Nr. 10.
Oelje, 27. maja
1883.
Kmetski prijatel.
3>er 38aumtfreuttb.
Izhaja vsako drugo in čcterto nedeljo ▼ mesen, in koits | Rokopisi se nazaj ne poiiljzj o, nefrsnkov.. i pisma se ne
• poštnino vred xa celo leto 1 gld. 50 knjcaijev, u pol	sprejemajo.
leta 80 krajcaijev.	|	Za oznanila se pLafa am navadno Terato 8 kr.
Denar za naročilo kmetskega prijatelja proaimo pošiljati t gosposke alice številka (Herrengasse Nr. 6.)
Cesar Joiefovi praznik v Ptuji.
Nar lepši praznik, ki se je obhajal na spodnjem Štajerskem, odkar se ljudje spominjajo, bilo je raz-gemenje cesar Jožefovega spominka v Ptuji na hio-koštai pondelek. Iz celega spodnjega Štajerskega snidli so se ljudje, da bi vidili odkriti podobo av-strijanskega vladarja zedinjeni s Ptujskimi mestjani in (veseli nas povedati) zedinjeni z nad pet tisoč kmetov, da bi vidili odkriti podobo tistega cesarja, kterega ljudje živeči v njegovem času niso mogli razumeti, njegovih blagih namenov niso mogli za-popasti, kteremu nastali so mnogi sovražniki zavoljo njsgove pravičnosti, ki so mu živlenje grenili, in čigar smerti takrat ni objokoval in obžaljeval skoraj nikdo drugi, kakor odrešeni kmetje. Jožef napravil je vsim stanovom pred sodnikom enako pravico, stanovom, ki so imeli poprej posebnih pravic, je vzel te posebne nezaslužene pravice, in to je bilo vzrok sovraštva proti njemu takrat, in — žalostno je izreči — še dandanes terpi to sovraštvo zavoljo zgubljenih posebnih pravic.
Čitali smo hudo groženje proti tistim kmetom iz Ptujske okolice, ki bi se prederznili priti k prazniku, kterega so napravili spodnještajerski mestjanje v čast cesarju, ki je odvzel pred vsim kmetskemu stanu hud jarm, pod kterim je zdihoval kmet kakor , suženj nekterih izvoljenih; to groženje bralo se je v časniku, ki ima na čelu zapisano: „V poduk in omiko kmetskega stanu* v resnici pak piše le z namenom kmete razdražiti med saboj, lahkoverne za-' peljati, ošemariti, vse pak pripraviti tako dalječ, da • bi plesali po njegovi godbi brez premiselka. Never-jetno je, da se prederzne kdo v časniku, pisanemu •' za kmetski stan, kmeta tako grozno zaničevati. Kmet . ne sme imeti svoje proste volje, želja zaničevanega /; voditelja (zapelivca) ljudstva mu mora biti zapoved, ' kmet ne sme imeti druzega mnenja, kakor tacega, ' ki je pervakom pripravno v njihov koš in jim je la koristno, kmet ne sme ja nič več vediti, kakor le v Mirno toliko, kolikor je njegovim sebičnim voditeljem ' k- v prid, v kratkem povedano, po tem čaanikn mora JjCpM^ kmet tako dalječ, da bo prisegel na besede
liudskih zapeljivcev in šuntarjev ravno tako, kakor na sveti evangelij. Če pa tega ne stori — v čsrne bukve s takim hudobnežem! O vi pomiljevanja vredni ljudje! o vi hudobni ljudje! ki zlorabite našo vero v slabe poguhljive namene, za izgled našega gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je učil ljubezen do bljižnjege, se v svojem slepem hrepenenji po vladovanji, in v svojem slapem sovraštvu proti vsacemu, ki vam ni po volji, ne brigate te dolgo časa več. Božji sin je menda učil ljubezen zastonj, ker vi pervaki, ki se imenujete njegovi nasledniki, kjer bi imeii p.ridgovati hvaležnost in spoštovanje čednosti, spuščate prav po kačje strupene pušice med ljudstvo samo v svojo korist in svoj prid, strupene pušice razpertije, ki ljudstvo pripravijo v sovražtvo eden do druzega, m vam na ta način naj bi ohranile vašo vlado. Obžaljevanju vredno ljudstvo! Kedaj bodo ti vender cveteli tisti časi, da boš stalo na svojih lastnih nogah, da boš spoznalo svoje resnične, odkritoserčje prijatelje, in boš moglo razločiti v javnem iivlenji brez krive misli dobro od slabega.
Černe bukve, s kterimi se strašijo dečki, v Ptuji niso storile svoje dolžnosti pri kmetih, ki so korakali v sredi spodnještajerakih mestjanov v paru ravno kakor pri procesiji, — nek pervaški list je sicer rekel „enako volovom' — skoz okinčano ia obanderano mesto Ptuj. Mestjani Ptujskega mesta izvolili so prav lep kraj postaviti Jožefovi spominek, v sredi dreves kinčanih s spomladansko krasoto in v sredi livad stoji žlahtna iz roedovine vlita postava blagega cesarja, njegovo miloserčno obličje gleda na mesto, ktero ima sedaj en dragocenjeni zaklad več v svojem posestva. Ko je prišla procesija do zagernjenega cesarjevega spominka, zaigrala je godba nekoliko vii, ktere so vsim serca ganile, in Štajerski pevci so zapeli skupno pesem, pripravno za ta praznik. Ljudstvo se je drenjalo glavo na glavo, mladina vajena plezati, sedela je po drevesnih vejah, da bi bili pričajoči in bi vidili treautek, ko je odpadlo zagrinjalo po govoru dostojnemu praznika ia je stala podoba cesaija Jožefa O. vidljiva vsim, ktero so
poljubovali oolnčni žarki «d veselja na ta praznični dan! Banden so se oklonili, klobuki so izginili iz glav, ia tisočeri klici razlegali so se po livadah. Ko je prevzel Ptujski gospod župan spominek v mestno posestvo, potem, ko je nemški govor za ta praznik jenjal z donečim dopadajenjem, stopil je gospod gruntni posestnik Anton Lešnik na oder in je počastil kmetskega cesarja v materinskem jeziku, poslušan od verlih kmetov prav pazljivo: Dragi rojaki!
Med zbrano gospodo vidim jaz tudi veliko število kmetov iz bližnih in dalnib krajev nazočih. Po kaj ste prišli dragi rojaki ? jaz mislim, snidli smo se, da z svojo nazočnostjo slavimo dan, kterega dines mesto Ptuj v spomin vladarja obhaja, kteri več ko 100 let mertev leži, kteri je v celem svojem živlenji za blagor svojih podložnih, posebno kmetovskega stanu ne gledč na narodnost, tedaj tudi za nas Slovence skerbel, in ravno temu vladarju se mi kmetovalci imamo v pervi verati zahvaliti, za odrešenje iz sužnosti in hlapčestva.
Dragi rojaki! malo od nazočih bo vedlo, kako se je kmetu pred 100 leti godilo. Kmet bil js hlapec, bil je sužnik. Vse posestvo bilo je lastnina grajšakova. Njiva, ktero je oral, žetev, ktero je spravljal, vse kar je v potu svojega obraza z žul-jami pridelal, vse bilo je lastnina gospflde. Oorjč pa kmetu, ako se je pritožil, goije kmetu, ako mu je živina pred plugom opešala, tedaj bil je kmet sam pred plug vprežen, in če tudi se je od slabosti na tla zgrudil, palica beričeva mu je zopet opomogla.
Kmetu tedaj ni ostalo druzega, kakor molčati in terpeti, dokler ni prišel odrešenik, in prišel je to odrešenik v cesarju Jožefu II., kteri je preimenitne besede izrekel: .Ni resnično, misliti, zemlja bila je last gospode, preden so bili podložniki.*
Dragi rojaki! gotovo je skoiaj vsaki izmed vas od svojih starišev slišal, kako pripovest od cesarja Jožefa II.
Kako je v kmetovsko obleko preoblečen po-potoval, kako je pri kmetu za hlapca služil, od tega bil v robot poslan in v robotu od grajšinskega hlapca tepen, in ravno zato, ker se je ta slavni vladar sam prepričal, kako britek in težaven kruh kmet vživa, ga ja sililo blago serce, kmeta iz sužnosti in hlapčestva rešiti, in tako rekoč še le kmeta za človeka vstvariti. Ta slavni vladar ni samo za materjelno blagostanje svojih narodov skerbel, temuč tudi za omiko, ker bil je prepričan, da omika v pervi versti pripomore nsrodu do boljše bodočnosti, zategadel je podpiral in razšiijal učilnice. K prostosti, v kteri se mi kmetje sedaj gibljemo, je cesar Jožef II. temelj položil, in sedsjni naš svitli cesar Franc Jožef I. nadaljujejo od cesaija Jožefa začeto delo, ker sta kmeta popolnoma oprostila, in ga rešila od robota in desetine. Zato častimo spomin cesaija Jožefa IL, kteri je vse svoje narode enako ljubil, tedaj tudi nas slovence, in za blagor vseh svojih ljudstev enako skerbel.
Tedaj, dragi rojaki, naj vedno spomin na našega rešitelja cesarja Jožefa II. v naših sercih živi in zedinimo vsi skupaj svoje glase in zakličimo živio cesar Jožef II.
Doneči slavoklici slišali so se od vsih strani, in reči moremo po svoji vesti, da so nas vse ganile priproste besede poštenega, priprostega kmeta zares do serca.
Ko je bilo končano pervo pravo praznovanje, šli smo k obedini, mestjani obedovali so v veliki sobani, ker pa je bila ta za vse premajhina, so pripravili obed za kmete v drugi sobani. Pri obeh obedih ni bilo viditi druzega. kakor preserčno veselje, in marsiktera prav pristojna beseda je dala obedini še boljši okus. Mestjani hodili so gori k kmetom, in kmetje hodili so doli k mestjanom; praznika ni kalila nobena reč, bil je zares vesel; to je bil praznik, kterega sta praznovala nar boljša stanova deržave, mestjanski in kmetski stan, v nar
lepši edinosti. Verlim Ptujčanjem nar lepša hvala! • *
Že pred praznikom bujskoval je imenovan časnik, ki piše ljudstvu v poduk, prav sirovo na tiste ljudi, ki bi se prederznili brez visocega dovoljenja tega lista obiskati praznik, pri kterem bodo kmetje .žerli, pijančevali, in kosti glodali"; ker pa pri kmetih kristjansko svarjenje nič ni pomagalo, ker se kmetje čibe niso bali, in je praznik v resnici velikansko se izveršil, bodo menda pervaki in njihovi pisači od jeze počili! če bi jim le ne bila njihova koža preveč ljuba. Kmetje Ptujske okolice so imeli pri tem prazniku priložnost spoznsti spodnje-štajerske mestjane v besedi in v resnici, in gotovo so se prepričali, da so ti resnični prijatelji kmetskega stanu, brez laži, brez goljufije, brez hinavstva in brez zapeljivosti.
Pustimo pervakom jezo ! ostanimo tudi nadalje dobri prijatelji; in volkovi v ovčiji koži bodo kmalu morali zapustiti naše kraje; in verjemite nam kmetje, prijatelji! zguba tib volkov teh sebičnih, hinavskih prijateljev vam bo le v prid.
$«« &ai(tt 3oftf-&t1l in Sftttan.
$a« föJnfte geft, welche« feit ÜRenfdiengebenfen in Unterfteiermarf gefriert würbe, war bie gntjjüllung be« Äatfer 3ofef=SDlonumente« am spfingftmontag in spettau. u« ganj Unterfteier waren Seute Ijerangefotm men, um im S ereine mit ber iJSettauer SMrgerfßaft, unb was un« fo fe$r freut, im Sereine mit mehr al« fünftaufenb Bauersleuten ba* Stanbbilb jene« afterreu tyfdjen Regenten entlüden ;u feljen, ben feine ÜHitwelt in feinen eblen ®eftrebungen ntßt begriff, bem jal)liefe geinbe, bie er fiß burd) feine ©eretyigfrit gefdjaffen tyüte, ba« Seben «erbitterten nub Bergillten, unb beffen tob baatal« faft nur bie befreiten SBauern beweinten unb bellagten. $ofef II. maßte alle Stänbe nor bem 9tid)ter gleiß, er entjog ben beoorjugten Stdnben ßre Sorreßte, unb ba« war nißt nur bamal« ber ©runb
kri £affe« gegen ihn, fonbern — fo traurig et Ift — j nodj Ijnite bauert biefer §ag wegen ber Berlorenen 33or-rechte an.
SCBir haben in einer Reifung, bie jur Belehrung nnb Bilbung be« Bauernftanbe« ju f<h"iben »orgibt, thatfädjlich aber nur fdjreibt, um bie Bauern aufju= hefcen, bie leichtgläubigen irre ju führen unb ju betören, — alle aber ju beherrfdjen, eine Drohung gegen jene Bauern au« ber Bet'auer ©egenb gelefen, bie e« wagen follten, einer geier beijuwohnen, weldje unter= fteirifdje Bürger ju (S§rtn eine« Äaifer« Beranftalten, ber ja Bor allem bem Bauer ba« 3o<h abnahm, unter bem er, ber Änedjt be« Beoorjugten, fdjmadjtete. 6« ift unglaublich, bag man e« wagt in einer für Bauern g t-fchriebenen Reifung eine folche Berachtung für ben Bauernftanb jur Schau ju tragen. Ser Bauer barf feinen eigenen SBillen haben, ber SBunfd) eine« Bera<h= teten Bolf«Berfülp:er« muß ihm ©efej fein; ber Bauer barf teine Weinung haben, al« bie ben Bemafen pagt unb Bon 9lu|>en ift; ber Bauer barf nicht mehr wiffen, al« im ^ntereffe feiner eigennützigen ^ütjrer liegt, furj ber Bauer mug fo weit gebracht fein, bag er auf bie Bolf«oerführer unb BolföoeThefcer fchwirt, wie auf ba« eoangelium! Sonft — in'« fchwarje Buch ntit ihm! O, ihr traurigen Seute! O, ihr fehleren Beute, bie ihr unfere Religion ju fchlechten, ju Berberblichen ^weefen migbraucht! Sa« Borbitb be« §errn unb Meifter« ift euch in eurer $errfchfu<ht, in eurem tlinben £ag gegen 3eben, ber euch nidjt ju SBillen ift, Ittagft abhanben gefonimen, unb wo ihr BerBafen, — ber Sanfbarfeit, wo ihr ber lugenb ba« SGäort reben folltet, ba werft ihr mit turjer Berechnung, euch allein ju nufc unb frommen, ben Bfeil in bie Menge, beffen ©ift bie 3w't= tracht ift, welche ba« Bolf in Parteien theilt unb euch bie £errfchaft M"" foll! Hrtne« Bolt! SBann blühen btr einmal jene fetten, wo bu auf eigenen Jüffen ftehen Wirft, wo bu jur (Srfenntnig beiner aufrichtigen greube fomnten, wo bu ba« @ute Bon bent Bifen im iffent=
liehen Sieben Wirft oorurtheil«frei unterfcheiben (innen? •
* *
Sa« „fchwar je Buh", mit bem man Buben fchrecten tann, übte in Bettau feine SBirfung auf bie Bauern, bie mitten unter ben Bürgern ber Unterfteiermarf paar: Weife, wie bei einer Broceffion — ein BerBafenblatt fagte allerbing« „wie bie Ochfen" — bur<h ba« be= fränjte unb beflaggte Bettau jogen. Sie Bettauer haben einen feht frönen Btafc jur «ufftedung be« TOonu= mente« gewählt — mitten unter im grühling«f<hmucfe prangenben Bäumen unb gluren erhebt fidfj bie eble in 6rj gegoffene ©eftalt be« eblen Äaifer« unb fein mitte« Hntlifc blicft auf bie Stabt, bie nun ein Äleinob mehr in ihrem SBSeieljbilbe hat.
311« ber 3ug Bor bem berhüaten Äaifer anlangte, fpiette bie Mufif einige erhebenbe SBetfen, ftimmten ftei= rifche Singer einen eblen geftcfiot an. Äopf an Äopf brängte fich ba« Bolf unb in ben feigen btr Biume hielten fi<h fletterluftige jungen feft, bie beugen be« erhtbenben äugenblicfe« fein follten, al« nach ber §eft rebt bie JpüU« fiel unb 3ofef U. Stanbbilb, gefügt »on ben glinjenben Strahlen ber prächtigen grühlmg«=
fonne, mitten unter feinem Bolfe ftanb! Sie gähnen fenften fich, bie J&ütt flogen oon ben Äipfen unb tau: fenbftimmige 3un,fe erbrihnten burch bie 8uft. Staehbem ber §err Bürgermeifter oon Bettau ba« Monument in ben Befif ber Stabt feierlich übernommen hatte, na<h= bem bie beutle Jeftrebe nach braufenbtm Beifalle per: Hungen War, betrat ber ©runObefifer, .(jerr änton 8e4nif, bie Iribüne — unb feierte ben Bauernfaifer unter grigter äufmerffamfeit aller 3uh&rfr. in feiner Mutterfprache. „SSeghalb feib 3hr gefommfn, feuere Sanbäleute? Jßir jinb hier jufammengefommtu, bamit Wir burch unfere Slmoefenheit ben lag feiern, ben heute bie Stabt Bettau jum Slnbenfen be« Jperrfdjer« feiert, ber f<hon himbert Jafire begraben liegt unb in feinem ganjen 8e= ben jum 'JJuyen feiner Untertanen, namentlich ju jenem be« Bauernftanbe« ohne SRücfficht auf bie 9tationaltiten, alfo auch jnm Stufcen unfere« Bolfe« forgte, unb bem gerabe unb in erfter Sinie wir Bauern bie Slbnatime ber Seibeigenfdjaft unb Änechtfchaft ju banfen haben. SBenige Bon Such, feuere Bauern, wiffen e«, wie e« bem Bauer Bor hnnbert fahren erging. Ser Bauer War ber Jtnecht ber #errf<haft, welcher aller 0ninbbefi(s gehirte. Ser Scfer, ben er pflügte, bie 6rnte, bie er heimbrachte, alle« war er im Schweige feine« Sngefichte«, mit ichwieiigen .finben erarbeitete — e« war ba« ©geuthum be« $errn. Ser Bauer war bem Biehe gleich — nnb wenn ba« Xhier ben Bfng nicht mehr jiehen fonnte, jog ihn ber Bauer, unb wenn er unter ber Saft jufamtnenbrach — ber Stocf be« Büttel« raffte ihn Wieber auf. Sem Bauer blieb nicht« übrig, al« ju fchweigen unb ju ertragen bi« nicht fei« grlifer fam, unb er fam, biefer <5rlifer, in bem Äaifer 3ofef II., btr bie berühmten ®orte fprach: „®9 ift nicht ju glauben, ber ©runb unb Boben wäre früher ©gentium belferten gewefen, beBor fte Unterthanen geworben finb."
©ewig aber hat mancher Bon Such Bon feinen eitern ©rjählungen über Äaifer 3ofef II. gebärt, wie er al« Bauer Berfleibet umherging, wie er felbft ben Bflug lenfte unb bie Seiben unb greuben be« Bauern= ftanbe« fennen lernte unb bann fojufagen ben Bauer erft jum Menfchen machte. Siefer eble feTrfdjer hat nicht nur für bie materielle SBohifahrt be« Bolfe« ge< forgt, fonbern auch für bie Bilbung, benn er roar ja überjeugt, bag bie Bilbung m erfter Sinie bem Sanbe eine beffere 3utunft ft<%«rt. Se«halb grünbete er Schulen unb Berbreitete ben Unterricht.
Sie Freiheit, in ber wir Bauern un« je$t bewegen, geht Bon 3°fef H. au«, unfer jefciger Äaifer Jranj 3ofef I. hat ba« Bon feinem Borfahren begonnene ffierf BoHenbet. Se«halb ehren wir ba« gnbenten 3ofef« II., btr alle feine Bitter gleich liebte, be«fialb auch für un« SloBcnen unb für ba« Kohl aller feiner Unterthanen gleich forgte. Sarunt, feuere Canbleute, mige ba« «nbtnfen unfere« Befreier« Äaifer 3ofef II. in unferen §erjen bie befte Stelle finben, Btretntgen wir alle ju= fammen unfere Stimmen unb rufen wir Jpoch Äaifer
3»fef II !*
Braufenbe 3ubelrufe ertinten, unb wir müffen ti aeftehen, bag un« Mt einfachen Richen Borte be« fchlichten Bauern fehr ju ^erjen ftejm
'Jia$bem bie eigentliche geier gefchloffen mar, ging man jur 2Jtittag«tajel. Bie Bürger fpeiften im großen Saale, unb Weil er fidh aH ju Hein erroie«, mar für bie Sauern in einem anberen Saale aufgetragen. Sei beiben Tafeln ging e« froh un& lüftig her, ""b manch gelungene« ffiort mürjte ba« Wahl. Bie Sürger gingen ;u ben Säuern hinauf unb bie Sauern tarnen ju ben Sürgern herunter — e« mar ein ungetrübte«, ein fchöne« geft, Welche« bie jttei beften Stänbe im Staate, Sauern unb Sürger, in befter ©ntracht mit einanber feierten. Ben macferen 9ßettauern ber befte Bant!
* •
platte fchon bor bem gefte jene« Statt, ba« jur „Seiehrung" (treibt, in rohen 9(u«ffiUen gegen jene Seute gefdjrieben unb gepoltert, bie e« magen follten, ohne (Srlaubnijj einem gefte beijuwoljnen, bei bem bie Sauern „freffen, faufen unb Änochen nagen" follten, fo roar ba« Mergerniji ber iferoaten unb ihrer S<hreiber nur ein um fo gröfjere«, weil fich 'ein SKenfch bor ber Jtuthe fürchtete unb ba« geft ben fünften Serlauf nahm. Bie ^ettauer Säuern hoten (Gelegenheit, bie unterfteirifchen Sürger in SEBort unb Tljat tennen ;u lernen — unb fie werben fich fohl bie Ueberjeugung berfdjafft hoben, baß biefe bie wahren greunbe be« Sauernftanbe« finb, ohne Pug unb Trug, ohne Spiegels fechterei unb galfchheit.
fiaffen wir ben ^erbaten ben Seiger, bleiben Wir un« auef) fernerhin gute greunbe unb bie äBölfe im Schafäpelje werben unfere ©egenb balb berlaffen müffen, unb glaubt un« Sauern — ber Serluft ihrer eigen= nü&igen falfchen greunbfdjaft Wirb ju guerem Sor= theile fein!
Spodnještajersko napredovalno druitvo.
' Dvajsetega maja t. I. bil je vstanovni zbor spodnještajerskega napredovalnega društva. Na-zočih bilo je čez 300 udov, itevilo udov, ki so se oglasili do sedaj, pa preseže že 700. Za predsednika tega druitva bil je voljen enoglasno gospod doktor Edvard Qlantschnigg, urednik naiega lista, za odbornike voljeni so bili gospod doktor Jožef Schmiederer iz Maribora, gospod Emil Deutsehman iz Ptuja, gospod Albert Š tiger iz Slovenske Bistrice, gospod Janez Zechman iz Brežic, gospod doktor Äusserer iz Sevnici', gospod Julij Larisch iz Laškega, gospoda profesor Marek in Franz Zangger iz Celja, gospod doktor Tom-seteg iz Slovengradeca. Udje novo vstavljenega društva so mestjanje in kmetje, slovenci in nemci, ker društvo nima druzega namena, kakor pospeševati napredek, posebno pri kmetakem stanu, ohraniti postavne od Nj. V. našega presvitlega cesarja poterjene prostosti, in jih, de je mogoče, ie pomnožiti, opirati se proti odločenji spodnje Štejerake od Štajerske kronovine, in pri volitvah bodi si v obdinske ali okrajne ali deželne ali deržavne zastope podpirati volitev samo tacihmož,
od kterih je vsakdo prepridan, da ne bodo skerbeli samo za svoj žep, temved potegovali se bodo za blagor svojih volilcev.
Ud tega društva sme biti vsak pošten mož, kterega ne izkludi § 30. društvene postave, od kterega se more imeti prepričanje, di ima voljo pospeševati druitvene namene. Izkludbe § 30 društvene postave to nasledne: Deržavljani vnajnih deržav, ženske, in mladoletni se ne smejo jemati kot udje v politična društva.
Veseli nas, naznaniti, da je vedji del udov tega novovstavljenega društva iz kmetov, in mislimo, da bo število družbenikov kmalu preseglo 1000.
Napredovalno društvo oživljeno 20. t. m. nadomestilo bo na spodnjem Štajerskem kmetska društva, ktera so na gornjem Štajerskem prinesla ie toliko dobrega sadu.
Konedno še opomnimo, da so pristopili udje temu društvu iz Gradeča in iz vsih mest dolnjega Štajerja, iz Slovenske Bistrice, iz Marenberga, od sv. Lorenca na Koroški železnici, iz Vuherjev, iz Ribnice, iz Mute, iz Polidanjev, iz Studeneca, iz Rogateca, iz Šmarjev, od sv. Duha pri Lodah, iz Konjic, iz Vitanj, iz Vojnika, iz Doberne, iz Sevnice, iz Kozjev, iz Podčeterteka, od Zidanega mosta, iz Terbovelj, iz Hrastnika, iz Laškega, iz Žavca, iz Pirešica, iz Liboj, iz Šenpetra, iz Braslo-vie. iz Vranskega, in še iz drugih manjših krajev, in da se oglašajo še vsaki dan novi udje k temu društvu.
Mislimo, da mora celo vlada pozdraviti druitvo nar prijaznejše, ktero si je stavilo v program:
„Mir med mestjanom in kmetom, med nemeom in slovencom na Spodnoštajerskem," in hode pospeševati omiko in materijelno blagostanje kmetskega stanu, s tim, da mu naznanuje napredke v gospodarstvu.
Saj se ve, da bodo pervaki in njihovi pladani listi zopet grozno kričali in hujskali na vso mod, nas pak ne briga nič kričanje tih sebičnešev, ptiča poznamo po perji, in marsikdo, ki se izda za petelina, je le kapun.
Dopisi.
Iz Kranjskega. (Nekdaj in danes!) V prejšnih člankih dokazali smo, da znanje nemškega jezika nikomur ne škoduje, da pa mnogim izmed nas zaciore koristiti. Dokazali smo, da zahteva novoslovencev, izključiti nemški poduk iz naših šol, clo tudi v mestih, ni poštena in opozorili smo naše bialce, kako brihtni slovenci, posebno pa najuduš-nejši novoslovenci sami — svojemu izustenju nasproti — brez izjema pošiljajo svoje otroke v nemške šole! Kot drugo zahtevo pervakov navedili smo: 2. Vstanoritev slovenske visoke šole (univerzitete) in slovenske viije «od-nije v Ljubljani. Da tudi ta zahteva ni poštena, in da se nikakor ne opira na korist ljudstva, hočemo v sledečem pojasniti. Vprašamo: Kateri
nameu iipolnujejo visoke šole? Visoke šole, imenovane tudi vseučilišča (ker se na njih vse vednosti učijo) postavljene so v namen, mladenče, ki so latinske ali realne šole dobro dovršili, iiuriti v višjih vednostih, da pridejo potem kot zvedeni molje, kot uradniki, zdravniki, profesorji, inženerji i. t. d. v praktično življenje med svojo ljudstvo. Da se mladež dobro izuri, postavljeni so po univerzitetah zj učitelje zlo modri in učeni molje, ki jih vlada sklicuje iz obširnih krajev, večjidel clo iz ptujičine, kajti modrih mož je treba vzeti, kjer se jih dobi. Ti učitelji se pečajo svoje žive dni z učenostjo in trudijo se v korist svojega žlahtnega poklica. Takih mož pa je malo, in Dahajajo se le po visokih šolah velikih mest, kot na primer Dunajskega. Po takih šolah pa se tudi morejo prizadevni mla-denči izuriti, ter postati modri in priljudni uradniki, zaupljivi zdravniki, vestni učitelji mladine i. t. d. In kdo bi tega ne vedel ceniti ? 1 Kteri gospodar, kteri oče, ktera mati bi ne imela skerbi v eni ali drugi teh zadev? — Kako obžaljivo bilo bi ljudstvo, ako bi imelo nezmožne uradnike, na primer sodnike, ki bi kmetom slabe sodbe in napčne svete dajali, ali neuljudno jih odganjali iz uradnic? Kako britko bi bilo za ljudstvo, ako bi se ob uri nevarnosti pri kugah in hudih boleznih ne znalo zanesti na ver-lega dohtarskega zdravnika? Kaka škoda za daro-vitega učenca, kteriga bi neizurjenost profesorja ob veselje do učenja spravila, kajti mladost potrebuje trdnih voditeljev, ki z olikanem umom in sercom nadomestujejo stariše, in dajejo podlogo prihodnemu življenju I Omenimo tudi inženiija, ki ga prosto ljudstvo potrebuje pri svojih posestnih razmerah: Tudi nezveden inženir (zemlomirec) zamore storiti obilno krivice, kajti površnost v mapuib zadevah povzroči lahko krivičoost v davkoplači, še bolj pa zna kmeta zapeljati v drage posestne pravde sč svojim sosedom I Tode kaj bi obširno razkladali, kar vsak pameten človek sam zapopade : Poveršnost in nerednost ste v vsaki obliki škodljivi: Gospodarju v svojih opravkih, obertniku, rokodelcu ravno tako, kakor zdravniku, uradniku, učitelju i. t. d , tolikoveč pa zadnim osebam, ker one občujejo z ljudstvom in neveljavnost le enega samega zna udariti sto udov njegove okolščine! — Razumljivo je potem, da ne smemo učenost zatirati in da moramo skerbno čuti, da se mladež naša, ki obiskuje višje šole, izuri kolikor naj bolj mogoče. Kako bi pa bilo to mogoče, ako bi se vstanovila univerziteta v Ljubljani? Kje — dragi moji — bi se vendar dobilo veliko število dovolj izurjenih učiteljev ? Ali misli mar kdo, da bi 2 ali 3 učitelji zadostovali? Višja šola, ktera, ako hoče izpolniti svoj namen, mora razkladati mnoge vednosti pravoznanstva, jezikoznanstva, naravoznanstva, zdravoveda i. t d. potrebuje učiteljev n aj m a n j 20 d o 30! Vsaki del znanstva more staviti celega moža, ako hoče biti dana učencem možnost, se tega naučiti, kar olikani narodi dandanes za potrebno spoznavajo, in kar se po drugih univerzah lahko nauči: Samo pra-
voznanstvo zahteva posamezne učitelje za rimsko pravo , za cerkveno , za občno , za kazensko , za kupčijsko pravo, za narodarstvo, za Statistiko i. t. d. I Ako tega nij, ni univerziteta nič vredna, ona bi bila le zakotna iola, sleparija, ki bi mladini priliko kratila, na drugih obstoječih veljavnih šolah v vnaujih krajih se izuriti, kakor se — hvala Bogu — do sedaj godi. Mi tedaj terdimo, da bi n* Kranjskem ne bilo moč univerzitete vstanoviti že iz tega glavnega vzrok« ne. ker bi nam popolnoma učiteljev pomanjkovalo, ki bi bili svojemu poklicu kos. Ako bi se pa vendar le visoka šola napravila v Ljubljani, kot jo želijo zdajni sebični poslanci naši, tako bi ne ostalo druzega, ko večino dragoplačenih učiteljev izbrati iz verst širokoustnih malovednežov, to je izmed tistih lakomnih oseb, ki le za sebe skerbijo, kterim pa ljudstvena korist ni mar, ki se ne brigajo čisto nič za pomanšanje javnih plačil, za pomanšanje visokih davkov, — kteri bi timveč ne opešali mol-ziti poterpežljivega in prelahkozapeljivega kmeta, ako le sami sebi koristijo! Kajti pomislite: Visoka šola v Ljubljani bi 3tala deržavo vsako leto samo oa učiteljskih plačah naj manj 50.000 gld. to je vsaki teden 1 tavžent goldinarjev in plačati bi jih moralo ljudstvo I! — nevšteti so stroški za poslopja, za potrebne bukvišča i. t d. In to bi se godilo vrh denarne nadloge še v očitno nekorist naši mladeži, ki bi jo več ne potegnila na izverstno šolo Dunajsko ali Graško, ki bi ne skusila več življenja v ptujšini in žajim vadila se ponižnosti — ampak postopala bi po beli Ljubljani ponosno in površno in zanemarila svoj žlahtni poklic! Kaka krivica da nasleduje lakoumnemu poželjenju zdajnih poslancov, ki s« lipšajo z imenom .narodnjaki*, zamoremo razviditi iz vstanovljenja nove univerzitete v Pragi na Češkim. — Ondot je obstala do sedaj najstarejša imenitna nemška visoka šola. češki poslanci, sebični kot naši slovenski, zahtevali so od države, da jim napravi poleg nemške še posebno češko univerziteta in deržava se tem mož<-m, ker ao dospeli večino v državnem zboru, ni mogla upreti, ter vstanovila je češko šolo, ki je poleg obstoječe nemške nepotrebna ko kožuh po leti. Ta češka univerziteta stane nas letošno leto 300.000 goldinarjev — krvavi denarji so to, ki jih mora ljudstvo s povikšanim davkom zakladati I (Dalje prihodnič.)
Gospodarske stvari! Hruika letnika.
Skušnja nas uči, in vsakdo se lahko sam prepriča , da daje hruška lesnika hrušek, ktere nar manj občutijo raznih nezgod, toraj tudi dosežejo nar večjo starost; drevesa pak, ktera se izgojijo iz drugih pešk od člahtnejih sort, niso toliko neobčutljiva, ne dajo tako krepkih in dolgo terpečih deblov, toraj tudi ne dosežejo nikolj take starosti,
kako£ hruške cepljene na lesniko. Opiraje se na te skušnje so priporočili umni sadjerejci cepiti žlahtnih hruškinih sort samo na taka mlada drevesca, ktera 80 se izrastila iz lesničnih pešk.
Drugi sadjerejci pak so šli še dalje. Pustili so rasti lesnice visoke in so jih cepili še le po verhu z žlahtnimi sortami. Jaz sam sem poskusil to pred petnajst leti pri šest takih zraščenih drevescih, ter sem jih cepil z nar žlahtnejšimi sortami, vsako drevo z drugo sorto. Ta drevesa so prišla pozneje v druge roke, in sedaj nimajo nobene goje, pri vsem tem pak so prav zdrava, lepo rastejo in do-našajo vsako leto mnogo sadja. Pozneje deržal sem se vedno tega navoda, in dobil sem vsakikrat nar krepkejša nar zdravejša drevesa, ktera ne občutijo nikolj neugodnega vremena, toraj bi svetoval vsacemu sadjerejcu ravnati po tem, kar sem mu naznanil v tih versticah. Na kmetih se lepe drobnice ali lesnice prav lahko dobijo, in ne veljajo skoraj nič.
Koprec (Fenchel) napravi kravam mleka.
Če krava brez vidnega uzroka mleko zgubuje ali ga popolnoma zgubi, da se ji vode iz kuhanega koprečevaga semena piti, ali pa se ji da v kermo vsak dan pest frišnega koprečnega zelišča. Kozji pastirji so menda našli to sredstvo, io v mnogih krajih se daje vsak dan spomladi kopreca kozam v kermo, ktere niso breje. Koprec ne dela samo mleka, temveč naredi ga okusnega. Koprec pak se ne prideluje po mnogih krajih, toraj čem tu v kratkem njegovo obdelovanje naznaniti.
T dobro pak lahko zemljo naredijo se razori 30 do 45 centimetrov narazen, vsakih 20 do 25 centimetrov se dene četiri do pet koprečevih zern v zemljo, ki se pokrijejo tanjko z gnojem. Ko so rastlinke 10 do 14 centimetrov visoke, se jim zemlja porablja in opleve; čez mesec pozneje se zemlja vnovič obdela, in konec poletja se porežejo rastline, ki dosežejo visokost do 9 i centimetrov, ter se porabijo frišne, ali pa se posušijo.
Berilin stene mokrote varuje.
Priporočilo se je pri mokrih stenah nasaditi beršlina, da se izraste po njih in izserka s svojimi korenincami, ktere napravlja po zidovji, mokroto iz sten ter je hiši !ep kinč. To sredstvo se je izkazalo prav dobro, samo to moramo opomniti, da se sme saditi samo pri terdnem zidovji; pri tanjkih stenah koronince stene prederejo, in jih popolnoma pokvarijo, zgodilo se je, da je beršlin tanjko steno pokvaril tako zlo, da bi se bila skoraj poderla, in ie j* morala napraviti nova.
Medena limonada-
V deset do dvanajst litrov destilirane vode se kuha 750 gramov meda okoli tri in pol are, in sicer naj vre prav počasu. Pene, ki se narejajo pri tem kuhanji, se morajo skerbno posnemati z žlico,
in sicer tako dolgo, da je ta moča popolnoma čista. Ko je moča popolnoma čista, prelije se skoz plat-neuo cedilnico v pripravno posodo, kjer se pusti prav počasi shladiti. Ko je moča mlačna, doda se ji v vodi rastopljenih medenic (droži), da začns vreti. Namestu drožja doda se tudi drož-jevega praha iz fabrike Peter Reiningbausove v Gradecu, ki ima ravno tako veljavo, kakor frišno drotje, in se da ohraniti več let. Ta drožjevi prah se nameša s sladkorjevo mlačno vodo. Po zimi mora imeti kraj, v kterem ta moča vre, nar manj 19 do 22° Cels. gorkofce. Čez 4 ali 5 dni se morajo pene zopet prav skerbno posnemati, in sicer tako dolgo, da se pokažejo po verhu samo še le mali mehurčiki. Na to ae precedi moča skoz klobučinsko cedilo, ktero se mora poprej prav natanjko očistiti, potem skoz dvojno platneno cedilo v močne steklenice, ki so se pomile poprej prav čisto z destilirano vodo in so se dobro posušile, ter se zamašijo dobro s probkovimi zamaški. Priporočati je splakniti, poprej steklenice z enim delom salicilne kisline raztopljene v osem delov alkohola brez potoke, in namočiti tudi probkove zamaške v ti moči. Preden se vlije medena limonada v te steklenice, in se zamaši, morajo se steklenice in zamaški dobro posušiti. Tako napravljena medena limonada da čez en ali poldrugi mesec prav okusno pijačo, ki je prav hladljiva in krepčalna. Če se hoče narediti ti limonadi poseben okus, se ji doda, ko se kuha med v destilirani vodi, nekoliko pomeranč-nik olupov, nageljnov, cimeta, vanilija i. L d.
Razne stvari.
(K cesarskemu potovanji.) Gospod c. k. namestnik Štajerske, ekscelenca baron Kübeck, obiskal je vse kraje, kamor pride cesar, in vozil se po vsih cestah, po kterih se bo peljal cesar.Kakor se sliši, trudi se občina Šmarje na vso moč, da bi se peljal cesar skoz prijazni terg. Sme upati, ker podpira tudi namestniški svetovalec Haas njeno prošnjo.
(Naš cesarjevičinnjegovavisoka gospa) bivata sedaj v Laksenburgu, na lepem gradu blizo Dunaja, ter pričakujeta, da bo porodila visoka gospa v ravno tisti sobani, kjer je bil rojen naš presvitli cesarjevič.
(Poslanci pri c e s ar j u.) Gospoda Sti-ger in pl. Formacher bila sta pri cesarju s prošnjo: Nj. V. naj bi obiskalo pri svojem potovanji tudi Slovensko Bistrico. Cesar je obljubil prnsilcoma »polniti željo, če ho le mogoče.
(Baipsšena deželna zbora.) Razun kranjskega deželnega zbora bo raapošen tndi bemski. Volitve na Kranjskem se bodo skoraj gotovo veršile po vo|ji pervakov, kteri potiskajo na vse moči; in v prihodnje bo nosil gospod doktor „Zarnique* velik zvonec. To bo lepo gospodarstvo, doživeti bomo morali, da bojo kmetje prisiljeni voliti doktorje in Bog sam ve kakoine
ljudi ie, samo kmetov ne, ker ti bi vsaj vedili, kje jih čevelj iuli, in poznajo svoje potrebe. .Narodni dom" bo potem dobil del davkov, ktere plačujejo kmetj" za deielo, in sedajna lepa obe-tanja pervakov, bodo ostala samo — obetanja.
(D e r 2 a v n i zbor) bil je, kakor je znano, sklenen, in se bo menda poklical še le v sredi meseca oktobra; nar slabše obnašal se je poslanec Klun, kteri je terdii, da ljudstvo z veseljem davke plačuje! Takih poslancov nam je ravno treba! ?1
(V Ljubljani) umeri je poprejini deželni glavar pl. Codelli-Fahnenfeld 83 let star.
(Škof Jernej Vidmar f-) Iz Kranja doila je ialostna vest, da je umeri knjezoškof č. č. gospod Jernej Vidmar v 83. letu svoje starosti. Ranji, ki je bil pokopan 21. t. m., podal se je ie pred več let v Kranj v pokoj, kjer je mirno iivel, ne pečaje se za svet. Bil je blag cerkven knjez, ki Be ni pečal nikolj z nacjonalnim prepirom, ki je delal mir, kjer mu je bilo le mogoče, častili so ga toraj vsi pametno misleči prav visoko. Per-vaiki listi pak ne piiejo veliko o njem, — ker ni bil iuntar ljudstva. Naj v miru počival
(Nekdaj na Meksikanska cesarica) Charlotte (bere se : Šarlot), iena nesrečnega Mek-sikanskega cesarja Maksa, brata naiege presvitlega cesarja, je obnorela, kakor je ie marsikomu znano, po groznih nesrečah, ki so jo zadele. Sedaj je stara 43 let; v svoji blaznosti je vedno prav mirna, večkrat gre se sprehajat, igra na glasoviru, obišeta jo večkrat na teden Belgiiki kralj In kraljica.
(Kronanje Ruskega cara) izveriilo se je brez vse nesreče. Več ko sto tisoč vojakov in policajev varovalo je cara vsih Rusov pred kakim zločinstvom nihilistov.
(Spominki cesarja Joiefa) napravili se bodo baje letos še v Slovenski Bistrici, v Ro-gatecu, in v Slovenem Gradecu.
(Tudi spomin na cesarja Joiefa.) V starem gradu „Novigrad" blizo Karlovca na Horvatskem bil je te dni ljudski praznik. Vzrok temu je bil, da je bilo ravno 100 let, odkar je ccsar Jožef, potuvajoč po Horvatskem, prenočil v tem gradu. Kmetsko ljudstvo, ki se je v množini snidlo k temu praznovanji, pogostilo se je po deželni šegi pod tn^hn nebom s koštruni in teleti na ražnu pečenimi in z vinom.
(.Slovensk i narod") se posmehuje, daje na Štajerskem 12.000 bedakov, — v njegovi ured ništveni pisarni se ve da ni prostera za toliko norcev! — V obče ta vmazan pervaški list gospoda doktor Zarnika, na Dnicji se je pisal po francosko: .Zarnique", ne piše samo neumnih, temveč tudi lažnjivih reči. Tako je naznanil pred kratkem hujskaje, da so gospodje Deschmann, doktor Schrey in doktor Schaffer v dežslnem odboru dognali, da so nekega Žida (juda) vzeli za zdravnika v bolnišnico v Ljubljani. — Dokazalo se je pak, da sti bila ravno gospod doktor Bleiweisa in doktor Vošnjak, ki sta spravila ,juda* v to službo .Narod" |
pak sedaj tiho molči, in ne omeni čisto nič o svojem poprejšnem hujskanji proti imenovanim trem gospodom, kteri so mu tem r peti. — Kar pak se tiče zdravnika, tirjati se mora od njega dobrih vednosti, če je le pošten mož, se na vse druge reči ni ozirati.
(Umor med vožnjo po ž e 1 s n i c i.) V novejšem času se večkrat sliii, da so bili potovalci umorjeni med voinjo po železnici v vozovih, kjer so sedeli. Kaj tacega ugodilo se je pred kratkem na Angleikem. Predstojnik postaje zapazil je pri nekem vlaku rasterto okno, na kteiem so bila kervava znamenja. Ker je sumil po tih kervavih znamenjih zločinstvo, zapovedal je odpreti kupš, in našli so v njem dva klobuka. Mahoma poslal je maiino, ktero je imel za postajne potrebe preiskovat zeleznične proge, po kterih se je peljal imenovan vlak, in našli so v resnici velicega moža mertvega. ki je bil med potom umorjen in pri oknji iz voza veržen.
(Od strele u b i t) je bil pred kratkem nek mož v zagrebški okolici na prostem polji.
(Vse iz papir j a I) Da se narejajo škafi, sodi, kolesa pri železničnih, vozovih t t. d. iz papirja, to ni nič več novega, to naznanili smo vam že lansko leto v našem časniku. Sedaj pak se pc-oča iz Amerike, da so tam napravili barko iz papirja. To je vender malo neverjetno 1
(Telefon.) V Celji vpeljal se Je te dni pervi telefon. Po ti novi znajdbi moreta dva govoriti z saboj več milj dalječ. Govorilec in poslušalec zvezana sta z drotom, ki ima na obeh krajih trahter, v kterega se govori in na drugem kraji posluša. Elektrika pelje glas od enega kraja po drotu do druzega, in da besede poslušalcu ravno tako, kakor se govorijo, kakor smo omenili more biti govorilec oddaljen več milj od poslušalca, ia glas se prav natanjko razumi; po večjih mestih, n. pr. na Dunaji, so si napravili nekteri telefon, da poslušajo petje ali godbo doma, ktera se verši v drugih sobanah.
(Nar starejše drevo na zemlji) je v Aziji in sicer v deržavi Birma. Po zgodovinskih spričalih vsajeno je bilo 288 let pred Kristusovim rojstvom. Staro je toraj sedaj 2171 let.
(Praznik za šolo.) Binkoštni pondelek napravili so pri sv. Lenartu na slovenskih Goricah v gospod Jamnikovi gostilni majni praznik, čigar čisti dohodki so se darovali ondntni šoli.
(Jnžna železnica) bo napravila sekun-derni vlak iz Celja do Gradeča, in bo vstregla s tim posebno Celjanom, Slovenbistričanom in pre-bivaloom več drugih krajev, kteri ei želijo že zdavnej boljše zveze z Gradecom. Posebno za kraje oddaljene od železničnih postaj, je dosedajni vozilni red prav neugoden, ker vsi poštni vlaki odidejo in pridejo po noči. Ko se bo napravil sekunderni vlak zjutraj, bo to veliko boljše.
Učenca h pekariji
itte JmH-f Stimm r Ct*H.
Častivrednim kmetom
Ploskega okraja.
Binkoštni pondelek razgernil se je t Ptuji spominek cesarja Jožefa IL
Vdeleiilo se je ten praznika iz vsih krajev dolnjega Štajerskega neznano veliko ljudi, posebno pa je dokazal kmetski stan Ptujskega okraj', z velikim številom deležnikov praznovanja, kako razumi častiti velicega cesarja, pervega odrešenika človeških pravic. Žalibog, da pervaki skušajo spraviti ob dobro ime z zaničljivo in strabopezljivo ovado te verle može, ki 60 prišli obhajati praznik, povabljeni od Ptujskih mestjanov, iz svojega samostojnega prepričanja, ker maščevati na pošten način nad qjimi se jim m mogoče.
Vam verlim kmeto zahvalimo se iz celega serca, da ste došli, vidimo iz tega, da razumite, in sodite pravično zasluge nepozabtiivega cesarja, in ste tudi zedinjeni z nami odkritoserčno pokazali celemu svetu svoje prepričanje, kakor je navada pri poštenih moieh.
Ne brigajte se toraj za obrekovanje iu zabavljanje v listih kakor „Slovenski gospodar" in „Südsteirische Post"; mislite le, da bodo vas spoštovali vsi resnični poštenjaki, samo tisti tihotapci ne, lu se skrivajo za imenovanoma listoma, ki ne morejo veličastnega praznika skruniti drugače, kakor z malopridnim obrekovanjem.
Pomislite ua dalje, da morata delati meščan in kmet skupaj za svoje blagostanje, kar böte gotovo vedili iz svoje lastne skušnje, in da böte našli resnično pomoč, če je potrebujete, gotovo le pii mestjanih in terianih, nikolj pa pri pervakih in njihovih priveriencih.
Zato še enkrat vsim verlim kmetom Ptujskega okraja, ki so se vdelsiili tega veličastnega praznika, zakličemo trikratno .Živeli«!
Ptujski mestjanje-
Devet medalij. — Grenka
Rakoczy-voda
Im Bude*
analizirana in priporočena po deželni akademiji t Bud.i-Pešti, od profesorja doktor Stölzela v Monaku, od profesorja doktor Hardy v Parizu in profesorja doktor Tichborne v Londonu, rabi se od gospod profesorja doktor Gebhardta t Buda-Pešti, od profesorja doktor Zeisela na Dunaji in od drugih imenitnih, skušenih zdravnikov, ker ima vsebi mnogo Litana, posebi.o za hude bolezni pri delah trupla, ki preskerbljavajo prebavanje, če se teiko voda spuša, z nar boljšim vspehom in se priporoč i toraj bolj ko vse druge grenke vode.
Na zalogi v vsih večjih lekaraicah in proda-jalnicah mineralnih vod, vedno frišno napolnjena. PrMi »« vtmtcrmt mMnMSM Wtm-
kmezy »*HM» i* J>«Mle. Zaloga v Celji Baumbaohova lekarnioa, Walland & Pellč, C. Krisper; v Ptuji F. C. Schwab, Eckel, Schulfink, Jožef Kazimir, Vikt Selinscheg.
Bratje Loser v Buda-Pešti.
Posestniki.
jln bie geehrten 4anbfeute m fettaucr 8c$irffg!
Ilm Slingftmontage tat in Settau bit emljüllung bes Dcnhnale« ffaifer 3o(ef II. ftattflelunbe«.
Sle 93et(|eiligiing aui allen Steilen ber Steiermart mar eine großartige unb inibejonbete bat bie länblidie »eoölterung bet $ettauer Seiirfeä butdi ihre qrofce 3>ilneljmerjaljl be-roiefen, in mel($em Wate fie ben gro&en ffaifer, ben elften Wetter i^ret menhtemoOrbigen Steiget! ju efcren »erftcljt.
fieibet finb e« bie Kroaten, iwlcfce auf leine anbei« Hrt, alt bie ber miferablen, feigen Senunjiation, jene roaderen 3R4nner, neltbe mit innerer Ueberieugung ber freunblilten (Sinlabung bet »arger Geitau'« Solge gfleiftet,ijaben, - ju oer'oätbtigen j udje n.
SÜ4,3br moderen Sanbleute, tSnnen mir aui innerftem txrten für Suer SrfAeinen banlen, mit feigen barin ben S)e< meid, ba| 3bt bie Berbienfte be« unoergetlit&en Hlonariten ri$ttg erfafct unb im 93<mne mit un« »um äuibiude gebraut habt.
Söffet Sud) ba^er Belctimpfungen in »lattern naq Hrt be« „Slovenski gospod«" unb „SObfteirifdie Doft" (tireifalli beeinfluten unb benlet, bah jene buntlen sjten. m&nner, bie bahntet fteden, biejerr.er&ebenben Seiet auf (eine anbete ffleife, ali ber ber.gemeinen »etleumbung nafc treten (innen.	.
®eben(et ferner, bafc 36t, am eigener Ueberjeugung mijfen merbet, bat bei »Drget unb SWartjtt ^örberung gememfamet Snterelfen fleti ßanb in ßanb aeben muk, unb bat 3&r, wenn Sbr einer ifatWftigen Unler[t(t»ung bebdrftig feib, biefetbe Met nur im »ürgeiftanbe ber Stübte finben roerbet.
Saturn normal« allen anderen fianbleuten bei ?»ttauet SBejirtei, roel<be an biefer erhabenen geier teilgenommen. aui matmen £er;en ein breimaligei
|>ie ^frttflugr gtütflfr.
♦ Bazglas. .
T Ker se počne žetev, c. k. priv. vza- T jemna zavarovalnica zoper požar v Gradci vse s. p. n. gospode kmetovalce vljudno opozoruje, da zavaruje ona zraven hiš in vsakterega pohištva, strojev, živine i. t. d. tudi pridelke na qjivah in senožetih zoper požar
po mogočno ugodnimi pogodbami.
Dotične vprašanje so .vljudno vselej razjasnijo v zavaroval ničnih kanclijah (Gradec, Sackstraase, št. 20) kakor tudi pri vsakemu okrajnemu zastopniku, kjer t se tudi zavarovalne ponudbe sprejemlajo ♦
•"C. It. priv	I
Viajeua laiaroTaliiia zeper polar t Gradci ♦
Olcrajao zaertopnlötTro t
v Gradecu, meseca veliki traven 1883. I
(Ponsrli as sm plafroj«.)	X
izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Glantacbnigg. — Z&loiba in tiak Janez Raknscti-« v Celja.