudi zadnja tretjina decembra je minila skoraj povsem brez padavin, nekoliko sta izstopala Ljubljana (3 %) in Bilje (9 % dolgoletnega povpreč ja). Zaradi megle in nizke oblač nosti nad severnim Jadranom in Padsko nižino, ki je segala tudi nad nižje predele Primorske, so na Obali dosegli le 55 % obič ajne osonč enosti, v Biljah pa 58 %. Drugod po državi je bilo dolgoletno povpreč je trajanja sonč nega obsevanja moč no preseženo, v Postojni so imeli 144 % obič ajne osonč enosti, v Rateč ah 167 %, drugod pa je bilo sonč nega vremena vsaj dvakrat toliko kot obič ajno. Največ ji presežek je bil v Ljubljani, kjer je sonce sijalo 280 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Slika 25. Največ ja višina snega v decembru Figure 25. Maximum snow cover depth in December Na Kredarici je decembra 2015 višina snežne odeje dosegla 30 cm prvi dan meseca, kar je najmanj odkar neprekinjeno spremljamo snežno odejo na Kredarici. Decembra 2010 je bila največ ja izmerjena višina 4 m, kar je za december največ . Med bolj zasnežene spadajo še december 2000 (325 cm), sledijo mu decembri 1990 (310 cm), 1982 (304 cm) ter 2008 in 1976 (300 cm). Poleg decembra 2015 se med slabo zasnežene uvršč ajo še december 1988, ko namerili do 50 cm, sledijo mu decembri 2001 (65 cm), 1957 (84 cm) in 1998 (85 cm). Decembra 2015 je sneg na Kredarici prekrival tla samo 4 dni. Na Kredarici je decembra snežna odeja praviloma prisotna ves mesec, izjema je bil december 2006, ko so snežno odejo zabeležili le v 26 dnevih. December 2015 je bil v tem pogledu res izjemen. Po nižinah decembra ni bilo snežne odeje, prisotna je bila le v nekoliko višjih legah. V Rateč ah je bilo 8 dni s snežno odejo, prvi dan meseca je dosegla 8 cm, obležala je 8 dni. To je precej pod dolgoletnim povpreč jem, a smo v preteklosti že imeli decembre s skromnejšo snežno odejo. Brez snega so bili v Rateč ah decembra 1989, le 4 dni je sneg prekrival tla decembra 1957, dan več je snežna odeja obležala decembra 1955, med s snežno odejo skromne spadajo tudi decembri v letih 1958 (7 dni) in 2014 (9 dni). Izjemno zasnežen je bil december 2008 (132 cm), med bolj zasnežene spadajo tudi december 1981 s 118 cm in december 2005 s 107 cm. December 2015 je bil že peti zapovrstjo, ko snežna odeja ni presegla debeline 20 cm. Snežno odejo so 15 dni beležili tudi na Zgornjem Jezerskem, dosegla je debelino 6 cm, prav tako je bila do 6 cm debela snežna odeja v Novi vasi, a je bila prisotna le prvi dan meseca. Drugod po nižinah decembra 2015 ni bilo snežne odeje. 0 50 100 150 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina (cm) RATEČ E 0 10 20 30 40 50 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina (cm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Od sredine minulega stoletja je bila v prestolnici ves december snežna odeja prisotna v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snežne odeje ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006 in 2015. Največ snega je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005, 35 cm pa decembra 2010. Slika 26. Dnevna višina snežne odeje decembra 2015 na Kredarici in največ ja decembrska debelina Figure 26. Daily snow cover depth in December 2015 and maximum snow cover in December Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v decembru Figure 27. Number of days with snow cover in December Decembra so nevihte prava redkost, decembra 2015 nad Slovenijo ni bilo nobene. Na Kredarici je bil le en dan, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Precej več je bilo dni z zabe- leženo meglo po nekaterih nižinah. 22 jih je bilo v Murski Soboti, dan manj v Novem mestu, po 20 v Koč evju in na Bizeljskem, 15 v Celju, 14 v Slovenj Gradcu, po 12 v Biljah in Č rnomlju ter po 8 v Mariboru in Postojni. Na Letališč u Portorož so bili 3 taki dnevi. 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA 0 100 200 300 400 500 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 višina (cm) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 Slika 28. Decembrsko število dni z me- glo in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 28. Number of foggy days in December and the mean value of the period 1961–1990 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v rabi zemljišč , spremen- ljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 16 dni z meglo, kar ustreza dolgoletnemu povpreč ju, ki je malo nad 15 dni. Največ meglenih dni je bilo decembra 1971, in sicer 27, najmanj pa leta 1995, le trije dnevi. Malo dni z meglo je bilo tudi v decembrih 1990 in 2014, zabeležili so le po 4. Slika 29. Hribovski travnik, 27. december 2015 (levo), in onesnažen zrak v mestu Kranj, 12. december 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Flowers, 27 December 2015 (left), and polluted air, Kranj, 12 December 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 30 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. December se je zač el z nizkim zrač nim tlakom, dnevno povpreč je prvi dan meseca je bilo 988,7 mb, sledil je hiter porast in 10. decembra je bila dosežena najvišja vrednost mesca s 1001,1 mb. Nato je zrač ni tlak zelo hitro padel na najnižjo vrednost meseca, ki je bila dosežena 13. decembra z 987,7 mb. V nadaljevanju se je zrač ni tlak spet dvignil in se do konca meseca gibal med 990 in 1000 mb. Na sliki 30 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Ker je delni tlak vodne pare moč no odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor, je potek precej podoben poteku temperature. Prvi in drugi dan je bilo v zraku precej vlage (8,6 mb), še višje se je delni tlak vodne pare povzpel 4. decembra (9,0 mb). Sledilo je več inoma upadanje in 12. dne je bil povpreč ni dnevni tlak vodne pare 5,4 mb. Najvišja vrednost meseca je bila izenač ena 22. decembra 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 z 9,0 mb. V nadaljevanju je delni tlak vodne pare več inoma padal in zadnji dan decembra je bila zabeležena najnižja vrednost, 4,9 mb. Slika 30. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, december 2015 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, December 2015 SUMMARY December 2015 has been warmer than the long-term average. The majority of Slovenia reported anomaly between 1 and 3 °C. In the northwest of Slovenia, the western part of the Gorenjska region and in a wide belt along the Alpine-Dinaric barrier all the way to the border with Croatia the anomaly was between 3 and 5 °C. The maximum deviation was in the high mountains. On Kredarica the average temperature in December was a record high 0.7 °C, and the long-term average was exceeded by as much as 7.5 °C. December was almost entirely dry, the vast majority of Slovenia reported up to 1 mm of precipitation. The only exceptions were Bilje with 4 mm, Lendava with 3 mm, and 2 mm fell in Bizeljsko. Compared with the long-term average a substantial part of the country reported a 0 or a 1 % of the long-term average, 2 % were observed in Novo mesto and Murska Sobota, 3 % in Bilje and Bizeljsko. On Kredarica the snow cover depth was barely 30 cm on the first day of December, snow cover persisted only the first 4 days of the month. It's the least since we continuously monitor snow cover on Kredarica. Twice the normal insolation was observed in Ljubljana, part of Štejerska and small part of Notranjska. Most places reported from 150 to 200 % of the long-term average. Over the Pomurje region and the southwest of Slovenia the anomaly was below 50 %. Meteorological stations in Bilje and on the Coast reported the normal sunshine duration. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature <0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a.m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration 985 990 995 1000 1005 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA