PREPAD MED LJUBITELJSKIM IN POKLICNIM NOGOMETOM
Denarja niso na mizo dali
Nogometni klub Svoboda je potreb-no obravnavati v dveh plasteh. V Ijubi-teljskem delu, v katerega je zajetih okrog 160 pionirjev, mladincev, kade-tov (I. do V. selekcija) je vse v redu, v VI. poklicni selekciji (II. zvezna liga), pa se nakopičijo težave. Tako je bilo mogoče v grobem razbrati na nedav-nem pogovoru predstavnikov OK SZDL, NK Svoboda, športnega parka Svoboda, ZTKO in telesno kulturne skupnosti. Ob problemih VI. selekcije niso luščili le razmer v klubu, ampak so zajeli nogometna razmerja prav v ljub-ljanskih /nejah.
Dve oviri onemogočata NK Svoboda mirno delovanje: denar, kadrovanje nogometašev za VI. selekcijo oziroma moštvo, ki igra v II. ligi.
Po najbolj stabilizacijskih izračunih potrebuje NK Svoboda za svoje delo okrog devet milijonov dinarjev. Ve-lenjski in mariborski partner v isti ligi imata menda na voljo 20 milijonov di-narjev. Pa kljub tej ustalitveni vsoti ni mogoče zbrati sredstev. Trenutno ima NK Svoboda štiri milijone dolga, do konca tekmovalne sezone pa se bo šte-vilka povečala še za polovico. To men-da kljub temu, da funkcionarji vse po-gosteje segajp v lasten žep in saj naj-mlajšim tako nakupijo potrebno malico in pokrijejo nekatere drobnejše izdat-ke. Tak položaj pa je že močno razred-čil vrste funkcionarjev NK Svoboda. To
je tudi razumljivo, saj je bilo ob vstopu v II. zvezno ligo rečeno, da ne bo nika-kršnih denarnih težav. Zaradi takega stanja so omejili štcvilo potujočih na posamezne tekme II. zvezne lige in si-cer na dvajset. Pa kljub temu, povpreč-no stane vsako potovanje 70 tisoč di-narjev.
Take so razmere v klubu. Vzrok za tak položaj pa jc očitno v zancmarlji-vem izvajanju portoroških sklepov. Če bi v Ljubljani celovito vodili selekcij-sko politiko, bi lahko imeli domača moštva, ki bi zahtevala tudi znatno manj denarja. Medtem, ko selekcijado pete skupine še nekako teče, pa se pri šesti in sedmi popolnoma izniči. Ljub-ljanska moštva, ki tekmujejo v sloven-ski ligi, npr. ne »dajo«. NK Svoboda doma vzgojenih tekmovalcev, da bi prešli na raven II. zvezne lige. Enako pa je v slovenskem merilu tudi v ra-zmerju NK Svoboda, Maribor, Velenje proti NK Olimpija. In tako kupujejo igralce v drugih republikah, igralce, ki predvsem neprestano sesajo prazno klubsko blagajno (stanovanje, hranari-na, itn.), igrajo pa z manj volje in cilja kot dečki in fantje, ki že leta in leta tekajo po igrišču Svobode in jim je klubski duh zlezel v sleherno poro nji-hovega telesa.
Kdo lahko preseka tako nespoštova-nje v Portorožu zapisane selekcije? Prav gotovo ne ljudje, ki niso vključeni
v športne (nogometne) vrste, ampak oni sami. Če, pa tega niso voljni storiti, tudi najrazličnejši posveti s samouprav-nimi interesnimi skupnostmi in organi-zacijami ne morejo kaj prida pomagati, ker kratkomalo gre nasvet skozi ušesa.
Zato je razumljivo stališče, da je fi-nančni problem poklicnega dela NK Svoboda izključno njihov problem, mcdtem ko je za delovanje pionirjev, mladincev in kadetov tudi najširše zain-teresirana ZTKO, TTKS in druge skupnosti, ki želijo kar najširšo vključi-tev mladine v šport. To še toliko bolj, ker je pri Svobodi največ delavske mla-dine.
Da le ne bi pustili funkcionarjev NK Svobode povsem v prostem toku, so se dogovorili, da jim bodo pomagali orga-nizirati pogovor z direktorji delovnih organizacij, ki bi bile pripravljene s sredstvi reševati nastali položaj in po-skrbeti za nadaljnji razvoj kluba.
K temu pa so pridali, naj NK Svobo-da redno prihaja k skupnostim in orga-nizacijam, ki so bile udeležene na po-svetu, ne pa le takrat, ko zaide v finanč-ne težave. Pa še to so dodali, da bi bilo zadnji čas, če se ob nogometu prično pod okriljem tega kluba razvijati še druge dejavnosti, n.pr. atletika, košar-ka in rokotnet. To zadolžitev so pred letom pri Svobodi že sprejeli, a več od tega očitno niso storili.
STANE JESENOVEC