Izhaja vsak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertk (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
Posamezna St. 35 lip
NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo : tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 368
TRST, ČETRTEK 21. SEPTEMBRA 1961, GORICA
LET. X.
OB SMRTI GLAVNEGA TAJNIKA OZN
Dag Hammarshjoeld žrtev zakulisnih spletk
Kdo vodi in podpira politiko Katanške vlade -Dolga je še pot do državne konsolidacije Konga
Ko je po tolikih krvavih dogodkih in hudih mednarodnih zapletljajih že kazalo, da je Kongo na poli državne konsolidacije, je kot strela z jasnega neba treščila v svet vest, da se je nedaleč od mesteca Ndole na meji med Severno Rodezijo in kongoško pokrajino Katango pripetila letalska nesreča, pri kateri je zgubil življenje glavni tajnik Organizacije združenih narodov Dag Hammarskjoeld. Njegova tragična in doslej še vedno tagonelna 'smrt je imela za posledico, da se je svetovna javnost ponovno pričela živo zanimati za bivšo belgijsko kolonijo v Afriki, ki je žal še vedno vzrok hudih mednarodnih sporov.
Po prizadevanjih zastopnikov OZN je bila pred meseci sestavljena osrednja kongo-?ka vlada, v kateri sodelujejo tako pristaši pokojnega ministrskega predsednika Lu-mumbe kot prijatelji predsednika republike Kasavubuja. S tem se je nekako uredil položaj v vseh predelih te obširne dežele, razen v Katangi, ki pa je zaradi ogromnih ležišč bakra, cinka, kobalta in drugih važnih rudnin daleč najbogatejša od vseh ostalih pokrajin.
VPLIV MOGOČNE UNION MINIERE
V	Katangi se je osnovala vlada, ki ji predseduje Moize čombe in ki se odločno upira, da bi ta bogata pokrajina postala sestavni del kungoške republike.
Tz razvoja dogodkov je čedalje bolj razvidno, da politike katanške vlade ne vodijo Combe in njegovi sodelavci — domačini, temveč da so vsi ti le slepo orodje mogočne družbe Union Miniere, ki že desetletja neomejeno izkorišča vse rudno bogastvo Ka-!ange. Union Miniere odločno nasprotuje o-srednji kongoški vladi, ker se boji, da bi zgubila svoj priviligirani položaj, če bi Ka-tanga postala ena tolikih pokrajin kongoške republike.
Kot so te dni poročali časopisi, znaša vrednost delnic družbe Union Miniere kakih 500 milijard lir. Delnice pa so takole porazdeljene: 45 odstotkov je last 100 tisoč oseb, Iti pa nimajo posebne moči in vpliva, ker liso med seboj povezane; 16 odstotkov je tast Splošne belgijske družbe (Societe General de Belgique), I4r/r je iast angleške družbe Tanganika Limited, 25 odstotkov delnic pa pritiče kongoški državi.
NOVA OBLIKA KOLONIALIZMA
Predvsem zaradi lastnine teh 25 odstotkov delnic se je vnel spor med osrednjo kon-goško vlado in Čombejem, ki je po željah (
in navodilih zlasti belgijskih kapitalistov že lani ustanovil svojo vlado in proglasil Katango za neodvisno državo. Razumljivo je, da se osrednja vlada ni marala in ni mogla odpovedati najbogatejši pokrajini na skrajnem jugu države, ker bi se na ta način hkrati odpovedala enemu svojih največjih in najtrdnejših virov dohodkov. Tega ni mogla tudi zato narediti, ker je bilo že iz vsega začetka jasno, da za gibanjem za neodvisnost Katange stoje belgijski in drugi finančni mogotci, ki se poslužujejo čombeja in tovarišev za ohranitev svojih gmotnih koristi. Gre pač za poskus uvedbe klasične oblike novega kolonializma, ki seveda ni nič boljši od starega.
RESOLUCIJA VARNOSTNEGA SVETA
Glede na obstoječi mednarodni položaj, katerega ena najvidnejših značilnosti je danes tekma med Zahodom in Vzhodom za politični in gospodarski vpliv v vseh m'adih državah Afrike in Azije, je naravno, da dogodki V Kongu niso mogli ohraniti krajevne ga značaja, temveč so se spremenili v mednarodni problem in s tem postali žarišče nevarnih mednarodnih sporov.
Da bi se položaj v Kongu uredil, je Varnostni svet 21. februarja tega leta sprejel resolucijo, ki med drugim predvideva »takojšnjo odstranitev iz Konga vseh političnih in vojaških svetovalcev belgijske in druge narodnosti, ki niso v službi pri OZN«.
Ta je namreč spoznala, da so prav ti »svetovalci« glavna in največja ovira na poti pomirjenja in državne konsolidacije Konga.
Sklep Združenih narodov pa je ostal ta ko rekoč na papirju, kajti belgijski in drugi svetovalci so v ogi'omni večini ostali na svojih mestih in še vedno hujskali člane katanške vlade na. odpor proti osrednji vla di in s tem dejansko preprečevali dosego kakršnegakoli sporazuma.
Stvari so se v zadnjih tednih tako zaostrile, da je Hammarskjoeld na osnovi že omenjene resolucije Varnostnega sveta ukazal četam Združenih narodov, naj lcratkomalo zasedejo vse ključne položaje v Katangi ter razženejo čombejevo vlado. In ta bi se že zdavnaj sesula v prah, da niso ponovno pobegle vmes sile iz Union Miniere, ki so pognale Combejeve orožnike ter druge najemnike v boj proti oddelkom Združenih narodov. Ker nastop teh oddelkov ni bil popolnoma uspešen in da se preneha prelivanje krvi, je Hammarskjoeld priletel iz New Yorka v Kongo ter na prigovarjanje zlasti britanskih predstavnikov pristal, da se v mestecu Ndoli na ozemlju Severne Rodezije sestane s čombejem. Toda sestanka ni bilo, ker je letalo, v kateri se je peljal glavni tajnik s premstvom, strmoglavilo 13 km pred ciljem. Vsi potniki so ob nesreči zgubili življenje, razen enega, ki pa se je hudo l anil.
Posredni krivci letalske nesreče
Hammarskjoeldevo letalo je morda strmoglavilo po nesreči, vendar obstaja močan sum, da je šlo za sabotažo, saj je že iz tega, ker smo zgoraj napisali, razvidno, da so mnogi imeli interes, da glavni tajnik OZN zgine s politične pozornice. Ta sum je toliko bolj utemeljen, ker je edini preostali potnik izjavil, da so tik pred strmoglavljenjem nastale na krovu letala ena močna in več manjših eksplozij.
Karkoli je že bilo, pa gotovo drži, da je Hammarskjoeld žrtvoval življenje v službi najpomembnejše mednarodne organizacije in za dosego njenih miroljubnih ciljev. Vsaj posredni krivd njegove smrti pa so vsi tisti krogi in osebnosti, ki nasprotujejo politiki OZN v Kongu samo zato, da bi ščitili svoje materialne koristi.
Mednarodna javnost se ob smrti Daga Hammarskjoelda sprašuje, kakšen bo na daljnji razvoj dogodkov v tej nesrečni afri ški državi. Kot poročajo iz Katange, je bil
v sredo med Čombejem in predstavniki OZN sklenjen sporazum za prenehanje sovražno sti. Toda s tem vprašanje še nikakor ni rešeno, kajti osrednja vlada je danes še bolj kot prej trdno odločena, da raztegne svojo oblast tudi na Katango.	,
Na osnovi pravkar doseženega sporazuma bodo čete OZN še vedno ostale v Katangi, Combe pa bo s podporo ljudi in kapitala, ki se skrivajo za njegovim hrbtom, še zmeraj vztrajal pri stališču, da mora biti Katanga neodvisna država.
Vprašanje Konga je torej obtičalo na mrtvi točki in se je morda vsaj trenutno še poslabšalo, ker je iznenada zmanjkal človek, ki bi s svojim ugledom in vplivom, katerega si je v zadnjem času pridobil med vsemi afriškimi in azijskimi mladimi državami, lahko odločilno pripomogel k miroljubni rešitvi zapletenega kongoškega vprašanja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADiO TRST A
• NEDELJA, 24. septembra, ob: 9.C0 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolniee Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše — »Začarani grad«, pravljica (Lea Pertot), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Sestanek s Silvom Tamšetom; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »V klošter pojdem, nuna bom« (M. Jevnikar); 22.00 Nedelja v športu.
. PONEDELJEK, 25. septembra, ob: 19.00 Baletna glasba — Čajkovski: »Hrestač«, suita iz baleta op. 71 a); 19.30 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Atomska energija v Italiji«; 20.30 Wagncr: »Walki-ra«, opera v 3 dej. I. in II. dej. Približno ob 21.40 »Nove knjige in izdaje«.
• TOREK, 26. septembra, ob: 18.30 Povia: Rapsodija, Premrl: Scherzo. Ork. Jugoslovanske RTV vodi Uroš Prevoršek; 19.00 Glasbena skrinjica, glasbena mladinska oddaja; 19.30 Življenja in usode — Franc Orožen: »Kardinal Amleto Cicognani, novi vatikanski državni tajnik«; 21.00 Alpske legende — Saša Martelanc: »Legenda o Rabeljskem jezeru«; 21.30 VVagner: »Walkira«, opera v 3 dej., III. dejanje.
• SREDA, 27. septembra, ob: 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih — Drago Renar: »Largo Barriera Vecchia«; 21.00 »Španska tragedija«, tragedija v 4 dej. (Thomas Kyd - Lelja Rehar), igrajo člani RO.
• ČETRTEK, 28. septembra, ob: 19.30 Na vakance! Beležke študentom na počitnicah; 21.00 Znani dirigenti — Rafael Kubelik: Dvorak: Simfonija št. 5 »Iz novega sveta«, Janaček: Sinfonictta. Približno ob 21.50 Književnost — Dve pesniški zbirki Valentina Cundriča (Martin Jevnikar); 22.30 Umetnost: »David Herbert Lavvrence kot slikar«.
• PETEK, 29. septembra, ob: 19.30 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »25-letnica izbruha turško-itali-janske vojne«; 21.00 Gospodarstvo in delo; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.00 Garibaldinski pisatelji — Jože Seražin: »Giuseppe Garibaldi«.
• SOBOTA, 30. septembra, ob: 13.330 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45 Vokalni kvartet »Večernica«; 15.30 »Podoba s krinko«, enodejanka (Antonio Fogazzaro - Lada Mlekuž), igrajo člani RO;
18.30 Iz del slovenskih' skladateljev — Slavko Osterc: Korale in fuga za klavir, Pel samospevov, Pet arabesk za klavir; 19.00 Operne uverture in medigre;
19.30 Žena in dom; 20.40 Zbor Emil Adamič«; 21.00 »Sončni zahoti«, dramatizirana zgodba (Stanko Majcen - Jože Peterlin), igrajo člani RO.
TBDEN8KI KOLEDARČEK
24. septembra,
25. septembra,
26. septembra,
27. septembra,
28. septembra,
29. septembra,
30. septembra.
nedelja; 18. pobinkošlna ponedeljek: Nikolaj iz Fluc torek: Justina muč. sreda: Kozma in Damjan četrtek: Venceslav petek: Mihael nadangel sobola: Hieronim
Z INDUSTRIJSKE ŠOLE V TRSTU
SEZNAM KANDIDATOV, KI SO V LETOŠNJEM JESENSKEM ROKU OPRAVILI NI2. TEC. IZPIT
1. Izpitni sedež v Trstu: Valter Blokar, Emil Kuret, Vojko Gregorič, Edvard Jerkič, Stanislav Ker mec, Marij Lakovič, Jurij Matjašič, Marijan Štoka, Bogdan Turk; Magda Cok, Alenka Cressi, Loreda-na Posega, Marija Prucar, Adrijana Stoka, Davorina Švara, Marija Ugrin, Milena Zobec.
2. Izpitni sedež na Opčinah: Cvetko Milič, Marij Grmek, Karel Stojkovič, Renato Stojkovič, Boris Sosič; Gabrijela Cuk, Marija Križmančič, Mirjam Vremec.
3. Izpitni sedež v Nabrežini: Zvonko Masten, Stanislav Savi; Milena Škerk, Nataša Stubelj.
4. Izpitni sedež v Dolini: Edvard Lovriha, Oskar Parovel, Vladimir Slavec, Slavko Žerjal, Lorcdan Jcrcog.
OBVESTILO ZA PROFESORJE
Šolsko skrbništvo sporoča, da so do 25. septembra, od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na Višji realni gimnaziji v Trstu, ulica Lazzaretto Vecchio 9, prednostne lestvice za nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1961/62.
ZAČELO SE JE 16. ZASEDANJE OZN
Mongi Slini predsednih glavne skupščine
V	torek se je v Nevv Yorku začelo 16. zasedanje glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Prva seja je trajala samo tri minute, in sicer le toliko časa, da je predsednik počastil spomin tragično umrlega glavnega tajnika Daga Hammarskjo-elda. Veliko pričakovanje pa je vladalo za drugo sejo, na kateri bi morali izvoliti novega predsednika glavne skupščine. Seja pa ?e je nepričakovano gladko iztekla, ker je bil za predsednika soglasno izvoljen tunizijski predstavnik Mongi Slim, ki je danes zaradi smrti glavnega tajnika najpomembnejša osebnost v okviru OZN.
Dogovor za Bizerto
Po dolgih pogajanjih in nepotrebnih žrtvah v Tuniziji kaže, da je !e prevladala zdrava pamet. Baje bodo že ob koncu tega ledna zaključena pogajanja med francosko in tunizijsko vlado. Francoske čete so že začele podirali žične ovire v Bizerti. Šest vojnih francoskih ladij je tudi že dvignilo sidra iz vojne luke. Sedaj gre samo še zato, da sc Francija dogovori za svoje mornariško oporišče v Bizerti.
Francoska javnost se sedaj sprašuje, a'i je bilo res potreba toliko žrtev, da se pride do istega zaključka, ki bi se lahko uresničil že pred letom dni.
SPOMENIK V BRDIH
V	nedeljo so v jugoslovanskih Brdih slovesno odkrili spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni. Slovesnosti so se udeležile plitične csclnosti iz Slovenije in več kot 15 tisoč ljudi iz vseh krajev Primorske.
Glavni slavnostni govor je imel predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher. Ob tej priliki so odprli prometu na novo urejeno in več kot 10 km dolgo pat iz Plavi proti Brdom, tako da ima tudi ta predel Primorske sedaj dobro zvezo s Soško dolino in zlasti z Novo Gorico.
Mongi Slim je obenem eden najresnejših j kandidatov za novega glavnega tajnika, če ne bo Sovjetska zveza vztrajala pri svojem j znanem stališču, naj sc listina Združenih | narodov tako spremeni, da bodo posle glavnega tajništva opravljale tri osebe, in sicer po en predstavnik zahodnega in vzhod-' nega tabora ter en zastopnik nevezanih dr žav.
Danes pa še ni mogoče predvidevati, kako se bodo stvari razvijale, ker Sovjetska zveza še ni uradno postavila svojega predloga na dnevni red.
Glavna skupščina bo obravnavala okrog sto vprašanj, med drugimi vprašanje razorožitve, Nemčije, Berlina in sprejema komunistične Kitajske v OZN.
»ZLATA TORTA«
Tja do zime so v navadi vsakovrstni kongresi in festivali z nagradami ali brez njih. Na filmskih festivalih odlikujejo najboljše igralce z zlalim Oskarjem; glasne ali bolj tihe pevske kričače z zlato ploščo za snemanje.
Tem zlatim znakom se je pridružil še tretji, in sicer red »zlate lorte«. Torta je I res vsa zlata in ne iz sladkorja. Prejel pa , jo bo najboljši slaščičar na svetu. V ta namen so sklicali za dneve od 29. septembra do 15. oktobra poseben kongres slaščičarjev na Dunaju. Z njim bo združena tudi razstava sladkarij. Priprave so že v polnem teku. Dunaj slovi že štiri stoletja po svojih sladkih izdelkih; slava Sacherjeve torte je znana po vsem svetu.
Že v stari Avstriji so sladščičarji razstavljali svoje umetne izdelke, ki so vabili oko in usta. Prvo večjo tako razstavo so pa priredili leta 1932 v Dreherjevem parku. Po drugi svetovni vojni se pa že dvanajst let obnavljajo te razstave; vsako leto v drugem mestu. Letošnja dunajska »sladka razstava« bo urejena po strogo strokovnem načinu.
Pred Združene narode
Avstrijski zastopnik pri Združenih narodih poslanik Matsch je povabil v petek na kosilo najvažnejše časnikarje pri OZN. Po banketu jim je podal poročilo, kako namerava Avstrija nastopati za rešitev južrioti-rolskega vprašanja, ki se je z zadnjimi a-tentati še bolj zaostrilo.
Poslanik je povedal, da bo zahteval, naj razpravlja poseben politični od ek pri jelenskem zasedanju glavne skupščine tudi
o	sporu med Avstrijo in Italijo glede Južne Tirolske. Avstrija zahteva, naj se razpravlja predvsem o izbiri mirnih sredstev za rešitev perečega vprašanja. Dunajska vla,-da je predlagala mednarodno preiskovalno komisijo, medtem ko zahteva Ilalija, naj
o	sporu odloči razsodišče v Haagu. Po avstrijskih izjavah pa ne gre samo za pravni postopek, temveč za reševanja vprašanja, ki ima politično ozadje.
Po treh neuspelih sestankih avstrijskih in italijanskih zastopnikov, je dodal poslanik Matsch je prišlo do nekega zbližanja z užnotirolsko manjšino, ko je italijanska
| vlada sklicala mešano komisijo za proučevanje stanja na Južnem Tirolskem. Ne glede na lo pa bo Avstrija še vedno iskala no-, va pota za mirno ureditev spora. V komisiji sodelujejo vsi nemški poslanci in senatorji ter predsednik Južnotirolske ljudsko | stranke dr. Magnago. Zastopane so seveda tudi italijanske politične skupine iz bočen-' ske pokrajine.
Prva delovna seja komisije je sklicana za dan 21. septembra v Bocnu. Do'oči'a bo
1	organizacijo in delovni postopek.
ooo
Dag Hammarskjoeld žrtev zakulisnih spletk
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naloga teh držav pa je sedaj, da s svojim delom v okviru OZN pripomorejo, da se dosežejo cilji, za katere so daleč od svoje domovine in za blaginjo mladih, prebujajočih se narodov zgubili življenje Hammarskjoeld in njegovi sodelavci.
Izid volitev v
V	nedeljo, 17. t. m., so bili poklicani vo-j livci Zahodne Nemčije k volilnim žaram, da si izberejo poslance za četrto poslansko zbornico povojne Nemčije. Volitve so vzbudile pozornost vseh držav, ker so imele odločiti, ali se bo v republiki nadaljevala politična smer starega kanclerja Adenauerja ali pa bo splaval na površje dinamični berlinski župan Brandt, ki zastopa socialno demokratsko stranko.
Politični izidi so pokazali, da je dosedanja vladna večina nazadovala in da so socialisti ter liberalci npredovali. Oglejmo si najprej, katere stranke so posegle v volilni boj. Vseh strank, ki so vložile kandidatne liste, je bilo devet. Prva je krščansko demokratska unija (CDU) z Adenauerjem na čelu in njena posestrima krščansko socialna unija (CSU), ki nastopa na Bavarskem. Na drugi listi je socialistična stranka (SPD), na tretji svobodna demokratična stranka (FDP — Freie demokratische Partei), nato splošna nemška stranka in še štiri manjše stranke.
Za vsako stranko velja določba, da mora v vsej državi dobiti najmanj 5 odstotkov glasov, kajti drugače spioh ne pride v pop štev pri razdelitvi poslanskih mest.
Med 53 milijoni prebivalcev je 37 milijonov volilnih upravičencev; od teh je zopet 3 milijone več žensk kot moških volivcev. Izvoliti so morali 494 poslancev.
Na podlagi volivnih izidov so prišle v poštev le prve tri politične stranke: krščanski demokrati, socialisti in liberalna svobodna demokratska stranka.
Končne uradne številke so pa sledeče;
Odstotki	Sedeži
	1957	1961	1957	1961
CDU/CSU	50,2	45,2	281	241
SPD	31,8	36,3	159	190
FDP	7,7	12,7	33	66
Iz zgornje razpredelnice je razvidno, da so krščanski demokrati izgubili absolutno večino in 40 poslancev. Socialisti so pridobili skoro pet odstotkov in 31 poslancev, liberalci so tudi narastli za 5 procentov in so si priborili 33 novih poslancev.
BELA DAMA V DEVINU
modni Nemčiji
Sedaj je nastalo vprašanje nove vladne večine. Adenauer, ki bo vsaj začasno novi tancler, išče povezave z liberalci. Ti pa že-ijo za novega kanclerja gospodarskega mi-listra Ludvviga Erharda. Socialisti so po teh aolitičnih manevrih postavili predlog za sestavo vlade iz vseh treh strank. Vsaka iz-ned treh strank poteguje za kulisami svoje liti.
Kakšna bo nova nemška vlada, močno skrbi tudi ameriški in angleški tisk, zlasti sdaj ko gre za ureditev berlinske zadeve. Dejstvo pa je eno, in sicer, da je tudi v slemčiji konec paternalističnega vladanja >tarih politikov.
VPISOVANJE V SLOVENSKE ŠOLE
Na Tržaškem in na Goriškem se nadaljuje vpisovanje v slovenske osnovne šole. Za otroke, ki gredo v prvi razred, je treba pri vpisu predložiti rojstni list in potrdila o cepljenjih. Vpisavanje se bo zaključilo 30.'septembra. Pouk se začne 2. oktobra.
V polnem teku je tudi vpisovanje v otroške vrtce na Tržaškem in Goriškem. Vpisovanje je od 9. do 12. ure na sedežih posameznih otroških vrtcev. Otroški vrtci bodo začeli delovati 2. oktobra.
V vrtce se lahko vpišejo otroci, ki so rojeni v letih 1956, 1957 in 1958. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list, potrdila o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi. Starši otrok, ki nimajo potrdila o cepljenju proti otroški paralizi, morajo predložili izjavo, da ne nameravajo cepiti otroka proti tej bolezni.
Vpisovanje, v strokovne, niž.je in višje srednje šole na Tržaškem in na gimnaziji - liceju ter učiteljišču v Gorici se bo zaključilo 25. septembra.
Z vlade
V nedeljo zvečer je krvnik obesil na otočku Imrali v Marmarskem morju bivšega turškega prvega ministra Adnana Mendere-sa. Prejšnji dan sta po isti poti šla še dva njegova nekdanja ministra, okoli sto pripadnikov prejšnje demokratske stranke so pa obsodili na dolgoletno ječo.
Menderes, ki je imel 62 let, je stopil z 31. letom v politično življenje kot član ljudske republikanske stranke. Pozneje sc je ločil od nje in je ustanovil demokratsko stranko, ki je kmalu prevzela vso oblast v turški republiki. V začetku so množice navdušeno sledile energičnemu predsedniku. Kmalu pa je začela turška lira zgubljati na vrednosti in so se zato začele življenjske potrebščine podraževati, kar je bil eden bližnjih vzrokov, da se je proti Menderesu in njegovi stranki skovala vojaška zarota, ki ga je maja lanskega leta iz vladne palače vrgla v ječo na otoku Yassyada.
Sodna obravnava proti 600 obtožencem je
Edino umestno
Petnajst mrtvih in več desetin hudo ranjenih na zadnjih avtomobilskih dirkah v Monzi je po vsem svetu vzbudilo veliko spraševanje, ali so take tekme res potrebne za razvoj športa. Na Bavarskem je notranji minister kar prepovedal vse avtomobilske tekme. Eden izmed vzrokov za prepoved je tudi smrt dirkača von Tripsa, doma iz Bavarske, ki je povzročil tolikšno nesrečo v Monzi.
SPAAK NA OBISKU PRI HRUŠČEVU
Pred dnevi se je mudil na obisku v Moskvi belgijski zunanji minister in ena vodilnih osebnosti zahodnoevropskega socialdemokratskega gibanja Paul Henry Spaak. Po triurnem razgovoru s Hruščevom je Spaak izjavil časnikarjem, da je »trdno prepričan«, da »se lahko pričnejo pogajanja za rešitev berlinskega vprašanja«.
Na sestanku s Hruščevom sta bila predmet razprave le Berlin in nemško vprašanje. Državnika sta proučila »mnogo novih točk, ki lahko služijo kol osnova za začetek pogajanj« med Vzhodom in Zahodom.
>V ZNAMENJU MIRU
Odkar se je pretrgalo atomsko premirje, so v Sovjetski zvezi naredili poskuse že s 13 atomskimi bombami silovite moči. Zadnjo so razstrelili blizu otoka Novaja Zemlja v Ledenem morju. Prejšnje so imele v sebi več kiloton močnega razstreliva; ena kilotona je tisoč ton. Zadnja bomba je pa nosila v sebi za več megaton tritola; ena megatona je pa enaka enemu milijonu ton. Atomske bombe, vržene na Hirošimo in Nagasaki, so bile prava igrača proti temu morilnemu orožju, čeprav so v nekaj sekundah pomorile na stotisoče ljudi.
V Združenih državah so pa pod zemljo razstrelili že drugo veliko atomsko bombo.
Nov vodič
Italijanski Touring Club pripravlja novo izdajo zemljepisnega orisa Furlanije in Julijske krajine. Naslov obširne knjige bo »Guida Friuli - Venezia Giulia«. Doslej smo imeli v rabi dobro sestavljeno in pregledno Guido del Friuli, katere V. zvezek je obsegal pregled Gorice s Soško in Vipavsko dolino. Izdala jo je leta 1930 Societa Alpina Friulana pod uredništvom zaslužnega geografa Gortanija. Ta tekst bo zbor strokovnjakov zdaj pregledal in izpopolnil.
a morišče
trajala več mesecev. Dne 15. septembra pa ic bila izrečena obsodba. Večina pripornikov je bila obtožena, da je kršila ustavo. Mnoge evropske osebnosti in celo njegov prvi politični nasprotnik Ismet Inonu so posredovali za omiljenje kazni, a vrhovno sodišče se ni dalo ganiti.
oco
Sladokusec in dobrotnik
V mestu Forlimpopoli je sam minister za delo Zaccagnini odkril spomenik najzna-menitejšemu italijanskemu — kuharju. Odkritje spomenika kuharju se prvi hip zdi dokaj smešno, a v resnici ni tako. Pelle-grino Artusi, tako je ime mrtvemu slavljencu, ni bil samo mojster v kuhinji, marveč je spisal tudi kuharsko knjigo, ki je izšla že v šestdesetih izdajah po v em svetu.
Artusi pa je bil tudi dobrotnik svoje vrste. Domači občini je zapustil svojo bogato knjižnico; določil je doto za 10 revnih deklet. Poleg vsega pa še 10 tisoč lir, katere naj prejme kot posebno nagrado tisti njegov someščan, ki bo prvi v petdesetih letih po njegovi smrti postal minister ali general. Šaljivi kuhar bržkone ni vedel, da bosta po njegovi smrti leta 1911 izbruhnili kar dve svetovni vojni in da se ministri in generali požvižgajo na bankovec za deset tisoč lir.
Vendar je bila slovesnost v Forlimpopo-liju kar lepa, zlasti ker so zvečer vsem meščanom priredili zastonjsko večerjo po slovečih receptih Artusija.
TUziifihvtjft
Barkovlje:
POMEMBEN KULTURNI DOGODEK
Narodno zavedni Slovenci iz Barkovelj so v nedeljo imeli pomemben praznik. Ta dan so namreč v ul. Bonafata 6 slovesno otvorili nove prostore domačega Prosvetnega društva. Društveni predsednik Lučo Žnideršič je v pozdravnem govoru med drugim poudaril, da bodo novi prostori odprti vsem barkovljanskim Slovencem ne glede na ideološko ali politično prepričanje in da se bosta v njih gojili slovenska beseda ter ljubezen do slovenske kulture. Poudaril je tudi potrebo, da Slovenci strnejo svoje vrste, kajti le na ta način se bodo lahko u-činkovito upirali raznarodovalnemu pritisku, ki ni morda nikjer tako nasilen in močan kot ravno v Barkovljah. Novi prostori naj bi pripomogli k izvrševanju takšnega narodnoobrambnega dela, kot se je nekoč vodilo v Narodnem domu, ki ga je uničil fašizem.
Po kratkih nagovorih tržaškega mestnega svetovalca dr. Dekleve in predsednika Prosvetne zveze Ubalda Vrabca je sledila kub turna prireditev, pri kateri so sodelovali Nadja Pertot, Tatjana Uršič, Nora Jankovič in Ladi Vodopivec.
Za mnoge udeležence je bil nastop mlade sopranistke Nadje Pertotove pravo presenečenje. Dovršeno in občuteno je odpela arijo iz opere Mefistofel, M. Kozine »Pomen«, A. Srebotnjaka »Ne, jaz nočem še umreti«. Pianistka Tatjana Uršič je res mojstrsko izvedla Škerjadina »Dve etudi«, Nora Jankovič je deklamirala odlomek iz Cankarjevega dela »Dateljni«, Ladi Vodopicev pa Gregorčičevo »Znamenje in svarilo«.
Med občinstvom, ki se je udeležilo prireditve v prav lepem številu, smo opazili tudi jugoslovanskega generalnega konzula
v	Trstu dr. žiga Voduška. Novi prostori, ki so bili urejeni po načrtu mladega arhitekta iz Barkovelj Darka Jagodica, povsem ustrezajo potrebam barkovljanskih Slovencev. Prepričani smo zato, da bodo uspešno o-pravljali vse naloge, ki so si jih zadali domači prosvetarji in ki jih je v pozdravnem govoru tako lepo orisal njih požrtvovalni predsednik.
STAVKA V LADJEDELNICI FELSZEGY
Ker je ravnateljstvo miljske ladjedelnice Felszegy sklenilo odpustiti 140 delavcev, so sindikalne organizacije proglasile stavko, ki traja že teden dni in ki se je udeležuje vse delavstvo omenjene ladjedelnice. Ravnateljstvo svoj sklep utemeljuje, češ da nima dovolj naročil, da bi lahko zaposlilo dosedanje število delavcev, toda dclaVski zastopniki so drugačnega mnenja.
V	zadevo je zadnje dni posegel Delavski urad in posredoval, da so sc pričela pogajanja med ravnateljstvom in predstavniki sindikalnih organizacij. Ko to pišemo, se pogajanja nadaljujejo.
Prekinjena stavka
Po več kot pet mesecev trajajoči stavki so uslužbenci podjetja Arrigoni prekinili stavkovno gibanje in zapustili svoja delovna mešJa, ki so jih bili zasedli, da bi pre-
prečili premestitev uradov iz Trsta v neko mesto v notranjosti države. Ta sklep so u,-službenci sprejeli, potem ko jim je bilo zagotovljeno, da se bodo na ministrstvu v Rimu pričela pogajanja med sprtima strankama. Do danes pa se razgovori še niso zaključili.
Katinara:
TUDI TO JIM JE TRN V PETI!
Med narodno zavednimi prebivalci Kati-nare in Lonjerja še vedno vlada veliko ogorčenje, ker je na križišču pri znani gostilni Spetič bila tako rekoč čez noč odstranjena stara tabla z dvojezičnim napisom: »Kraljica miru — Madonnina della pace«, ki je mimoidočim kazala pot k Marijinemu znamenju v bližini. Tabla je bila zamenjana z novo, a na tej je le italijanski napis.
Tudi to dejstvo dokazuje, da se pri ljudeh, ki sedijo na odgovornih mestih, še ni nič spremenilo, kar zadeva odnose do tržaških Slovencev, temveč da so v zadnjem času postali naravnost predrzni, saj so pričeli odstranjevati celo tiste redke slovensike napise, ki še obstajajo po naših še pred leti povsem slovenskih krajih.
Kot domačini in Slovenci odločno protestiramo proti odstranitvi dvojezičnega napisa in zahtevamo da se v tej zadevi vzpostavi prejšnje stanje.
Nabrežina:
NOVI, ZAČASNI OBČINSKI TAJNIK
Ker je dosedanji tajnik devinsko-nabre-žinske občine dr. Mario Gerbini zaprosil za upokojitev, je tržaška prefektura na izpraznjeno mesto imenovala sedanjega občinskega tajnika v Doberdobu Oskarja Franzota. Ta bo opravljal tajniške posle za dobo 6 mesecev.
Zadnji topli in sončni dnevi so pripomogli, da se je trgatev v nabrežinskem Bregu letos začela nekaj dni prej kot običajno Računajo, da bo do prihodnje nedelje vse grozdje že potrgano.
Občinska uprava je poskrbela, da so pričeli popravljati in urejevati ambulanto na trgu. To delo je bilo zelo potrebno, saj današnji prostori še zdaleč niso več ustrezali vsem potrebam.
Poroka
Zadnjo soboto sta si v župnijski cerkvi obljubila večno zvestobo učiteljica gdč. Fatima Radovič in tiskar g. Elio Vižintin. Novima poročencema, ki oba izhajata iz znanih družin iz Nabrežine, želimo mnogo sreče v novem življenju.
Repentabor:
NOVA JAVNA DELA
Repentaborska občin ;ka uprava je pred dnevi prejela sporočilo, da so pristojna ob-lastva odobrila podroben načrt nekaterih javnih del, ki se bodo izvedla s sredstvi iz gospodarskega načrta. Gre v prvi vrsti za popravilo občinskih poslopij, kot so n. pr. šola, otroški vrtec in kopališče. V ta namen je že določenih 2 milijona 500 tisoč lir. Drugi načrt pa predvideva ureditev in asfaltiranje nekaterih občinskih cest, zlasti v Rep nu, za kar bodo potrošili dva milijona 300 tisoč lir.
V	teku so tudi priprave za ljudsko štetje. Župan je že imenoval komisijo, katere naloga je, da reši kako morebitno sporno ali nejasno zadevo. Vse ostalo podrobno delo pa je bilo poverjeno neki domači brezposelni učiteljici.
ZGONIK
Redkokdaj se dogodi, da je kmet povsem zadovoljen z vso letino. Skoraj vedno je namreč iz tega ali onega vzroka prikrajšan pri kakem pridelku. Letos bo na primer slaba vinska letina, čeprav je treba pričakovati, da bo vino boljše kot lani. že vrsto let naši kmetje ne pomnijo tako slabe vinske letine. Ostali pridelki pa niso bili tako slabi. Sena je bilo veliko, tako da ne bo skrbi za prehrano naše živine pozimi.
Kaj je s kmetijsko šolo?
Že večkrat se je govorilo in pisalo, da se bo v Zgoniku otvorila slovenska kmetijska šola. Občina je v ta namen naredila vse, kat zakon predvideva za otvoritev podobnih šol. Šolsko ieto je pred vrati, a še nihče nič ne ve, kako je s to zadevo. Prav bi bilo, da bi pristojna oblastva naši javnosti pojasnila, kje je vsa stvar obtičala in zakaj se ni premaknila z mrtve točke.
SREDNJE
V	vsaki vasi, zlasti če je bolj vstran od sveta, je poštni sel najbolj poznana oseba. Vsaka hiša, posebno po naših beneško-slo-venskih vaseh, prav željno pričakuje sporočil od svojcev iz tujine. Ko pride poštar v vas, oprezujejo domači, v katero hišo je zavil. Ce zavije k sosedovim in k nam ne, smo kot razočarani. Kjer potrka poštar, ves znojen in prašen, tam mu radi ponudijo požirek, da poplakne žejno grlo.
Taka znana oseba je bil pri nas stari Ciril Jerončič, štirideset dolgih let je raznašal pošto po naših zaselkih. Na tisoče kilometrov je prehodil v teh letih in bil vedno veder ter šaljiv. Nazadnje so pa tudi njemu odpovedale noge. Pol leta je, odkar je stopil v zasluženi pokoj. Užival ga je pa le malo časa. Pred štirinajstimi dne-
vi	je iznenada umrl. Naj počiva v miru!
SPODNJI BRNAS
Zadnje čase je pri nas malo porok, zato nas pa raje obišče bela žena s koso. Pred nekaj dnevi smo nesli k večnemu počitku sovaščana Antona Dorboloja. Umrl je še razmeroma v mladih letih; komaj nekaj čez pet križev je nosil. Dolgo let je bil za uradnika na občini, kamor je 'stopil v službo že pred drugo svetovno vojno. Učakal je marsikatero grenko uro, vedno pa se je izkazal kot poštenjak. Zato je bil poznan po vsej okolici in so ga ljudje spoštovali.
Naj v miru počiva!
CENTA
Smrtne nesreče se na naših asfaltiranih cestah neprestano množijo. V torek zadnjega tedna je 16-letni Renato Vidoni peljal na motornem kolesu svojega očeta proti Rtinju. Na ovinku pred vasjo sta z vso silo trčila v neki avstrijski tovornjak, ki je drvel kot blazen. Fant je na mestu umrl, oče pa po nekaj urah v huminski bolnišnici.
Cas bi že bil, da bi cestna policija ostreje nastopila proti avstrijskim šoferjem, ki
STAVKA PRI RIBIJU
Pri goriških avtobusnih podjetjih vedno kaj šepa. Enkrat se zaradi nerednosti pri tožuje občinstvo, drugič pa nastavljenci. Zdaj je bila vrsta na osebju pri podjetju Ribi, ki je v soboto opolnoči stopilo v stavko za 72 ur. Stavko so odobrile vse sindikalne organizacije.
Uslužbenci se pritožujejo, da podjetje ne upošteva delovnega urnika in da ne plačuje pravilno vseh nadur. Več let ni prevozniško osebje uživalo niti tedenskega počitka niti letnih počitnic. Končno se delavci pritožujejo, da se jim ne priznava napredovanje, kot je določeno po delovni pogodbi.
Vse te pomanjkljivosti bi moralo podrtje odpraviti, zlasti zdaj ko se modernizira.
V	tej zvezi omenjamo, da se tudi podjetje ATA, ki oskrbuje mestni promet, nekaj pritožuje. V javnost je dalo izjavo, da je bila brez vsake podlage interpelacija nekaterih občinskih svetnikov na župana, češ da prejema po nekih tajnih dogovorih podporo od mestne občine. V izjavi je nadalje rečeno, da podjetje ni nikoli vprašalo za pomoč in da tudi ne bo v bodoče. Pritožuje pa se, da se mu v šestih letih obsto-
Hetnnlbhn rlolfotn
vozijo nafto iz Trsta v Avstrijo. Brez vsakega obzira dirjajo po cesti, zlasti če imajo pod sedežem skrito pletenko Chiantija.
Naj še dodamo, da je v tem mesecu obležalo na naših cestah 22 žrtev.
NABORJET
Pri nas, kakor po vseh drugih vaseh naše doline, imamo gasilsko četo. Otrokom, a tudi odrastlim je v veliko veselje ko nastopijo možati gasilci v »pozlačenih« čeladah pri procesijah in drugih domačih slovesnostih. Kjer se pokažeta sila in rdeči petelin na strehi, se tudi potrudijo. Dosti pa ne morejo opraviti, ker je njih gasilska priprava povečini zastarela.
Ta žalostna resnica se je pokazala pred nekaj dnevi, ko se je vnel hud požar v gozdu ob stezi, ki pelje na planino Strehico. Na pomoč so hiteli tudi naši gasi’ci z motorno brizgalno. Kljub ozki, strmi in nevarni poti so pogumno prodirali navkreber. A g'ej. zlomka: še preden so prispeli na kraj Požara, se jim je vnela brizgalna, tako da so morali gasiti brizgalno, namesto da bi ona zadušila ogenj. Nazadnje so jo vso pop k var j eno prekucnili kar v grapo, v upanju, da se bodo oblastva vendarle zganila in nabavila novo.
FURLANSKO VINO
Že 20. maja letošnjega leta je poseibna komisija vinogradnikov sklenila, da je treba furlanska vina v vsej pokrajini bolj uveljaviti na trgu. Prišli so do sklepa, da je treba '■inski pridelek poenotiti in tipizirati. Ista zamisel kot pri naših Bricih, samo* da oni stvar zagrabijo konkretno, pri nas pa radi bolj modrujemo in teoretiziramo.
Furlanski trtorejci so raznisali tudi nagradno tekmovanje za značko in za geslo, ki naj enotnega furlana predstavi v kupčiji. Razsodišče je pregledalo 55 poslanih primerkov. Zmago in sto tisoč lir je odnesel l'isar Antonini iz Vidma z geslom »Furlan Po svetu«.
ja vedno mečejo polena pod noge in da je stalno podvrženo zlonamerni kritiki.
Mi ne bomo presojali, koliko je vse to resnično, a že sama interpelacija, kritike m odgovori podjetja ATA kažejo, da ne teče vse prav gladko.
ŠT. MAVER
Letošnja lepa jesen je tudi v našo sončno vas prinesla dosti novic; pa ne samo v pomenu novosti, marveč tudi kar se tiče novih zakonskih parov.
Pred oltar sta tako stopila Zdravka Sfiligoj od štantovih in Emil Klanjšček z Oslavja, iz vrle- kmečke družine. Isti dan in med isto poročno mašo sta si obljubila večno zvestobo Stojana Lazar in Milan Gravner z Oslavja. Nevesta je bila dolgoletna pevka v cerkvenem zboru; upamo, da nas tudi zdaj ne bo zapustila.
Ne smemo pozabiti, da je stopila v zakoniki stan tudi Ana Pintar, prav tako vneta za cerkev. Vedno je skrbela za okras in cvetje na oltarju.
Vsem tem parom, ki so si pod sv. Valentinom dali besedo za novo življenje, želimo dosti cvetja in malo trnja v njih bodočih dnevih!
Radi bi spregovorili še kaj besed o naših cestah, če bodo naletele na voljna ušesa. Tisti klanec in nevarni ovinek pri štantovih bi se moral na kakšen način urediti. Promet v naše vasi je že tako narastel, da ne zadostuje več sama flikarija, ampak je potrebno cesto za stalno popraviti. Dvomimo pa, da jo bo mogoče izpeljati po dosedanjem grebenu. Nekateri so se že bavili z načrtom, da bi zgradili drugo cesto od Grgarca navzdol z novim mostom čez Pev mico. Bojimo se pa, da bo ta lep načrt ostal še dolgo samo pobožna želja.
PEVMA
Prejšnji petek smo se tudi iz Pevme, z Oslavja in iz drugih okoliških vasi pridružili vsakoletnemu župnijskemu romanju na Barbano. Iz naše fare so odpeljali kar trije avtobusi, iz števerjana pa dva. Vseh udeležencev barbanskega romanja je bilo okrog 1200; med njimi tudi okoli sto iz Trsta.
Na povratku z Barbane so si pevmski farani ogledali pod vodstvom g. župnika Rutarja tudi zanimivosti prastare oglejske stolnice. Tam nas je prijetno presenetil oglejski msgr. Cocolin, ki je romarjem razkazal zgodovinske znamenitosti. V kripti je z nami molil naprej tudi po slovensko. Marsikdo, ki meni, da bi morali slovenski verniki v cerkvi opustiti materinščino, naj si vzame tega gospoda za vzgled. -
Dobre volje smo se zvečer vračali domov z željo, da se tudi prihodnje leto Zberemo na Barbani.
DUHOVSKA IMENOVANJA
S škofijskim odlokom je bil za kaplana na Travniku imenovan g. Stanko Jerici jo. Nastopil je službo, katero je dolgo let prej opravljal g. Mazora, ki je bil prestavljen v šempolaj. Njegovo premeščenje je pred meseci zbudilo precejšnjo nevšečnost slovenskih vernikov; še bolj pa dejstvo, da
več mesecev ni bilo namestnika na službenem mestu.
Drugo imenovanje se tiče g. Artura Zaletela, ki bo v bolnišnici opravljal službo dušnega pastirja za slovenske bolnike. S tem imenovanjem je zamašena velika vrzel, ker so slovenskim bolnikom v bolnišnici mogli nuditi versiko pomoč le priložnostni spovedniki.
ŠTANDREŽ
Že nekaj let se je ustalila navada, da v poletnih mesecih nastopa na odprtem odru v Štandrežu Slovensko gledališče iz Trsta. Dober glas naših igralcev privabi vedno precej gledalcev. V soboto so uprizorili »Sneguljčico«. Po naši sodbi ni sobota v 'epih mesecih prav primeren dan za nastope po deželi. Ljudje se ob tisti uri šele vračajo z dela in jih čaka še to in ono v hiši. V nedeljo zvečer smo pa poslušali »Cardaško kneginjo«. Občinstvo je bilo kar navdušeno nad dobro izvedbo. Nekaterih tehničnih pomanjkljivosti ni niti opazilo. Na prostem je seveda težko, da bi mogla še talco prizadeven pevec in orkester vedno slediti drug drugemu. Nekatere mlajše moči pri gledališču kažejo, da se bodo razvile v odlične igralce. Režiser se je potru dil, kolikor je mogel, da bi na majhen oder dosti pričaral. Dirigent Kjuder je temperamentno vodil orkester, ki pa ni bil v najboljši sestavi.
Občinstva smo to pot opazili precej, čeprav so bile v okolici različne prireditve, ki so marsikoga odtegnile.
GRADIŠKA
Danes zvečer so odprli v Gradiški pokrajinsko obrtno razstavo. Pobudo za to gospodarsko dejavnost sta dali Zveza obrtnikov in Trgovinska zbornica v Gorici. Največji delež na razstavi imajo izdelovalci pohištva iz Krmina in okolice. Obrtniki iz Tržiča so poslali na ogled izdelke za čolnar-stvo in ribištvo; nekaj je tudi lepih primerkov iz kovanega železa. Podjetja iz Gradiške se predstavljajo bolj s kmečkim in poljskim orodjem, pa tudi s kitarami in lično izdelanimi otroškimi punčkami.
Gradiška razstava se vsako leto bolj uveljavlja. Lani so napravili na sejmišču za pet milijonov lir kupčij. Pomembna je pa zlasti zato, ker skuša pokazati prerez goriške obrti.
TRŽIČ
V	nedeljo, 24. septembra, bodo v trži-ških ladjedelnicah spustili v morje drugo turbinsko ladjo velikanko »Guglielmo Marconi«. Prostora bo imela za 1700 potnikov. Z dvojčkom »Galileo« spada med največje Lloydove ladje vseh časov. Ladja ustreza vsem modernim zahtevam. Na različnih delih ima televizorje in veliko dvorano za te-iekino. Za zabavo potnikom služijo različne igralnice, plesne dvorane, plavalni bazeni in celo zimski vrt ter park za otroke. Ladja bo vozila na progi v Avstralijo.
POROKA
Prejšnji teden sta si v cerkvici v šentmavru pri Gorici obljubila večno zvestobo otroška vrtnarica gdč. Rutfi Lutman iz Gorice in g. Markič, uradnik v Tolminu. Novemu paru želijo vsi znanci in prijatelji obilo sreče in uspehov v novem življenju.
IZ KULTURNEGA ŽIV-LJiSJNJA Bravničarjev nastop v Trstu in Gorici
O gostovanju mladega slovenskega violinista Dejana Bravničarja v Trstu je poročala agencija »Ita-lia«: Mladi violinist Dejan Bravničar je dosegel v Trstu velik osebni uspeh, ko je izvajal s tržaškim filharmoničnim orkestrom, Cajkovvskijev koncert v re maggiore. Bravničarja je prekinil bučni »aplavz« občinstva, kar je v tržaški glasbeni kroniki nekaj nenavadnega. Občinstvo je napolnilo Avditorij že ob koncu prvega polčasa. Velik uspeh je imel slovenski koncertist tudi v Gorici, kjer je nastopil v četrtek zvečer. Z Dejanom Bravničarjem se je prav tako odlikoval dirigent Oskar Kjuder, ki je prevzel odgovornost, da je vodil koncert Cajkovvskega in tako v zadnjem trenutku nadomestil nemškega di rigenta Reepsa in ni niti imel časa za vajo. Dirigent Oskar Kjuder trenutno uči na Glasbeni Matici v Trstu.
Zvedelo se je, da bo v okviru kulturnih prireditev jugoslovanski dirigent Oskar Danon, ravnatelj zagrebške opere, dirigiral simfonični koncert v be-
KONGRES JUGOSLOVANSKIH SLAVISTOV V LJUBLJANI
Dne 23. septembra se v Ljubljani zaključi kongres Zveze slavističnih društev Jugoslavije, na katerem sodelujejo delegati slavistov iz vseh republik. Na sporedu je okrog 60 predavanj s področja literarne zgodovine in teorije, jezikoslovja in pedagoške slavistike.
Slovenski slavisti so 20. septembra odkrili spominske kipe trem zaslužnim slavistom: dr. Francetu Kidriču, dr. Rajku Nahtigalu in dr. Franu Ramovšu. Kipe je izdelal kipar Boris Kalin.
,.Koristno s prijetnim”
V	Trstu se je zaključil ploveči osmi kongres italijanskih katoliških založnikov, ki je trajal od 14. do 17. septembra. Zasedal pa je. na ladji »Saturnia«, ki je plula iz Neaplja v Trst. Med potjo se je ustavila v Patrasu in Benetkah. Kongres je priredila Zveza italijanskih katoliških založnikov in na njem je bila zastopana tudi vlada po podtajniku za informacije, senatorju Giraudu. Vatikan pa je zastopal generalni asistent Katoliške akcije msgr. Maccari. Zastopane so bile tudi razne državne in zasebne ustanove, ki imajo opraviti z lepo knjigo in s katoliškim periodičnim tiskom. Za kongres so prijavile svoje zastopnike skoro vse italijanske založbe, tudi najvažnejše kot Gastaldi, Ceschina, Hoepli, Marzoc-co, Zanichelli, Le Monnier, Bompiani in Cappelli; najbolje pa so bile seveda zastopane specializirane katoliške založbe, kot so Ave, Coletli, Ancora, SEI, Marcelliana in tudi tuje, kot so Herder, Presbyte-rium, Studium itd.
Kongres se je začel v Neaplju takoj po vkrcanju na »Saturnio«. Zborovalce je najprej pozdravil v imenu vlade podtajnik Giraudo, nakar so sledila predavanja z diskusijo o pravicah založnikov, o njihovih kvalifikacijah, o knjigi in skupnem Evropskem trgu in drugem. V nedeljo, zadnji dan kongresa, je na ladji maševal beneški kardinal Urbani.
neškem gledališču »Fenice«. Prav tako pa bo v Benetkah beograjska opera predvajala Prokofijevo opero »Ljubezen treh pomaranč«.
050
USPEH SKLADBE PAVLETA MERKUJA V TRSTU
Na prvem jesenskem koncertu Tržaškega filharmoničnega orkestra v Avditoriju so izvajali tudi skladbo »Lirična suita za violino in orekster« mladega slovenskega tržaškega skladatelja Pavla Merkuja. Solistični del je izvajal Giorgio Brezigar.
Vsi kritiki so pohvalili Merkujevo delo ter mu priznali modernost, svežino in izvirnost. Merku se zadnje čase lepo uveljavlja tudi v tujini.
Umrl je enolog dr. Niko Županič
Prejšnji teden je umrl v Ljubljani znani slovenski etnograf in etnolog, univerzitetni profesor dr. Niko Zupanič. V kratkem bi bil dopolnil 85 let.
Doma je bil iz Gribelj v Beli Krajini, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, na Dunaju pa je študiral zgodovino, geografijo, prazgodovinsko arheologijo, etnologijo in antropologijo. Po prvi svetovni vojni je bil upravnik Etnografskega instituta v Ljubljani in leta 1923 je dosegel ustanovitev samostojnega Etnografskega muzeja v Ljubljani. Dr. Zupanič je dal pobudo za izdajanje prve slovenske znanstvene etnološke revije »Etnolog«, katero je vodil kot urednik 13 let. Pokojnikova zasluga je tudi ustanovitev samostojne etnološke katedre na univerzi v Ljubljani, katere predstojnik je bil do upokojitve leta 1953. V mnogih svojih razpravah je obravnaval nastanek raznih geografskih in etničnih imen med slovanskimi narodi. V svojih študijah o rasah je nastopil proti rasističnim teorijam, zlasti leta 1936. Ena njegovih zadnjih razprav je »Imena rodbin, domov in naselij kot pomožni viri za zgodovino migracij ter nekoliko belokrajinskih primerov«. Neko njegovo razpravo iz zadnjega časa pa so te dni prebrali na kongresu bizantologov v Ohridu. Pokopali so ga 13. t. m. v Ljubljani.
KULTURNE VESTI
, Umetnostni zgodovinarji so prišli do prepričanja, da je pročelje starodavne cerkve Santa Maria Maggiore v tržaškem Starem mestu delo slavnega arhitekta Andrea Pozza, ki je zgradil tudi pročelje bazilike San Giovanni in Laterano v Rimu. Neovrgljivih dokazov pa še ni. Trst je, kot znano, reven na arhitektonskih spomenikih.
o V Milanu je izšla knjiga izbranih pesmi Biagia Marina, ki je doma iz Gradeža in piše pesmi največ v domačem narečju. Prištevajo ga med najboljše sodobne italijanske pesnike. Knjiga ima naslov »Solitae« (Samota), uredil pa jo je Pier Paolo Pa-solini.
s Na češkoslovaškem so pred kratkim uničili zadnji Masarykov spomenik. Stal je v njegovem rojstnem kraju Hodonin na Moravskem. Podrtje spomenika so morali lansko jesen odložiti, da so »poučili« prebivalstvo, ki ni pustilo spomenika podreti.
• Komisija za proračun ameriške poslanske zbornice je črtala iz osnutka proračuna štiri milijone dolarjev za ohranitev staroegipčanskih templjev. Vlada bo skušala rešiti ta znesek, ker se boji, da bi ameriška brezbrižnost za usodo znamenitih templjev, katere grozi zaliti Nilova voda po dograditvi Assuanskega jezu, slabo vplivala ne egiptovsko javno mnenje.
• V Montrealu v Kanadi so aretirali študenta prvega letnika umetnostne akademije, ker je razrezal v muzeju štiri dragocene slike. Baje zato, da se je »maščeval«, ker je pri izpitu padel. Svet je prepoln norcev.
Šlobti poklicanih',.
Kulturne nagrade, ki jih razpisuje bogati tovarnar grof Marzotto, se vedno bolj uveljavljajo. Vedno večje število tekmovalcev privabljajo ne samo zelo visoke nagradne vsote, marveč tudi ugled, katerega je dosegel »Premio Marzotto« v italijanskem in evropskem merilu.
Letos se je priglasilo k literarnemu tekmovanju kar 442 književnikov, in sicer 175 /a pripovedno slovstvo ter poezijo, 25 za zgodovino risorgimenta, 170 za odrske spise in 64 za dela iz medicine
(tte§h>G fjfi/iimfe llliijttel de llnuimitifi
NARODNO PRISTNOST”
a
Sicer se tolaži Unamuno, da delajo tako v še večji meri vsi drugi »veliki« evropski narodi. Tudi1 oni kličejo zlato dobo navadno tisto, ko so postali bolj živalski od vseh drugih ...
»Stokamo, da nimamo mladine! Ni mladine! Grozna beseda in še hujša pesnica! In kdo je temu kriv? Pišček se še ni dobro otresel lupin svoje ne-zavestnosti, ko mu strogi in namršeni petelin nakaže »edino« pot, ki jo ima na izbiro. Nataknejo mu trake in znake in potem, ko je obljubil zvestobo in pokorščino ,je pišček postal član ene petih ali desetih framasonskih struj, ki delujejo v Španiji: bele, črne, rdeče, rumene, zelene ...
r	~~ £M—t— —
1
Avgust
Černigoj:
MALI
GALEBI
Ne dovolimo, da bi se mladež zbirala sama, da bi prosto opazovala in presojala svet, v katerem živi, da bi vdihavala drug zrak kot naših plesnivih soban; ne dovolimo nikomur, da bi bil tak, kot je, vse je treba »spreobračati«, izenačiti, uniformirati in opredeliti. Dodajmo, da je malo kruha med nami — in kjer kruha ni, vse je prilizovanje — pa bomo razumeli vzrok našega hlapčevstva in kame leonstva. Če pa tu pa tam dvigne svojo glavico neodvisna mladika, je takoj sto rok, ki hitijo, da jo zmcncajo. V tem ozkem in dušečem ozračju ni prostora za originalnost, za pobude, za mladostne iniciative; med nami uspevajo samo »pridni Janezki«, pridni kot čepi; to je edina pot, da jih sprejmejo za »kmete« na šahovnici našega javnega življenja in v najboljšem primeru smejo upati, da bodo postali tekači.
Zvest izraz našega javnega življenja je naše časnikarstvo. Kako malo, — nič ni v njem ljudskega glasu; kdo se iskreno zmeni za ljudsko mnenje? Vse je le »vodstvo«, »poduk« in propaganda; vse je »hierarhizirano«, izumetničeno in vskladeno; življenjski sok so pretaka od zgoraj navzdol, ko nam vsa narava priča, da mora biti narobe. Manjša uredništva so podružnice večjih in ta še drugih, ki tičijo kje daleč v državi, kadar ne v tujini. Naši samozvani časnikarji! Ubogi prepisovalci! In kako naj pišejo, ko niti brati ne znajo? Brati, pravim, iz žive knjige »vedno istega in vedno ponavljajočega se ljudskega življa!«
Ko v zgoščeni obliki podajamo bralcem nekatere vodilne misli velikega španskega pisatelja, ne nameravamo primerjati, še manj pa istovetiti naših razmer s tistimi, ki — po Unamunu — prevladujejo v Španiji. Zazdeva se nam pa vendar, da je tudi med nami vzrokov dovolj, da jih vzamemo v premislek.
(Konec)	L.	Z.
GOSPODARSTVO
Preglejte hruškova drevesa
Mnogo hruškovih dreves je že sedaj skoraj popolnoma golih, ker so mnogi listi že odpadli. Umljivo je zato, da se drevesa niso med letom toliko okrepila, kot bi se morala, če bi bili listi zdravi in še zeleni na drevesih. Zato bo tudi rodovitnost manjša.
Vzrok, da so listi odpadli, tiči v bolezni škrlup ali krastavost (venturia pirina), katero označujemo tudi kot luknjičavost lir stov. Na hruškah je ta bolezen najbolj razširjena, a naši sadjarji jo zelo zanemarjajo. In letos se je hudo razširila.
Bolezen se razvije iz glivic, oziroma iz trosov, ki prezimijo na listih ali na gnilih in okrnelih plodovih. Pod vplivom spomladanskega dežja se trosi razširijo po mladih listih in če je toplota vsaj 5 ur primerno visoka (med 23 in 27° C), se listi okužijo. Bolezen jih lahko napade v dobi od aprila do julija. Na listih se kmalu po okužitvi pojavijo pege, predvsem na spodnji strani.
V	začetku so pege črno zelenkaste barve, pozneje pa bolj sivkaste, končno se posušijo in odpadejo.
Ne obolijo pa samo listi, marveč tudi plodovi. Tudi na teh se najprej pojavijo pege, ki so rjave ali črne barve. Te pege se večajo in kmalu lupina razpoka. Okužena stran plodu se ne razvija več in zato ostanejo plodovi drobni, zviti v različne oblike in na bolnem mestu navadno razpokani. Kakšenkrat ne najdemo na vsem drevesu nobenega zdravega ploda.
Škrlup ali krastavost preprečujemo s škropljenjem. Trenutno je najboljše škropilo nebakreni pripravek »mezene«, kate-
ALI BABO KAŽE PRAV?
Babo je moštni sladkomer, ki ga je izumil Avgust Vilhelm Babo, ravnatelj enolo-sko - pomološkega (vinarsko-sadjarskega) zavoda v Klosterneuburgu pri Dunaju. Zato se ta moštni sladkomer imenuje tudi »klo-stemeuburški«.
Babov moštni sladkomer kaže, koliko sladkorja se nahaja v 100 kg mošta a'i v enaki količini druge sladkorne brozge. Drugi moštni sladkomeri, n. pr. pri nas precej razširjeni Guyot, kažejo, koliko sladkorja se nahaja v 100 litrih mošta. Ker je 100 kg mošta manj kot 100 litrov, zato so ugotovitve Babovega sladkomera nižje kot po Guyo-tu. Pravilni pa sta obe ugotovitvi, a ju moramo različno ocenjevati in ne smemo enako računati odstotkov sladkorja v odstotke r.lkohola.
Pri spreminjanju odstotkov sladkorja v odstotke alkohola navadno množimo'odstotke sladkorja z 0.6. Če vsebuje mošt n. pr. 16% sladkorja, bo vino imelo 9.6% alkohola (= 16 x 0.6). To je pravilno, če smo ugotavljali odstotke sladkorja v moštu z mero Guyot. Če pa smo uporabljali Babov sladkomer, je navadno količnik 0.6 alkohola za cnoto sladkorja za 10^ prenizek.
Kdor torej ugotavlja sladkor v moštu z ftabom, naj dobljeno številko pomnoži z 0.66 in tako bo dobil približni odstotek al ^ohola v vinu.
rega raztopimo v zimskem času po i/2 kg v ( 1100 litrih vode. Poškropiti moramo vse dre-1 J vo. V spomladanskih mesecih pa prepreču- j jemo bolezen — in delno tudi zdravimo — jz istim škropilom, a s polovično gostoto: j 250 do 300 gramov »mezene« v 100 litrih vo-j de. Eno samo res temeljito škropljenje v zimsikem času zaleže največ. Drugače moli amo v spomladanskih mesecih škropiti večkrat.	(Dobra	je	tudi raztopina	modre
'galice, kot za trte).
Končno se pa moramo zavedati, da prevečkrat bolezen sami širimo: Namesto da bi vse odpadle liste in vse bolne plodove lepo pobrali in sežgali, jih puščamo ali pod drevesi — z vso zalogo bolezenskh kali — ali pa vržemo na gnojišče, od koder pride zopet v bližino sadnih dreves. Zato moramo jeseni — po odpadu listov — temeljito počistiti	drevesa	in	tla pod	njimi	ter vse
nabrano	sežgati,	če	pa ne	bomo	bolezni
zatirali, bo bolezen zatrla naše hruške in tudi jablane.
0X5
Goljšavost kapusnic
(Cvetača — karfijola ovene in se posuši)
Mnogi vrtnarji so v zadnjih tednih opazili, da marsikatera cvetača — karfijola neha rasti, nato ovene in se posuši. Ko so posušeno sadiko izrili, so ugotovili, da so se korenine	skoraj	popolnoma	spremenile v
gomoljnate nabrekline ali otekline. V prvem trenutku so mislili, da je te nabrekline povzročil kakšen živalski mrčes, a so pozneje spremenili mnenje, ker niso opazili nobene luknjice, kjer bi se mrčes skrival. Tudi v nabreklinah ni nobenih praznin.
Gomoljnato nabreklost korenin, kar ime-
nujemo tudi golšavost ali škrofuloznost, povzroča posebna glivica, ki živi v notranjosti celic in ki ji znastveniki pravijo »Pla-smodiophora brassicae«. Ne napada pa samo cvetače - (karfijole, marveč vso povrtnino iz družine križnic, torej poleg cvetače tudi vrzote — ohrovt, glavnato zelje — kapus, broklje, kolerabce, repo, repišče, redkvice in redkve ter celo neke plevele, ki imajo podobno cvetje kot navedena povrtnina.
Golšavosti še ne znamo zdraviti, lahko pa jo preprečimo. Predvsem upoštevajmo, da se najraje pojavlja v bolj vlažni zemlji, ki ima malo apna. Razvoj bolezni pospešujemo, če povrtnini gnojimo s svežim hlevskim gnojem in zalivamo z gnojnico ail straniščem. Bolezen pa se pojavlja tako na njivi kot v zaprtih gredah za vzgojo sadik.
Iz tega izhaja, da moramo golšavost zatirati. Če se je pojavila, moramo med vlažno in na apnu revno zemljo premešati mnogo apna, in sicer na vsak ar (= 100 m-’) po 100 do 150 kg apna v prahu. Saditi smemo samo zdrave sadike in če opazimo na kakšni sadiki nabreklost korenin, moramo sadiko izločiti, se pravi sežgati. Kdor tako sadiko in predvsem njene podzemeljske dele pusti kar na njivi ali vrže na gnoj ali jo da živini, bolezni ne zatira, temveč jo širi. Samo ogenj razkuži. Gnojiti ne smemo s svežim hlevskim gnojem in ne smemo polivati gnojnice in stranišča. Poleg tega moramo takoj izruti in sežgati vse rastline, na katerih bi opazili razvoj bolezni, to je zaostajanje v rasti, ovelost in sušenje, ter bi na koreninah ugotovili nabreklost korenin. Kjer se je bolezen pojavila, čeprav v majhni meri, to se pravi le pri redkih rastlinah, tam ne smemo vsaj 4 leta saditi kapusnic. Vsaj toliko časa ostane namreč glivica gol šavosti živa in delavna.
Končno bi bilo potrebno tudi to: ko poberemo povrtnino kapusnic, ne bi smeli pustiti na njivi stebel s koreninami, temveč bi jih morali izruti, posušiti in potem sežgati, tudi če na koreninah ne opazimo bolezni
ZEMA
m
Debelost škoduje zdravju - 3
RAČUNANJE KALORIJ NAJBOLJ GOTOVO SREDSTVO
Zelja domala vseh debelih ljudi je, da bi shujšali in se na kakršenkoli način približali normalni telesni teži. Nekateri se poslužujejo vseh mogočih shujševalnih zdravljenj, od pretiranega stradanja do uživanja najrazličnejših tablet in praškov. Najbolj vztrajni z lahkoto dosežejo zaželeno težo, a ker se potem ne ravnajo po potrebnih predpisih, dobijo izgubljeno težo nazaj.
Ce hočete shujšati, morate najprej ugotoviti, zakaj ste se zredili. Nekateri se zredijo, če redno preveč jedo; drugi zato, ker je hrana enolična, ker je jedilnik slabo sestavljen, ker so obroki preveliki, ker uživajo preveč tekočine ali zelo visoko kalorično hrano. Normalno razvit moški potrebuje dnevno okrog 3000, ženska pa okrog 2500 kalorij. Množina kalorij je seveda tudi odvisna od dela, ki ga človek opravlja. Tako na primer zadostuje za normalno razvito žensko, ki opravlja pisarniško delo, 2000 kalorij dnevno, za moškega pa, ki težko dela in se giblje, celo 5000 kalorij dnevno.
Preračunano je, da je za človeka, ki počiva, dovolj 30 do 40 kalorij na kilogram njegove telesne teže. Človek, ki srednjetežko dela, pa potrebuje 40 do 50 kalorij na kilogram, če hočete obdržati normalno težo, poskusite nuditi telesu potrebne kalo-
rije po temle ključu: za ljudi, ki v glavnem sedijo, je ključ 32, za tiste, ki se malo gibljejo, je ključ 36, za ljudi, ki se mnogo gibljejo, je ključ 40 in za težke delavce pa 60. Potrebne kalorije dobimo na ta način, da normalno težo človeka pomnožimo s ključnim številom. Kot primer vzemimo uradnika, ki spada v nižjo skupino in ima ključ 32; njegova normalna teža je 80 kg. Ta potrebuje, če hoče obdržati normalno težo, k 2.560 kalorij dnevno.
Ce ste predebeli, morate postopno shujševati. Prilagodite se hrani z manjšo kalorično vrednostjo in se izogibajte močnih zajtrkov (med, jajca, sir, klobase idt.). Prav tako se poskusite odvaditi uživanju tekočin pred in med jedjo. Vse te odpovedi pa ne smejo iti na račun vašega zdravja. Razdelite kalorije na obroke: zajrtk 300, kosilo 1000, večerja 750, malica in pijače 450 kalorij. Vse skupaj znaša na dan 2.500 kalorij, kar je dovolj za uradnika srednje postave.
Tablete in praški tudi vedno ne pomagajo, zlasti še takrat ne, če se poleg shujševalnih tablet ne držite navodil za uživanje jedil manjših kaloričnih vrednosti.
Poskusite tudi takole: jejte skozi 4 tedne jedila, ki jih imate, sicer radi, vendar le v majhnih obrokih. Ce ugotovite, da shujšate tedensko pol kilograma, sle na pravi poti in lahko nadaljujete, dokler ne dosežete normalne teže.
3 — (Konec prihodnjič)
K.
It.
1/L&	{/€>0	000
»Saj veš, da hoče njen oče vzgojiti fanta iz nje, čeprav je Neva najmanj ustvarjena za tako vlogo.« Gospodar Kvas je pomenljivo pogledal svojo ženo. Včasih sta z ženo na tiho upala, da bo postala Nevina njih snaha.
V	resnici je deklica vzbujala zlasti pri mladeničih prav čuden vtis, ker jo je oče silil prav v tisto vlogo, ki se je nežni postavi najmanj podala. Oče je prigovarjal sinovom, naj bodo z njo prijazni.
»Pomagajte ji zdaj, da se bolje privadi na konje. Oče je pri vajah z njo silno nepotrpežljiv in prav to jo naredi tako strahopetno.«
Davo si je dal precej opravka in je vsako popoldne vadil z Nevino.
»Hvala, Davo,« je rekla nekega dne, ko je po ježi vsa trudna zdrknila s konja. »Preveč skrbiš zame. Oče je že priznal, da napredujem. Hudo je, če moraš nekaj delati, kar ti ni všeč.«
»Te prav nič ne veselijo konji?« je dejal mladenič, ko je odpeljal žrebca na povodcu proti hlevu.
»Ježa me že veseli, če popustiš živali uzde in te mirno ponese tja po travnikih, kamor hoče.«
Stopila sta v hlev, kjer se je gnetlo v kot celo gnezdo mladičev volčjakov.
Dekle je stopilo in potrepljalo mater po hrbtu.
»Pazi, Neva, da te ne u'kolje. Z mladiči je huda.«
Neva, ki so jo vsi imeli za plašno, je pokleknila k mladičem. Živalska mati, ki je vsem drugim kazala ostre zobe, je zgrabila mladiča za vrat in ga položila deklici v naročje.
Davo je stopil bliže in se je začudil: »Vsi pravijo, da se bojiš živali, zdaj pa...«
»Ah — živali me imajo rade, dosti bolj kot ljudje,« je žalostno odvrnila. Dava je prevzelo sočutje z deklico. Živali jo imajo
raje kot ljudje. Tu sedi pri njih ter se z njimi pogovarja, kot da bi jo razumele.
( »Tako čutijo živali s tabo, da mi res ne gre v glavo, čemu se bojiš jahalnih tekem,« jo je vprašal Davo.
| Neva je zavzdihnila. »Saj se ne bojim zastran dirk in tudi ne konj. Nekaj povsem drugega je, Davo.«
»Kaj je tisto? Nikar ne bodi tako zaprta. Laže ti bo, če se s kom razgovoriš.«
i	Dekle je odkimalo. »Nič ne bo bolje, Davo. Kako neki? Niso živali krive, marveč ljudje.«
»Kakšni ljudje — tvoj oče?«
Ni odgovorila. Ni hotela obtoževati; sama mora nositi svoje gorje.
| »No, še te dirke boš prestala, potem pa
I	boš smela z mojimi starši na potovanje.«
( čudno ga je pogledala z globokimi temnimi očmi, ki so spominjale na ujeto žival.
»Kaj praviš? S tvojimi starši na potovanje?«
»Ah, da, ti še ne veš. Naš oče je govoril s tvojim.«
»In kaj je rekel.«
»Rekel je, da je vse odvisno od tega, kako se boš izkazala pri tekmah. Zate bi bila prav potrebna majhna sprememba.«
Njene črne oči so dobile proseč izraz. »Davo, pomagaj, da prestanem še to neumno preizkušnjo. Kako rada bi šla proč s tvojimi starši, ki so tako dobri, toda moj oče ne bo dovolil...«
»Bomo že vse tako uredili, da bo tudi tvoj oče zadovoljen,« je obljubil Davo.
—0—
Nevino srce je razburjeno tolklo, ko je prišel dan za jahalne tekme. Lepi pozno-poletmi dan še ni imel vonja po jeseni. Tekmovalni prostor je bil ves ovešen s pisanimi zastavicami. Marsikatero moško oko se je oziralo po skupini deklet v elegantnih jahalnih krojih, ki so trepljale iskre konje po vratu. Malo vstran od te skupine je
stala Nevina v okusni obleki, tako da se je zdela kot vi Lek mladenič.
Poleg nje je stal Davo in ji vlival poguma.
»Tako, konju pusti pri diru malo svobode. Poskušali smo dovolj za skoke čez ovire. Ti samo nalahko brzdaj žrebca.«
»Samo, da bi ne imel takega strahu pred vodnim jarkom. Z vašim žrebcem gre bolje kot z našim.«
strani, da ne bo zagledal jarka kar nena-
»Naj te ne skrbi! Usmeri ga nekoliko po doma pred seboj. Ti moraš ...« — Moral je prekiniti stavek, ker je prihajal Nevin oče v spremstvu mladega moža.
»Smem predstaviti mojo hčerko Nevo, gospod Rešnik,« je spregovoril oče.
Neva je povesila pogled, ko se je srečala z očmi mladega in oholega moža. Ko mu je podala roko, je občutila, da je njegova desnica trda in mrzla.
Čez hip sta se oče in njegov znanec že oddaljila. Dava je kar jezilo, da ni imel oče vsaj ene prijazne besede za svojo hčer. Res, usmiljenja vredna! Hotel ji je reči še nekaj vzpodbudnih besed, pa se je kar nenadoma poslovil od nje. Na drugem koncu travnika je ugledal deklico, ki je imela po njegovem mnenju najlepše zavihan nosek in najbolj ljubke jamice v ličkih, kadar se je zasmejala. Irena se je pa rada marsikomu nasmihala. Davo jo je urezal kar preko jahalne proge proti cilju svojega hrepenenja. Nežna, črnooka Neva je spet ostala sama — kakor vedno.
Sledila je Davu s pogledom in ga videla, kako se smeje z dekletom. Kako more bili lepo, če se kdo smeje s teboj, si je mislila. Življenje drugih deklet je popolnoma drugačno od njenega. Tako veselo in brezskrbno se obnašajo. Popolnoma naravno se ji je zdelo, da jo je Davo pustil in šel k Ireni, čeprav je na tiho upala, da ji bo pomagal vsaj v začetku turnirja. Toda bila je že navajena, da je prepuščena sama sq-bi. Občutila je, da sc ne bo vse gladko izteklo. Ko se je vzpela na konja, je čutila na sebi očetov ukazovalni pogled. Dobro je vedela, da jo čaka nekaj hudega, toda ona mora skozi... sama ... nihče ji ne stoji ob strani.	(Dalje 1
»Za vero se je treba truditi,« je dejal pater. »Bog podeli milost verovanja tistemu, ki hoče verovati in ki je tega vreden.«
»Nekoč vas bom zaprosil, da mi žrtvujete nekaj časa, pater. Imela bova dolg razgovor,« je rekel Peter Krushnik.
»Vedno sem vam na razpolago, prijatelj!« je rekel pater po nižno in zadovoljno hkrati. V njegovem obnašanju je bila čudna in nadvse privlačna zmes otroškosti in moškosti, nedolžnosti m skoro rafinirane vednosti. Iz njegovih modrih oči je zrlo neko začudenje, pomešano z nezaupanjem do tega znanstvenega čude ža, ki mu je bil priča in pri katerem je bil sam udeležen. Hki-ati pa je nehote vzbujal vtis, da ga nič ne more spraviti iz ravnotežja in da je v njegovi veri prostora ne le za to, ampak še za marsikaj drugega. Edino merilo in vir vsega mu je bil Bog. A kaj je za Boga nemogoče? se je zdelo, da sprašuje. In že samo ta misel, da predstavlja božjo oblast, za katero so »Liberty« in vsi drugi moderni čudeži samo brezpomembne igračke, mu je da jala kljub vsej zunanji jDonižnosti neki samozavestni, skoro po kroviteljski izraz. Zdelo se je, da nosi v sebi rešitev marsikatere uganke, ki je še zaskrbljevala ne le ostale člane posadke, ampak tudi samega prof. Magnussena. človeka se je v občevanju z njim polastila slutnja, kako čudovito mora biti, če lahko človek tako trdno veruje v božjo vsemogočnost, vsepričujočnost in vsevednost, kot jč veroval on.
V	profesorja Magnussena so imeli udeleženci odprave po-
tyootate.ii oe»o(j.a
 :-----r.	..	~~	e. g. :	  27.
polno zaupanje kot v tehničnega vodjo poleta in znanstvenika. Toda p. Robert je predstavljal zanje duhovno jamstvo in navezanost na preteklost in na bodočnost, na onostranost in na etične vrednote, ki bi se sicer zazdele tudi relativne kakor čas in prostorne daljave.
Edini hipi, ko so sc ljudje na vesoljski ladji znebili tesnobe pred neznanim, so bili zato tisti, ki so jih preživeli pri vsakdanji maši v ladijski kapeli. To je bil edini prostor na ladji, kjer jc človek res lahko izgubil občutek, da je na vesoljskem poletu. Bila je na las podobna kateri koli velemestni kapeli, namenjeni moderni publiki, katero naj bi pri vsem njenem hlastanju za som vendarle spomnila na Boga in na nadčasne vrednote. Vedno spet je spomnila Krushnika na nekdanje zgodnje maše v kakšni taki velemestni kapeli, skriti v labirintu hodnikov pod kako velikansko postajo al letališčem, ko so se kot študentje ob nedeljah odpravljali na izlet. V spominu na tisto je bilo nekaj poetičnega in romantičnega. In nekak rahel vonj tiste romantike ga je vedno spet obdal, kadar je stopil v kapelo vesoljske ladje.	(Dalje
POHTNIPREGLED
Američan Chet Jastremski najboljši plavalec na svetu
je podvojil intenzivnost vaj in dosegal v malih bazenih (25 y) neverjetne izide. Razumljivo jc bilo, da je bilo treba počakati samo toliko časa, da bo Chet tekmoval v velikem bazenu (50 m) in svetovni viški so prišli sami po sebi. Japonska in Los Angeles sta pokazala, da Jastremski nima tekmeca na svetu.
■V«*
Žetev svetovnih vištzov v plavanju
Prav gotovo še nikoli ni bilo tolikšnega napredka v plavanju, kot so ga dosegli avgusta meseca v ZDA. Od 24 svetovnih viškov v individualnem plavanju je bilo izboljšanih nič manj kot 14. Strokovnjaki se čudijo, da so plavalci dosegli take uspehe v poolimpijskem letu. Običajno se je dogajalo, da so plavalci dosegli višek svoje polne moči v olimpijskem letu, leto po olimpiadi pa je običajno minilo v nekem zatišju. Letos pa je pojav obraten, izidi in viški so leto dni po igrah v Rimu mnogo boljši kot lani.
Zanimivo je, da so pravo poplavo rekordov dosegli Amerikanci. Ti so se začeli pred leti (takoj po igrah v Melbournu) intenzivno pripravljati na rimske igre. Izbor njihovih kandidatov je bil izredno širok in zaradi tega je tudi konkurenca najkvalitetnejših tekmovalcev bila zelo ostra. Lanske izbirne tekme so predstavile športni javnosti pravi rezervoar prvakov toda le malo jih je bilo izvoljenih za Rim, Temeljite priprave ameriških plavalcev pa so imele za posledico, da so zdaj prav ti plavalci prišli v prve vrste svetovne lestvice. Med novimi svetovnimi rekorderji iz ZDA pa najdemo le enega samega olimpijca iz Rima — Clarka, a še ta je nastopal le v štaletah,
Izreden razvoj plavalnega športa v svetu je razviden tudi iz tega, da noben svetovni višek ni star več kot 2 leti. Zaostali so tako Rose, Henricks, Crapp, Moncklon, Konradsova itd., se pravi avstralski rekorderji iz obdobja 1956/58. Amerikanci so letos povsem izpodrinili Avstralce z vodilnih mest. Prevladujejo na primer v vseh moških disciplinah, razen v 200 m prosto, ki pripada Japoncu Jamana-ki, in 400 ter 1500 m prosto, ki pripada Avstralcu K°nradsu. Zanimivo je, da so bili skoraj vsi viški doseženi na enem samem tekmovanju, in sicer na pt venstvu v Los Angelesu. Tudi v ženskih disciplinah so Amerikanke na prvih mestih, saj jim pripada 5 rekordov; Avstralkam in Nemkam pripadata po dva rekorda, Svedinjam in Japonkam pa po en rekord.
Od novih vrhunskih
m in 220 y), Doer (100 m) in Wood (110 y); de Va-rona pa je najpopolnejša plavalka vseh časov, saj je postavila viške na 200 in 400 metrov. Američanke so te rekorde dosegle v Evropi, in sicer v plavalnem dvoboju med reprezentancama Amerike in Evrope v Blackpoolu. Reprezentanca Evrope je klonila s tesnim izidom, a ni predstavila svojih najboljših zastopnic, saj ni bilo Nemk in Švedinj in niti plavalk vzhodnih držav (Madžarske, Sovjetske zveze in drugih).
VELIKI USPEHI JASTREMSKEGA
Chet Jastremski (prijatelji mu pravijo »Jet«, kar pomeni reaktivno letalo), je plavalec, ki danes na vsaki tekmi potolče kak svetovni rekord. Samo na tritedenskem gostovanju ameriških plavalcev po Japonski je devetkrat nastopil in vsakokrat porušil svetovne rekorde na 100 (l’U”4) in na 200 (2'36''5) m prsno. Svojo rekordno mejo je sedaj potisnil na
TEKMOVANJE ŠESTIH DRŽAV
V	Malmou so se v soboto in v nedeljo spoprijele moške in ženske reprezentance sledečih šestih držav: Švedske, Nemčije, Nizozemske, Velike. Britanije, Italije in Francije. Glavni favoriti tekmovanja so bili domačini in ti niso razočarali strokovnjakov, saj so se zares uvrstili na prvo mesto. Švedi so bili drugi (50 točk) v tekmovanju moških, in sicer za Nemci (51) in pred Angleži (49). Ostali so-tekmeci (Francija 29, Nizozemska 21 in Italija 18) niso posegli v boj za prva mesta. V tekmovanju žensk pa so v ospredje prišle Nizozemke, saj so nabrale nič manj kot 64 točk, druga je bila Švedska (43), tretja in četrta pa Velika Britanija (39) in Nemčija (34); sledita še Italija (25) in Francija (13). Končna lestvica tekmovanja je naslednja: 1. Švedska 93, 2. Velika Britanija 88, 3.4. Nemčija in Nizozemska 85, 5. Italija 54 in 6. Francija 31. Tekmovanja so bila v malem bazenu (25 m).
d. t.
	PREGLED SVETOVNIH VIŠKOV		V PLAVANJU	
Disciplina	Mioški		ženske	
100 m prosto	. Clark (ZDA)	54 ”4	Fraser (Avstralija)	roo"2
200 m prosto	■ Jamanaka (Japonska)	2,00”4	Fraser (Avstralija)	2’11”6
400 m prosto	Konrads (Avstralija)	4’15”9	von Saltza (ZDA)	4'44”5
1500 m prosto	Konrads (Avstralija)	17’IT'O	Rylande.r (Švedska)	19’02”8
100 m prsno	• Jastremski (ZDA)	1'07”5	Gobel (Nemčija)	1'18”2
200 m prsno	• Jastremski (ZDA)	2'29”6	Beyer (Nemčija)	2’48”0
100 m metuljček	• Schmidt (ZDA)	58 "6	• Doer (ZDA)	1’08"2
200 m metuljček	• Robie (ZDA)	2'12”6	• Collins (ZDA)	2’32”8
100 m hrbtno	• Bcnnet (ZDA)	ror3	Burke (ZDA)	1 ’09”0
200 m hrbtno	• Stock (ZDA)	2’11”5	Tanaka (Japonska)	2’33”2
200 m mešano	. Stickles (ZDA)	2T5”9	• De Varona (ZDA)	2'35"0
400 m mešano	• Stickles (ZDA)	4’55”6	• De Varona (ZDA)	5’34”3
	(• viški doseženi	letos avgusta	meseca)	
plavalcev je treba v prvi vrsti omeniti 20-letnega študenta medicine Cheta Jastrcmskega, ki mu pripadajo vsi rekordi prsnega sloga (100 in 200 m, 110 in 220 yardov), Teda Stick-jesa, najpopolnejšega plavalca, saj je prvak na 200 in 400 m ter 220 in 440 yardov mešano, Steva Clarka, najhitrejšega plavalca prostega sloga (100 m v 4”4), ter mlade atlete., kot so Schmidt, Robie, Ben-net, Stock in Mealilfe (prvak 110 y metuljček). Posebno uspešna je bila štafeta 4x100 m mešano vseučilišča Indianapolis (Stoek - Jastiemski - Schul-huf - Sintz), ki je preplavala razdaljo v 4’3”0 in s tem izboljšala svetovni višek, ki ga je bila lani v Rimu postavila državna reprezentanca ZDA (Mc Kmney - Hait - Larson - Farrcll) s časom 4’5”4.
Tudi ženske iz ZDA so odlične plavalke, zlasti
metuljčkovem ter v mešanem slogu. V prvi disciplini so kar tri vrhunske plavalke: Collins (200
1,7"5 in 2,29"6. Zanimivo je, da se je Chet do devetega leta strahotno bal vode, toda trener Edwards ga je uspešno pregovoril in že leto kasneje je Jastremski nastopal na raznih tekmah. Začel se je ukvarjati tudi z drugimi športi in že mislil zaključiti svojo plavalno kariero. Toda slučaj je hotel, da se je vpisal na univerzo Indiana, kjer je naletel na izkušenega trenerja Couneilama, ki je hitro opazil njegovo nadarjenost za plavanje. Svetoval mu je, naj se odloči za prsni slog. Uspehi so sc hitro pokazali in danes je Jastremski najbolj znan plavalec ZDA. Skrivnost njegovega uspeha je odlično delo rok, medtem ko mora udarec nog še izboljšati.
Lani, ko so bile pred vrati olimpijske igre, je bil Chet med najresnejšimi kandidati za Rim, ker je. imel najboljši čas (2’37’’l); toda v finalu je prišlo do tragedije (zamudil je štart) in se uvrstil šele na četrto mesto. S tem je bilo zanj konec olimpijskih sanj; sam je postal žrtev čudnega ameriškega izločilnega sistema za sestavo olimpijske reprezentance (prvi trije na državnem prvenstvu), ki je vzbudil že toliko hude krvi. V zimski sezoni
mBmBm *	*
Portugalska evropski prvak v hokeju na kotalkah
V	nedeljo so se v Torinu končale tekme, v hokeju na kotalkah, veljavne za evropsko prvenstvo. Tekem sc je udeležilo 10 reprezentanc in so potekale. v znamenju premoči trojke Portugalska - Španija - Italija. Kol so predvidevali, je častni naslov ponovno osvojilo močno moštvo Portugalske, ki je v odločilnih srečanjih doseglo neodločen izid z Italijo (2:2) in premagalo Špance (1:0). Španija pa je v zadnjem srečanju premagala domačine (2:1) in s tem zasedla drugo mesto. V zlati sredini," a s precejšnjim zaostankom najdemo vigrane ekipe Nemčije, Švice in Nizozemske. Pohvale vreden je tudi nastop Jugoslavije, ki se je. častno borila z močnejšimi moštvi.
Končna lestvica: L Portugalska 17, 2. Španija 16,
3.	Italija 15, 4.-6. Nemčija, Švica in Nizozemska 10, 7. Belgija 6, 8. Anglija 4, 9. Jugoslavija 2 in 10. Francija 0. •
Dosedanji evropski prvaki so bili: od 1926 do 1939 Anglija, od leta 1947 do letos Portugalska, razen v letih 1951, 1954, 1955 in 1957, ko je zmagala Španija, in leta 1953, ko se je na prvo mesto uvrstila Italija.
Poleg omenjenega prvenstva so na sporedu naslednja tekmovanja: Pokal narodov (Portugalska: 1947, 1949, 1954, 1955, 1956 in 1958, Španija 1952, 1953, 1957, 1959 in 1960, Anglija 1950 in Belgija 1951); Latinski pokal (Portugalska 1957, 1959 in 1960, Španija 1958 in Italija 1956) ter Turnir Lizbone (Portugalska 1953, 1956 in 1958).
Če upoštevamo evropska prvenstva in tekme za pokal narodov, so vrednostne lestvice v hokeju na kotalkah naslednje: Pred vojno: 1. Anglija 65 (13-0-0), 2. Francija 17 (0-5-2), 3. Italija 15 (0-5-0), 4. Nemčija 9 (0-2-3), 5. Švica 6 (0-1-3), 6. Portugalska 4 (0-04) in 7. Belgija 1	(OOl); po	vojni: 1.	Portugalska 113 (16-101), 2. Španija 78 ( 9-103), 3.	Italija	31
(1-3-17), 4. Anglija 14	(1-3-0), 5.	Švica 12	(02-6),	6.
Belgija 8 (1-1-0) in 7.	Argentina	I (OOl).
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tieka tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. FrančUka 30 Telefon »477
m
h
m
6	« g
(X S
9 o c 2 •" § m
«* S 2
>N 2 l- T3 ;3 .3 P<
-C > C
•Z? o ^ .S
“ > Ie
r o O O ±J C p*T3 TJ	u,
-	•	■	»V)
&a«
-o a
o ^
c ° Si
ra 1 T3 C (D G
_. " w 2«"
5/3 M a 2
oa £2
O ^ O io
l- V C/) ^
* a.0 •
'S.« o
V, <u >
p oj en O
q O. Q.^£ C. H —
d s cj K
N 5 00
n o _ H « n..§ O w .H >g
ss«
c/} P P
o .oj OJ
. _ Oj 772 Oj
oo > X> TJ
•2, So
>o >
O .-H
6 B «
.gs
TJ 3 G
6
OJ
1/3 3
S H
i 'd 6 : 3 o.
o
O T5
OJ
(/)
X)
- GJ
S >N
rt ^ OJ
N O
oj H
W •
OJ
,sa s c ■
OJ £• v) 2
g
s ra ;
JJ Si
m o .! o a,
^4 oj ,
3 •& bo
O -G P,:3>
oj !
C
bo
O
•>n ?a
„ rO
K*
>0 rt
’> c
tl Cfi
cu o
\0 rt oo bo
!	'-3	£
1	.rt	</)	oj
«'	15	'-3	•	g
73	TJ	Ji	>	V
co	C	vi	O
D ‘-.2 >
2 « c/) X D _ rt 9
N
g °
d) ^ >y3 ._ rt —« Sh OJ
■s-a
<L>
^ O Q
••s 1/5 ^
o
3	-
° S •§.1 s «
D.
OJ
04
03 C ,
c:
N
W
rt
N
C O —
.S .2,
OKJ^ V) (U JJ
sla
<U +3 D u rt —>
,*r* >0
■c — c
•S &2
^ Cfl
o. ®
■s. s
c S « S
N
2 “ N
3 d) ^ —» >U o
o rt bfi °*
<v G
w cu
o o
<A p*
> u o 'S rt o
O > *“ X TJ
C
oj n N
03 ^ >N OJ
3 TJ
•■9J2
s- •* Dh —
O "O
CN^j- 2
• 3 OJ > I rt •—> •—
i >U T3 C/D
V, -2	03
■S « c ^ 3 01)
ii «s o
(M N P.
I
s*
"flj *M M Ih
rt 3 6 n
cx o
rt rt Ph # •
C N 'o
>rH . OJ X) co 'p .
p £ PQ >
<L» ,rt
g S
S bo
la
OJ ^ a rt ° 6 c s
£> • rH
T3 r— 3 rt
>o a rt 2
N g
N.SV • O C ti
o
a
c
rt v) V)
s «
OJ ^ *-* a
03
N
to
i s
>V5
a o
rt ^
c 'o
!3> • c . a o 3
m O
Sf p
oj > ^3 <u	2	>
W	£|	O
CQ	.h	o	w	o	g
r-,	••—j	>n	cj	oj
•	u	O	t-i	N
?J (U cj P rt
5 *« w
M rt ca -g rt ^
rt o > Ji a n c
o
oj rt G v) rt rt N
oj >o rt
, " rt^ .7: Tj rt
n G
i o
C ^
rt xi
G .i oj JU CA) ^7
"■sl
0^0
N Ih rt N . T3 H
S 1
P
O (U ^ % 5/3 o oj ^ 'Bo .E S u G
a
O
"o 2
C/)
ca oj JJ cj >u ^
3 1» N G O .
rt X) •-Ih G
X cj rt •—.
^ rt oj rt T3 G
s si1
>N c/)
G <u u G TJ
>cj rt
<d __, bu
G rt o
(U >t/3 X
10 ;2 3
OJ (/3
B.H-K.
'=?« S?
O
^>N g?
oj rt % > G
« s'—
& g .S: S c «•
C ra
G rvi
•Tj OJ OJ
g c ra B <u 44
“ I-
&*.K
>U — '3 -a -4
c -° .
S u p
r-*5 -F—, ^ .
“• OJ 13 (/) i/j TJ OJ OJ
a s ■§ S.
M
X3
a fl B.
btt rt G-
M O XJ oj
OJ .
rt r-H
^ M rt
• oj ></>
G U* ^3 rt o v)
N —< oj rt >0 kj
W -
rt _•
r3 -G oj >u o •£ o > X .
^ rt -? -h
<S) N O OJ
•a .Si G S
^ h •'■■■»
rt C OJ 'S — p
OJ
OJ
rt oj
£ O J T3 U J O D A U ft
G rt o
O •- N r^
H V fS ■ ^ J2 "•“Sg
.Si, Ja
oj
T3 G c w
n3	.H
" 2° s
OJ P-^ 00 .OJ
£ E E ^ :s>^ T3 TJ
00 OJ rt
00 > G
_ u
E ’g