Bolivjja zavzema površino 1,00 9.069 kvadratnih kilometrov In Im* 3,5 milijonov prebivalcev. Od tega je 2,5 milijona Indijan-etrt, 350.000 belcev, ostali so m ešancl. Glavno mesto Bolivije J* La Paz, ki leži 3.630 metrov nad morsko višino in ima 300 tisoč prebivalcev. Bolivija, najmlajJa latinsko-•meriška država, je postala v ¦adnjih letih predmet vsestran-ddh proučevanj. To zanimanje )• izzvaJa vrsta notranjih spre-»emb, ki so nastale po revolu-eljl leta 1952 in ki se v glav-J*ein nanašajo na dve ključni to6ki današnje vladine politike. To je nacionalizacija rudnikov ktisitra in agrarna reforma. Do *eh sprememb je prišlo po dol-foletni borbi, ki je pravzaprav naravno nadaljevanje gibanja za odcepitev od špaaske metropo-le, kar so dosegli leta 1825. V obdobju prvih sedemdesetih let so imeli v Bolivijl šestdeset državnih udarov. Sedem njenih predsednikov je bilo ubitih v času raznih uporov, ki jih v vseh južnoameriških državah, ne glede na njihov značaj, naj-večkrat napačrm nazivajo revo-Iucija. Narodno — revolucionarna stranka Leta 1951 so imeli v Boliviji «pl ošne volitve. Ogromno znna-go je dobila napredna Narodno-revoHicionarns stranka. Njene TOlilne parole so bile naciona-l&z&cija rudnega bogastva in tparna reforma. Zmaga tako postavljenega volilnega progra-ma ima poseben pomen, ker so po starem volilnem zakonu taeli pravico samo pismeni prebivaJci, katerih je v Boliviji kaj malo, okrog 22°/o. To po-meni, da 78 °/» prebivalcev ni Unelo pravice voliti svojih pred-•tavnikov. Zato ni težko zaklju-fiti, vred-nosti bolivijskega izvoza. Od skupne proizvodnje 30.000 ton je odhajalo 61 °/o v ZDA. Esten-6oro se je obrnil za pomoč k Peronu, s čimer se je učinek gospodarskega pritiska ZDA ob-čutno zmanjšal. Povezovanje bolivijskega gospodarstva z go- spodarstvom Argentine, ki gaje tedaj imel Peron v svojem na-črtu, je vznemijilo nekatere fi-nančne kroge v ZDA. Nekoliko kasneje je Bolivijo obiskal Mil-ton Eisenhower, brat predsed-nika Eisenhowerja. Ko so pro-u6ili razmere v Boliviji, je Ei-senhower priporočil ZDA, naj zavzamejo zmernejše in razum-nejše stališče ne samo nasproti Boliviji, temveč nasproti vsem južnoameriškim državam. Tako je prišlo do priznanja stvarne-ga stanja v Boliviji in do da-janja gospodarske pomoči s strani ZDA. Leta 1954 je Boli-vija dobila od ZDA 22 milijo-nov 600 tisoč dolarjev, dočim je za leto 1955 predviden znesek 20 milijonov dolarjev. PROIZVODNJA KOSITRA Bolivija je za Malajo in In-donezijo največji proizvajalec kositra na svetu. Pomiritev hladne vojne v svetu je prived-la do zmanjšanega povpraševa-nja in znižanja cene tega pro-izvoda, s tem pa tud; do zmanj-šanja proizvodnje. Od 1,21 do-Iarjev za funt kositra v zatet-ku leta 1953 je ob koneu istega leta padla cena na 0.806 dolar-ja, v začetku leta 1954 pa se je malo izboljšala in se povzpela na 0.95 dolarja. Zmanjšana proizvodnja je prizadela boli-vijsko gospodarstvo. Da bi vsaj deloma zmanjšala učinek padca cen, je Bolivija v letu leta 1954 prek Rudarske korporacije Bo-livije (državna administrativna ustanova) prevzela nase vse iz-gube, ki jih je povzročil padec cen na mednarodnem trgu. Ra-zen padca cen pa grozi Boliviji tudi stalna nevarnost, da se bo čez noč znašla v položaju, da ne bo vedela, kje naj topi izko-pano rudo. Skoraj celotno pro-izvodnjo topijo zdaj v Teksasu v ZDA, kl pa pretijo, da bodo ustavile delo teh peči. Napra-vili so nekaj poizkusov, da bi našli rešitev iz tega stan^«. 100 FUNTOV KOSITRA V OOLARJIH (v ZDA) (1 funt = 453 gramav) KJE TOPITI IZKOPANO RUDO? Bolivija je pokJicala nemške strokovnjake, da bi proužili možnost izgradnje visokih peči v Boliviji. Hkrati so bolivijski strokovnjaki sami iznašli novo metodo taljenja kositra, ki ima mnoge tehnične in gospodarske predaosti pred dosedanjira na- činom taljenja. Postavitev no-vih naprav bi, po proračunu, stala okrog 20 milijonov dolar-jev, Bolivija pa bi letno prihra-nila 11,5 milijonov dolarjev. S tem bl Bolivija prvič v svoji zgodovini svobodno prodajaJa svoje proizvode. ZEMLJA KMET0M! Vlada 3e 2. avgusta 1953 iz-dala dekret: »Zemlja pripada km&tom«. Tega dne so kmetje sami prevzeli zemljo, ne da bi čakali na zakonski postopek. Po podatkih gospodarske komisije OZN za Latinsko Ameriko je do danes nad 40 «/o obdelovalne površine prešlo v roke kmetov. Dokler niso izvedli agrarne re-forme, je 4,5 %> prebivalstva imelo 70»/» zemlje, kar kaže na koncentracijo veleposestev. Pri izvajanju nacionalizacije kositra je Bolivija prižla v spor s isremi podjetji, pri izvajaniu agrarne reforme pa se ]e sprla z mnogo večjlm številom Iast-nikov. Ti so na vae mogoie na- čine skušali preprečiti, zavretl ali odložiti izvajanje agrarne reforme. Niso se izogibali celo oboroženega odpora. Toda v tem pogledu gre Bolivija po-gumno naprej. K temu jo sili-jo množice lačtiih Indijancev, katerih skupna kalorična vred-nost dnevnega obroka znaša ko-maj 1600 kalorij, kar je mnogo izpod minimuma, ki je potre-ben za težaško delo ljudi, ki živijo v ngromni večini na p!a-notah 4000 metrov in več nad-morske višine. > Za Indijance pravijo v BoH-vlji, da je med njimi 1n Evro-pejcl tolikšna razllka, kafcor med človekom in oplco. Vedoi, kaj velepoeestniki mlslijo o In-dijancib, je Pas fctensoro osvo-bojenim kmetorn hkrati, ko jim je izročal do-kumente o zemlji-škem posestvu, izro6il tudi pti-ško z besedami: >To je doki*-ment, da je zemlja tvoja, to ja pa puška, s katero jo boS bra-nil«. To potezo so večkrat na-zvali demagoško. Koliko je v resnici demagoška, naj pove aa-slednji dogodek. Leta 1953 so »veliki trijec z ostanki odpu-ščenih oficirjev Ln reakcionarnt-mi političnimi strankami poi»-kusili vreči današnji režim B<»-livije. Njihov poizkus pa je pro-padel ie v samem začetka. Uprli so se oboroženi rudarji in kmetje. KMETJJSKE 7ADRUGE Hkrati z lzvajanjera agxarn« reforme so začeli v Boliviji ustanavljati kmetijske zadrug« in velika državna kmetijska po-sestva. Zadruge so ustanavljaJl na podlagi svobodnega odloča-nja kmetov. Od 20 zadrug, ko-likor so jih imeli v začetku, s« je njihovo število do konca leta 1954 povečalo na 176. K razvo-ju zadrug je prispevala tudl zavestna politika vlade, ki ja zadruge oprostila plačevanja oblastnih tn občinskih davkov in drugih dajatev. Agrarna reforma se je kaj hitro izkazala s povečanjem kmetijske proizvodnje. V letu 1952—1953 je znašal pridelek pšenice 28.000 ton, oziroma 8.5 kiJogramov na prebivalca. Leto pozneje so dcsegli rekordni pri-delek 36.000 ton. Podoben po-rast so dosegli tudi pri riiu, sladkornem trstu in drugili kraetijskih pridelkih. Posebno je zanimiv porast donosa koru-ze. Prejšnji donos je znašal 2000 kilogramov na hektar. Do tai« velikega porasta donosa je pri-šlo v prvi vrsti zaradi nabav« novega semena s Kube, pa tudi zaradi tega, ker so opustili ob-delavo zemlje z najprimitivnej— šim lesenim ralom in ker so poslali na vasi veliko število mladLh kmetijskih strakovnja-kov. Kljub doseženim zafetnim u^pehom pa je bolivijska vas še vedno zaostala in nerazvita. Saj imajo po vaseh nad 75»/» nepismenega prebivalstva. Boli-vijsko vas pa tišče tudi številai predsodki in vraževernost, td jo je vsadila katoliška cerkev globoko v življenje Indijance», ter tuberkuloza, dezinterija, ko-ze in druge nalezljive bolezot. INDUSTRIALIZACIJA V nasprotju z mnogimi jui-noameriškimi državami Bolivl-3a ni šla po poti hitre izgradaj« lastne industrije. Nerazvitost ia-dastrije sili bolivijsko vlada^ da daje pomembna sredstva ii izvoza za nabavo življenjskih potrebšiin in industrijskih pro-izvodov. Zmanjšanje izvoza ko. sitra in obenem povečanje deJU cita v plačni bilanci sta pri-morala gospodarske slrokovnj*. ke Bolivije, da bolj razmisiij« o tem. kako bi izvlekli držav« is odvisnosti od monoproizv