Šport Makole • Veličasten sprejem za svetovnega prvaka O Strani 16 in 17 Ljudje in dogodki Ptuj • Z osrednje proslave ob 130-letnici TD Ptuj O Strani 24 in 25 Ptuj, torek, 20. septembra 2016 letnik LXIX • št. 75 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik Kmetijstvo Slovenska Bistrica • Povezovanje vinogradnikov je nuja O Stran 8 Podravje Dornava • Za veselje najmlajših poskrbljeno O Stran 9 Kronika Slovenija • Sodišča lani imela v delu 1,2 milijona zadev O Stran 32 Šport Športno plezanje • Mina tretja v Parizu O Stran 14 Štajerski TEDNI v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 Štajerski TEDNI! Podravje, Slovenija • Po 20 letih pomanjkanje grozdja na trgu Vinogradniki, ne prodajajte vina pod 1,5 evra! Samo pridelava in prodaja vrhunsko kakovostnih vin po prodajnih cenah, višjih od tri evre, dolgoročno zagotavlja obstoj našega vinogradništva in mladim vinogradnikom delovna mesta, je prepričan Roman Štabuc iz mariborskega kmetijskega zavoda. Več na straneh 8 in 9. RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Podravje • Po kritičnem letu 2013 znova več porok in manj ločitev S Strani 6 in 7 Kultura • Končali s poskusom snemanja porno filma S Stran 10 V središču * Vrteska igrišča ne bodo odprta ves dan O Stran 4 Aktualno • Premoženje podjetjajBioplin Vargazon danes vRednoileidrobiža Strani 2 in 3 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 20. septembra 2016 Podravje, Sobetinci • Premoženje podjetja Bioplin Vargazon vredno samo še 500.000 evrov Premoženje bioplinarne razvredno Po neuspelem postopku prisilne poravnave je podjetje Bioplin Vargazon od lanskega julija v stečaju. Stečaj so začeli na predlog stroške in nato še 30.000 evrov za nadaljnje postopke. Slaba banka je zahtevala stečaj zaradi zamud pri finančnem prestrukturiranju in trajne nelikvidnosti dolžnika. Še leta 2012 je podjetje v poslovnih knjigah vodilo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v višini 37 milijonov evrov. Do začetka prisilne poravnave 2013 so vrednost prevrednotili na dobrih pet milijonov evrov. Takšna je bila tudi vrednost osnovnih sredstev ob začetku stečaja sredi leta 2015. Terjatve, ki jih je v začetku stečaja prijavilo 32 upnikov, so znašale 16,3 milijona evrov. Bioplin-ska elektrarna v Sobetincih je bila v času prisilne poravnave Uvodnik oddana v najem podjetju Pul-verem za mesečno najemnino 5.000 evrov. Kot je zapisano v poročilu stečajnega upravitelja Saša Drobnaka, je imelo podjetje Pulverem bioplinarno v Sobetincih v najemu od junija 2013 do konca leta 2015. Kaj imajo skupnega Klet Bistrica, dva Doma upokojencev in Bioplinarna Vargazon V začetku tega leta je stečajni upravitelj bioplinarno oddal v upravljanje podjetju Gea nova Kdo ptujski bolnišnici meče polena pod noge? Načrtovano izgradnjo urgentnega centra na Ptuju je spremljalo toliko zapletov, da optimizma počasi zmanjkuje. V pogum so nam sicer lahko nekatere zgodbe iz preteklosti, ki so se vendar končale zadovoljivo. Ptuj je bil že na začetku zgodbe v deprivilegiranem položaju, izpadel je iz mreže urgentnih centrov in komaj dosegel, da je država zagotovila svoj delež sredstev za izvedbo investicije. A da bi se stroji pognali, mora ptujska bolnišnica zagotoviti 600.000 evrov, ki pa jih dobesedno nima od kod vzeti. Načinov, kako priti do denarja, vztrajno zmanjkuje. Ideja, da se bolnišnici nakažejo sredstva, ki so na računu Doma upokojencev Ptuj (prav tako javnega zavoda), je neuspešna. Sledil je predlog, da »revnejši« zavod»bogatemu« proda svoje zemljišče, ki bi ga ptujski Dom upokojencev tako potreboval. Spet zaušnica, v Ljubljani se tudi s tem niso strinjali. Ptujčani so začeli z dobrodelnimi dogodki, a kljub zelo dobremu namenu je jasno; na ta način se bo občinski del sredstev zbiral še 100 let, čas pa se izteka, saj je večji del državnega denarja zagotovljen (le) v letošnjem državnem proračunu. Kot opcija se je pojavila tudi ideja o dodatnem zadolževanju, česar ministrstvo ne dovoli, saj je bolnišnica zaradi slabega poslovanja v preteklih letih že sedaj v težki finančni situaciji. Če kredita ne dobiš, svojega imetja pa ne smeš prodati, brez denarja enostavno ne moreš graditi. Tudi če vsi pošiljajo dopise, kako so si prizadevali - si s tem enostavno ne moreš pomagati. Lahko se je hvaliti z uspešnostjo, če imaš na računu javnega zavoda milijone, v povsem drugem položaju si, ko moraš za vsak evro prosjačiti. Morda bo končno treba poiskati tudi krivce, tiste, ki so ptujsko bolnišnico sploh pripeljali do takšnega težkega finančnega položaja, in tiste, ki niso opravili svojega dela ter Ptuju zagotovili enakovrednegapoložaja z drugimi bolnišnicami, ki so uvrščene v mreži urgentnih centrov. Ne glede na to, kako bomo opravili s preteklostjo, postaja jasno, da imamo težave tudi v sedanjosti: nekomu urgen-tni center očitno ni po godu. Nekdo si prizadeva, da ga ne bi bilo. Ni mi jasno: je to politika ali le vplivni posamezniki. A da vodstvu bolnišnice - s tem pa tudi vsem nam - mečejo polena pod noge, sem po zadnjih dogodkih v zvezi z načrtovano izgradnjo urgentnega centra več kot prepričana. Dženana Kmetec Skrbni tehnični pregled bioplinarne z elaboratom in priporočili za obnovo je za ceno 13.400 evrov izdelalo ljubljansko podjetje Vibor. Iz elaborata izhaja, da je za ponovno tehnično brezhibno stanje bioplinskih elektrarn potrebna investicija v višini 568.000 evrov. za obdobje enega leta. Uradno je Drobnak s podjetjem Gea nova sklenil pogodbo o izvedbi sanacije elektrarne. Družba Gea nova je bila ustanovljena jeseni 2015. Ob ustanovitvi je bil direktor Ptujčan Miran Milošič. V podatkih o podjetju Gea nova najdemo imena, ki so leta 2014 projektno ustanovila podjetje Pramag, s katerim so Doklovim, družini nekdanje direktorice Doma upokojencev Ptuj, pomagali pri nakupu poslovnega deleža v domu upokojencev Gornja Radgona: poleg Milošiča sta to še Branko Poredoš in Marjan Bračko. Sicer pa spomnimo na še en Milošičev posel izpred let, ko je preko srbske družbe kupil Klet Bistrica. Dobro leto po Milošičevem »nakupu« je šlo podjetje Klet Bistrica v stečaj. Na premoženju, s katerim je razpolagalo (klet in oprema v njej), pa naj bi bila storjena tudi precejšnja škoda. Družba Gea nova, ki jo je ob ustanovitvi vodil Milošič, danes pa z njo sicer uradno nima nič, je še vedno v upravljanju kroga njegovih sodelavcev. Lastniki so Milošičeva žena Darja Milošič (učiteljica na OŠ Mar-kovci), Branko Poredoš in Marjan Bračko, ki je tudi direktor podjetja. Ob ustanovitvi je bil sedež podjetja na Ptuju, danes je sedež podjetja v Sobetincih, na naslovu, kjer deluje biopli-narna. Predajo bioplinskih naprav v upravljanje družbi Gea nova, ki da naj bi poskrbela za remont naprave, stečajni upravitelj utemeljuje z naslednjimi navedbami: »Glede na ugotovljeno tehnično stanje bioplin-skih elektrarn, ki je izjemno slabo, je pred ponovno oddajo tega premoženja v najem treba izvesti nekatera sanacijska dela in varnostne ukrepe, da se prepreči razvrednotenje stečaj- ne mase. V ta namen se izvaja skrbni tehnični pregled. Sanacijski program se bo izvedel s prihodki od subvencionirane prodaje električne energije.« Iz aplikacije erar (nekdanji supervizor) je razvidno, da je Borzen - organizator trga z električno energijo družbi Gea nova za proizvodnjo električne 13 milijonov evrov kreditov iz državnih bank, premoženja za 500.000 evrov Vargazonovi krediti za izgradnjo in delovanje bioplinske naprave v Sobetincih so znašali okrog 13 milijonov evrov: od tega jih je bilo za dobrih 10 milijonov evrov prenesenih na DUTB, 1,7 milijona evrov znaša Vargazonov dolg do Poštne banke Slovenije (PBS). Po zadnji cenitvi je danes tržna vrednost celotnega kompleksa bioplinarne štiri, likvidacijska pa nekaj manj kot tri milijone evrov. Upoštevajoč zadnjo odločitev višjega sodišča v Mariboru, da se zemljišča posestva v Sobetincih in objekti na posestvu vrnejo prejšnjemu lastniku, družbi Korent & Korent, pa v Vargazonovi stečajni masi ostajajo samo še strojna oprema, ki je po tržni vrednosti ocenjena na 1,6 milijona evrov, po likvidacijski pa na 500.000 evrov. In to je dejansko vse, kar je ostalo od 13-milijonskih bančnih kreditov, ki ne bodo nikoli poplačani, njihovo breme pa nosimo slovenski davkoplačevalci. Zanimivo je tudi dejstvo, da je stečajni upravitelj družbe Korent & Korent odvetnik Boštjan Repnik. Njegovo ime najdemo v podjetju iEnergija. Ustanovili so ga spomladi 2014, sedež je imelo na Ravnah na Koroškem, do koder prihaja tudi podjetje Korent & Korent. Družba iEnergija je sicer najemnica bioplinarne v Ormožu, o čemer smo v Štajerskem tedniku podrobno poročali že pred letom dni. Se vam zdi verjetno, da so kombinacije imen v bioplinskih poslih naključne? Foto: mz Foto: MZ Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 eUr. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 20. septembra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 tili do konca, vredno le še drobiža Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je založila tudi denar za potek stečajnega postopka: najprej 2.100 evrov za začetne Današnja vrednost premoženja - kompleks bioplinarne v Sobetincih Država pa se kar ne zgane energije maja izplačal 23.000 evrov državne subvencije. Komu so zaupali remont naprav Stečajni upravitelj Sašo Drobnak je v izrednem poročilu marca letos zapisal, da je poskušal lani jeseni najemnike za bioplinarno pridobiti s postopkom izbire najugodnejšega ponudnika. Zaradi izjemno slabega tehničnega stanja bioplin-skih naprav je postopek oddaje premoženja v najem prekinil in v nadaljevanju kvalificiranim ponudnikom posredoval pov- praševanje za izvedbo skrbnega tehničnega pregleda bioplinar-ne ter nadzor nad izvajanjem potrebne sanacije. Zanimivo je, da je stečajni upravitelj za izvajalca sanacije, ki mu je predal tudi pogodbo, ki omogoča pridobitev državne subvencije za proizvodnjo električne energije, zaupal popolnemu novincu na področju energetike - podjetju Gea nova, ki je bilo ustanovljeno šele oktobra 2015. Poslovno pot ljudi, zbranih v tem podjetju, smo opisali. A upravitelj Drobnak jih, kot priča njegov zapis, šteje za strokovnjake za področje remonta bio- DUTB je terjatve propadlih bioplinarjev Bio Futura, Branko Gjerkeš, Domen Jurša, Branko Arnuš in Bioplin Vargazon poskušala prodati junija lani. S prodajo je bila neuspešna, ponudba za prodajo je še vedno odprta in objavljena na spletni strani DUTB. »Ponudnikov za nakup terjatev je bilo več, vendar nihče ni izpolnjeval pogojev iz razpisa,« so za naš časopis povedali na slabi banki. Zanimalo nas je, zakaj banka sama ne upravlja bioplinarn. Dolgovi bioplinarn so na bremenu države (DUTB), medtem ko vse premoženje še vedno upravljajo lastniki oz. stečajni upravitelji in iz premoženja, za katerega smo davkoplačevalci plačali "visok davek", ustvarjajo prihodke. Spraševali smo tudi, zakaj slaba banka, če je prevzela celotne terjatve, ni postala še lastnica ali pa vsaj upraviteljica premoženja in bi sama iz tega naslova ustvarjala prihodke. »Poudariti je treba, da DUTB ni lastnica bioplinarn, ampak le lastnica terjatev. V tem trenutku nimamo pravnega naslova za upravljanje bioplinarn. Sprožili smo postopke, da bi postali lastniki oz. da bi se lahko bioplinarne prodajale proste bremen,« pojasnjujejo na DUTB. Da je situacija še bolj absurdna, država za pridobivanje energije v bioplinarnah plačuje subvencije, ki niso zanemarljivo nizke. Tudi ta denar bi hipotetično lahko bil prihodek DUTB. »Ker DUTB ni lastnica nobene od bioplinarn, ni upravičena do nikakršnega prihodka od prodaje električne energije,« poudarjajo na slabi banki in dodajajo, da so bili zoper odgovorne za bioplinske posle sproženi ustrezni postopki. Na generalni policijski upravi (GPU) pa so dejali, da mariborski kriminalisti obravnavajo več prijav v zvezi z bioplinarnami: »Obravnava prijav je v predkazenskem postopku, del bo končan v prihodnjih mesecih. Več informacij v tej zvezi zaradi zavarovanja interesa predkazenskega postopka ni mogoče podati.« Na GPU še pravijo, da so več primerov v zvezi z bioplinskimi posli obravnavali tudi murskosoboški kriminalisti. | Premoženje Tržna vrednost (v €) Likvidacijska vrednost (v €) Prazna zemljišča 238.000 169.000 Farme za govedo 640.000 640.000 Objekti bioplinarne brez opreme 1.482.000 1.480.000 Kogeneracija 1 115.000 79.000 Kogeneracija 2 212.000 146.000 Ostala strojna oprema 1.266.000 292.000 Skupaj: kompleks bioplinskih elektrarn 3.954.000 2.807.000 Kmetijska zemljišča izven kompleksa 129.000 125.000 Skupaj osnovna sredstva 4.083.000 2.932.000 VIR: Ajpes, poročilo stečajnega upravitelja, julij 2016 Cenitev so opravili sodni cenilci Slavko Bunderla, Jožef Murko in Dragica Toš Majcen. Upravitelj predvideva, da bodo stroški stečajnega postopka družbe Bioplin Vargazon znašali dobrih 270.000 evrov; od tega nagrada upravitelju 50.000 evrov. plinskih naprav. Zaradi te tako imenovane sanacije stečajni upravitelj pričakuje celo povečanje vrednosti stečajne mase: »Z načrtovanimi aktivnostmi bo mogoče bistveno izboljšati tehnično stanje bioplinskih elektrarn in povečati vrednost stečajne mase.« Celoten prihodek, ustvarjen z dejavnostjo v bioplinarni, se je do polovice tega leta namenjal za izvajanje sanacije. To dejansko pomeni, da se prihodki iz dejavnosti (ali oddaje premoženja v najem), s katerimi bi se lahko krili stroški stečajnega postopka, nakazujejo na račun podjetja Gea nova. Zemljišča in objekti nič več Vargazonovi, sodišče jih je vrnilo Korentu Kompleks kmetijskega gospodarstva na robu naselja Sobetinci v občini Markovci je bil nekoč v lasti države oz. Kmetijskega kombinata Ptuj. V času lastninjenja je Kombinat kupila Perutnina Ptuj in postala lastnica njegovega celotnega premoženja. Posestvo v Sobetincih je nato Perutnina prodala svojemu kooperantu z območja Koroške, kmetovalcu Karlu Korentu. Korent je na posestvu redil govedo, nato pa leta 2009 vse skupaj prodal Vargazonu oziroma takratnemu bioplinskemu imperiju poslovne skupine Keter - Organica. Družba Korent & Korent je kasneje končala v stečaju, v Sobetincih pa je zrasla biopli-narna z dvema bioplinskima napravama. Višje sodišče v Mariboru je letos pogodbo, s katero je Korent leta 2009 Var-gazonu prodal kmetijsko posestvo v Sobetincih razveljavilo. Po odločitvi sodišča se na nepremičnine, ki so bile predmet prodaje, vknjiži lastninska pravica Korent & Korent v stečaju. Ker objekti bioplinarne stojijo na zemljišču, za katerega je sodišče prodajno pogodbo razveljavilo, odslej predstavljajo stečajno maso v Korentovem postopku. V skladu z odločbo višjega sodišča v lasti stečajnega dolžnika Vargazona ostaja samo še strojna oprema: dva agregata za proizvodnjo bio-plina in nekaj druge opreme. Navedena oprema je po tržni vrednosti ocenjena na nekaj manj kot 1,6 milijona evrov, po likvidacijski pa na 517.000 evrov. Opremo bo možno prodati posebej, neodvisno od nepremičnin, ki pa tako ali tako niso več del stečajne mase podjetja Bioplin Vargazon. Mojca Zemljarič Pravljica ali kriminalka? Sedem, osem let je minilo, odkar so v Pomurju in Po-dravju bioplinarne rasle kot gobe po dežju. Njihova gradnja se je v celoti financirala s posojili, banke so denar za investicije odobrile na podlagi poslovnih načrtov. Kot se je že pred leti razkrilo v medijskih objavah, so bile investicije v bioplinarne v poslovnih načrtih absolutno precenjene, daleč nad realno vrednostjo. Z vprašanjem, kam je poniknil denar od gradnje bioplinarn, izposojen iz državnih bank in nikoli vrnjen, se do danes organi pregona niso resno ukvarjali. Kot tudi ne z večmilijardno bančno luknjo, ki jo krpamo davkoplačevalci. Že nekaj časa nazaj smo v uredništvu pridobili dokumentacijo s podatki, da v sosednji Avstriji gradnja bioplinarne enake moči stane polovico manj, kot je v Sloveniji stala gradnja naprave v okviru poslovne skupine Keter - Organica. Lahko bi rekli, da so bile banke prevarane že takoj ob začetku investicije. Odprto vprašanje ostaja, ali (in koliko) so imeli koristi od te domnevne prevare tudi bankirji. Keterje-vi poslovni načrti za gradnjo bioplinskih naprav so se brali kot pravljica o dobrih ljudeh. Ta pravljica je trajala leto, dve. Kmetje - investitorji, ki so vzeli milijonske kredite, zastavili svoja posestva in jim je Keter - Organica zgradil bioplinar-ne, so začeli padati v finančno brezno. Denarja za poplačilo dobaviteljev in bančnega kredita je bilo premalo. Dolgovi so se kopičili. Podjetje Bioplin Vargazon je s privolitvijo sodišča sredi leta 2013 začelo postopek prisilne poravnave. Ta seveda ni uspela, saj ni imela realne osnove v poslovanju. Prisilna poravnava je lastnikom omogočala, da so lahko dve leti razpolagali z vsem premoženjem in nemoteno poslovali naprej. Poročila, ki so jih med postopkom prisilne poravnave vlagali na sodišče, so polna praznih obljub o morebitnem izboljšanju poslovanja. Pravljica številka dve. Spomladi 2014 je država desetmilijonski kredit, ki ga Vargazon ni odplačal, prenesla na slabo banko. Ta je postala imetnik Var-gazonovih terjatev (torej dolgov), ne pa tudi premoženja, ki je za ta kredit zastavljeno. Na predlog DUTB so julija 2015 začeli v podjetju Bioplin Vargazon stečaj. A premoženje je kljub temu še vedno v rokah stečajnega dolžnika. Z njim upravlja stečajni upravitelj, za katerega bi lahko domnevali, da morebiti posluje z botri bioplinskih poslov. Poročila stečajnega upravitelja so pravljica številka tri. V enem izmed poročil je zapisal, da je za sanacijo bioplinarne izbral za to kompetentno podjetje. Samo hiter pogled v Ajpes o datumu ustanovitve tega podjetja in bežno poznavanje poslovne zgodovine ustanoviteljev oz. poslovodnih oseb v podjetju vzbujajo upravičen sum o njihovih dejanskih kompetencah in strokovni usposobljenosti na področju energetike. Pomislite, ali slovenska bioplinska zgodba morebiti bolj kot pravljica ne zveni kot kriminalka? Foto: MZ 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 20. septembra 2016 Slovenija, Podravje • 117 milijonov evrov evropskih sredstev mestnim občinam Projekti urbane prenove, trajnostne Z letom 2014 se je pričelo novo finančno obdobje črpanja evropskih sredstev, ki se bo izvajalo do leta 2020 oziroma predvidoma s podaljša-v novem finančnem obdobju loteva zelo kilavo. Strateške dokumente, ki so izhodišča za nadaljnje ukrepe in možnosti pridobivanja denarja, so nastavili tako, da v okolje ne bo moč pripelja- ti denarja za nujno potrebne projekte, kot so zaščita vodnih virov podtalnice - od zanesljive oskrbe s pitno vodo do odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter obnove in gradnje cestne infrastrukture. Aktualni podatki o delitvi sredstev vse bolj dajejo občutek, da se bo večina evropskih sredstev do- Foto: Črtomir Goznik Investicijsko dokumentacijo za ureditev območja starega mestnega pokopališča na Volkmer-jevi cesti na Ptuju v spominski park so ptujski mestni svetniki obravnavali na včerajšnji seji. Na Ptuj predvidoma 10 milijonov evrov Mestna občina (MO) Ptuj iz mehanizma CTN pričakuje okrog deset milijonov evrov evropskih sredstev. Ptuj bo sredstva TUS predvidoma vložil v prenovo tržnice in ureditev arheološkega muzeja, ureditev Panorame, spominskega parka na starem mestnem pokopališču pri šolskem centru, ureditev mestnega parka in parka Turnišče. Na področju zagotavljanja trajnostne mobilnosti razmišljajo o gradnji kolesarskih poti in stez ter zapiranju mestnega jedra za promet. »Na naslednjih treh sejah mestnega sveta se bo potrjevala investicijska dokumentacija (DIIP) za projekte, ki se bodo projektirali in izvajali v letih 2017 in 2018,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj ter na vprašanje, kakšen delež sredstev bo za projekte TUS morala zagotoviti lokalna skupnost, odgovorili: »Odvisno od razpisnih pogojev in vrednosti projektov. Računamo, da med 20 in 50 odstotki. Pogodba o sofinanciranju se bo sklepala za vsak posamičen projekt s pristojnim ministrstvom - posredniška organa sta ministrstvi za okolje in infrastrukturo, prav tako pa tudi ZMOS, ki bo v imenu mestnih občin opravljalo predizbore projektov. Prvi poziv za oddajo projektov pričakujemo novembra, pogodbe za sofinanciranje projektov pa potem šele maja 2017 ali kasneje.« delila osrednjemu in zahodnemu delu države, pa čeprav je Evropa Sloveniji več sredstev dodelila prav na račun manj razvitega vzhoda. Po dolgem obdobju negotovosti so zdaj deloma znani podatki o možnosti črpanja denarja za lokalne skupnosti. A ne za vse, temveč zgolj za 11 občin s statusom mestne občine. Eden izmed finančnih mehanizmov, iz katerega se bodo v novem finančnem obdobju financirali projekti mestnih občin, je Spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja (CTN). Sredstva iz tega mehanizma bo možno črpati na podlagi dokumentov Trajnostne urbane strategije (TUS), ki so jih občine pripravile in že tudi sprejele. Kot rečeno, so do sredstev iz tega naslova upravičene samo mestne občine, ne pa tudi ostale. »Postopek priprave TUS je intenzivno potekal v letu 2015, ko je bilo doseženo, da je vseh 11 mestnih občin pripravilo in oddalo svoje TUS. Vsaka izmed 11 mestnih občin je v svoji TUS opredelila vizijo, cilje, ukrepe in načine izvajanja, prav tako so pripravili razvojne programe in jih obravnavali z vključevanjem javnosti ter drugih relevantnih deležnikov. Vse predložene TUS so bile ustrezno pripravljene. Do danes je vseh 11 mestnih občin na svojih občinskih svetih sprejelo mestne strategije TUS, s čimer so mesta zado- Na Ptuju naj bi s sredstvi CTN/TUS med drugim obnovili tržnico in del stila glavnemu pogoju za dostop do sredstev EU v višini 117 milijonov evrov. Področja, ki so upravičena do sofinanciranja z evropskimi sredstvi, so opredeljena v operativnem programu, prav tako so definirani cilji, ki jih bodo mestne občine morale doseči z razpoložljivimi sredstvi. Tako bodo evropska sredstva na voljo za ukrepe, ki izhajajo iz TUS, in sicer za področja trajnostne rabe energije, trajnostne mobilnosti v mestih in ukrepe urbane prenove,« so o finančnem mehanizmu povedali na ministrstvu za okolje, ki je v vlogi posredniškega organa, in dodali: »Priprava navodil in drugih podlag, pomembnih Ptuj • Koterjeva podala pobudo, z odgovorom vodstva Vrtca razočarana Vrteška igrišča ne bodo odprta ves dan Vrtec Ptuj v svojih devetih enotah razpolaga s precej velikim številom igral. Kar nekaj ji je v slabem stanju, o čemer smo pred nek^j tedni poročali tudi v našem časopisu. Pojavil pa se je nov predlog, ki bi to situacijo po mnenju ravnateljice Bo-žene Bratuž le še poslabšal: da bi bila vrteška igrišča dostopna tudi v popoldanskem času. Svetnica Darja Koter je na julijski seji podala pobudo, da bi bila otroška igrišča pri vrtcih otrokom namenjena tudi v popoldanskem času. Nekaj dni za tem je sejo imel svet zavoda Vrtec Ptuj, ki je to točko uvrstil na dnevni red in o njej tudi razpravljal. Njihov odgovor je jasen: z dano pobudo ne le, da se ne strinjajo, po njihovem zapisu sodeč tudi ni v skladu s predpisi. „Kljub razumevanju razlogov in namenov za podano pobudo so člani sveta zavoda skupaj z vodstvom pretehtali razloge za in proti sprejemu takšne pobude. Iz razgovora je bilo razumeti, da je pobuda res lahko dopadljiva, da pa nikakor ne gre skupaj s predpisi in dejanskimi pogoji delovanja Vrtca Ptuj. Področje igrišč in Predlog svetnice Darje Koter, da bi bila igrišča Vrtca Ptuj dostopna tudi v popoldanskih urah, ravnateljice Božene Bratuž in članov sveta zavoda Vrtec Ptuj ni ravno navdušil. igral zahteva oz. zaobjema zelo veliko in kompleksno področje pogojev, varnosti, varovanja zdravja in odgovornosti, strokovnega kadra in zavoda, zato je za argumentiranje odgovora potrebno več vidikov kateregakoli odnosa do pobude," pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Med argumenti proti takšnemu predlogu Bratuževa navaja zakonsko podlago. Kot pravi, Zakon o vrtcih opredeljuje, da morajo biti prostori za dejavnost vrtca funkcionalno povezani in ločeni od prostorov, ki jih uporabljajo drugi uporabniki. Torej, da so to dejansko igralnice na prostem, namenjene vrteškim otrokom. „Hkrati pravilnik govori o odgovornosti ravnatelja za zagotavlja- nje pregleda igral in igrišč, vzdrževanje obojega, pripravo programa pregledov, organizacijo in izvajanje pregledov ter zadolžitve strokovnih in tehničnih oseb v vrtcu v zvezi igrali in igrišči," še pojasnjuje Bratuževa in dodaja, da mora vrtec imeti akt o vzdrževanju in nadzoru, kar je osnova za to, da so igrala varna za uporabo. V ptujskem vrtcu imajo komisijo, ki kot trdi ravnateljica, vsake tri mesece opravlja preglede igral in igrišč, kar je podlaga za vzdrževanje ali odstranjevanje nevarnih delov. Celotni zunanji prostor, namenjen igranju, mora biti pregledan vsak dan. Preden pelje vzgojiteljica ali pomočnica otroke na igrišče, pregleda, ali je kje kakšen neprimeren ali celo nevaren predmet. Ne želijo ponovnega vandalizma V primeru, da bi bilo igrišče v popoldanskih urah namenjeno vsem, ne le vrteškim otrokom, bi bila to po mnenju ravnateljice in članov sveta zavoda bistveno težja naloga. Bratuže-va izpostavlja, da so v preteklih Foto: CG torek • 20. septembra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 mobilnosti in energetskih sanacij njem do 2022. Medtem ko je Slovenija lani (2015) lovila še zadnji vlak za denar iz finančne perspektive 2007-2013, pa se tudi črpanja sredstev starega mestnega jedra, mestni park in staro pokopališče. za izvajanje mehanizma, je v polnem teku - tako med sodelujočimi vladnimi službami in ministrstvi kot v razmerju do Združenja mestnih občin (ZMOS), ki bo pristojno za izbor projektov. Indikativna višina sredstev za posamezno mestno občino bo določena v sporazumu med organom letih imeli veliko težav z vanda-lizmom, posebej v enotah, ki niso bile ograjene: „Problem vsesplošne rabe igrišč je bil prisoten v našem vrtcu pred leti, ko nismo imeli primernih ograj in varovanja. Vsa vlaganja v opremo igrišč in urejanje so bila zaman, saj so jih uporabniki v času, ko ni bilo nikogar v vrtcu, uničevali." Ravnateljica še poudarja, da bi morebitno škodo, ki bi nastala v popoldanskem času, bil dolžan sanirati vrtec, ki pa za to nima niti sredstev, zato na to ne pristaja. Probleme z iztrebki, odpadki in pijančevanjem na območju vrtca so, kot pravi Bratuževa, končno odpravili, zato si ne želijo, da bi se kaj podobnega začelo ponovno dogajati: „Upoštevaje vse argumente je sklep zavoda Vrtec Ptuj, da ni možno mešati dejavnosti sicer javnega zavoda s splošnim javnim interesom preživljanja prostega časa družin in njihovih otrok. Škoda, da pobudnici ne pade na pamet, da bi bilo za javno dobro, kot ga imenuje, zelo dobro nameniti kaj več sredstev za najmlajše in primerno urediti igralne površine, ki so že pred davnimi desetletji v mestu Ptuj služili o tem ne želijo razkrivati: »Ker bo indikativna višina sredstev za posamezno mestno občino določena v sporazumu, ki je v usklajevanju med organom upravljanja in ZMOS, v tem trenutku točne delitve sredstev po občinah niso znane. Vseka- kor bo končna višina sredstev, ki jih bodo občine prejele do konca finančne perspektive 2014-2020, odvisna tudi od stopnje pripravljenosti prijavljenih projektov in uspešnosti njihovega izvajanja.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik upravljanja in ZMOS, ki bo v okviru izbora operacij CTN deloval kot posredniški organ.« Čeprav je razdelitev sredstev TUS med mestne občine za celotno finančno perspektivo okvirno že dogovorjena (občine načeloma vedo, koliko denarja lahko pričakujejo), pa na ministrstvu za okolje podatkov druženju družin in igri otrok. Nenazadnje so vsa javna igrišča boljše opremljena od naših, zato ne vem, v čem je prava ali skrita poanta tega predloga ZA PTUJ,« pa zaključuje Bratuževa. Koterjeva razočarana A vsi našteti argumenti svetnice Darje Koter niso prepričali. Kot je dejala, je razočarana, saj je prepričana, da ni pokazano dovolj dobre volje za uresničitev te pobude. Želi slišati še mnenje staršev. Kmalu naj bi o tej temi govorili tudi na svetu staršev. Koterjeva bo nato presodila, ali bo smiselno podati novo pobudo in idejo konkretizirati. Prepričana je, da je dogajanje tudi v popoldanskem času možno nadzorovati. „Razočarana sem nad odgovorom, saj bi taka ureditev pomenila javno dobro, najti je treba le primerno rešitev in dobro voljo. Ne nazadnje, v mestu imamo redarsko službo, ki ni namenjena le urejanju prometa. Organizirali bi se obhodi in bi bila stvar rešena. Zame so igrala pred vrtcem enaka tistim v Ljudskem vrtu,« je še dodala mestna svetnica. Dženana Kmetec Koliko denarja drugim mestnim občinam Murska Sobota: 10 mio evrov Podobno kot Ptuj tudi MO Murska Sobota pričakuje v tej finančni perspektivi iz mehanizma CTN okrog 10 milijonov evrov. Od tega za urbano prenovo nekaj čez 7,8, za urbano mobilnost okrog 1,5 in za energetsko sanacijo stanovanj dobrih 0,7 milijona evrov. Za izvedbo projektov bodo k sredstvom EU dodali še okrog štiri milijone evrov lastnega proračunskega denarja. »Na področju urbane prenove načrtujemo obnovo mestnega središča, ureditev območja »Soboško jezero« v turistično rekreacijski center, s poudarkom na aktivnostih, vezanih na vodne in priobalne športe ter v povezavi z razvojem gospodarskega središča in destinacijskega turizma v regijskem promocijskem centru Expo paviljon (Vrata v Pomurje) ter obnovo »ŠRC Fazanarija. Na področju mobilnosti je v načrtu obnova obstoječih in izgradnja novih kolesarskih povezav ter izgradnja vsaj enega P&R sistema, predvidoma v bližini Soboškega jezera. Na področju energetske sanacije stanovanj pa načrtujemo ureditev bivalne skupnosti za starejše in sanacijo stanovanj v mešani lasti, v kolikor bodo pogoji javnega poziva ustrezali takšni strukturi lastništva,« je pojasnila vodja kabineta župana Klaudija Šadl Jug. Nova Gorica: 11 mio evrov V MO Nova Gorica imajo načrt projektov, ki naj bi jih izvedli s pomočjo sredstev CTN/TUS že zelo dobro razdelan. Vodja projektne pisarne Andreja Tropar Lapanje je povedala, da bodo skladno z dogovorom o indikativni delitvi sredstev prejeli okrog 11 milijonov evrov. Predvidoma jih bodo porabili za energetsko sanacijo dveh večstanovanjskih stavb v javni lasti (1,1 mio evrov), kolesarske poti ob južnem delu mesta do gozda Panovec, manjkajoče kolesarske povezave na širšem območju Nove Gorice ter vzpostavitev sistema izposoje koles in ureditve P & R parkirišča (2,6 mio evrov). Sedem milijonov evrov nameravajo vložiti v revitalizacijo degradiranih in neizkoriščenih območij. Med projekti so prenova območja ob nekdanji meji in železnici - vzpostavitev urbanega centra Remiza ter celovita prenova Cankarjevega naselja, kjer živi tretjina prebivalcev mesta. V načrtu imajo tudi revi- talizacijo neizkoriščenih površin športnega parka Nova Gorica -izgradnjo pokritega bazena z možnostjo navezave na letni bazen. Maribor: 17,8 mio evrov V štajerski prestolnici predloga projektov še nimajo popolnoma izdelanega: »Želimo izvesti projekte, ki so nujni za mesto in se njihova izvedba načrtuje že dlje časa. Predstavitev natančnega nabora projektov po posameznih področjih se predvideva v začetku oktobra. Iz mehanizma CTN pričakujemo 17,8 milijona evrov.« Novo mesto: 11,4 mio evrov »Na MO Novo mesto pričakujemo 9,5 milijona evrov za projekte iz področja urejanja urbanih območij (ureditev mestnega jedra, naložbe v infrastrukturo za šport in predšolsko vzgojo, reševanje stanovanjske problematike v mestnem jedru ...) in 1,9 milijona evrov za naložbe iz področja mobilnosti (kolesarske steze, steze za pešce, površine za parkiranje ...),« so pojasnili na MO Novo mesto. Kranj: 11,3 mio evrov »Na MO Kranj imamo za pridobitev in koriščenje sofinanciranja sredstev iz mehanizma CTN izdelan nabor projektov, ki je še v fazi finančnih, vsebinskih in prednostnih usklajevanj. Pričakovana sredstva so v višini 11,3 milijona evrov,« pravijo na MO Kranj. Ljubljana, Velenje, Slovenj Gradec Tudi iz MO Ljubljana, Velenje in Slovenj Gradec so sporočili, da nam konkretnih podatkov ne morejo posredovati. V Ljubljani bodo s sredstvi CTN/TUS najverjetneje financirali projekt cukrar-ne, P & R parkirišča ter kolesarske steze. Na MO Slovenj Gradec so povedali, da bodo njihovi mestni svetniki izvedbeni načrt traj-nostne urbane strategije mesta obravnavali predvidoma na seji 19. oktobra, zato v fazi sprejemanja o konkretnih projektih ne morejo govoriti. Poljčane • Za večjo varnost in zmogljivost železniškega prometa Bo prva lopata zasajena še letos? Direkcija za infrastrukturo še vedno izbira izvajalca del za 51,8 milijona evrov težko investicijo v železniško infrastrukturo v Slovenski Bistrici in Poljčanah. Z deli naj bi izvajalec začel še letos, po novi obvoznici se bodo vozniki v Poljčane zapeljali v drugi polovici leta 2018. Predvidena je izgradnja obvoznice od Brežni-ce do Poljčan in podvoza v Poljčanah, posledično ukinitev treh železniških prehodov, obnova železniških postaj Slovenska Bistrica in Poljčane ter modernizacija 6,4 kilometra tirov. Skupna vrednost projekta znaša 51,8 milijona evrov. Od tega je iz Evropske unije zagotovljenih 18,41 milijona evrov. A najprej mora direkcija izbrati izvajalca del. »V okviru razpisa je bila 25. avgusta podana odločitev o izbiri ponudnika, ki še zaradi dodatnih obrazložitev in vpogledov ni pravnomočna,« so na naše vprašanje odgovorili na direkciji. Izvedena dela naj bi pripomogla k večji var- Foto. Mojca vt._ nosti, zagotovljena naj bi bila tudi večja Direkcija za infrastrukturo predvideva obnovo železniške postaje v Poljčanah in gra-zmogljivost železniškega omrežja. dnjo podvoza. Zemljišča za podvoz je že kupila občina Poljčane in zanje odštela pribli- Mojca Vtič žno 100.000 evrov. 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 20. septembra 2016 Podravje • Po kritičnem letu 2013 znova več porok in manj ločitev V podravskih in bistriskih občinah na Statistika razvez v občinah Spodnjega Podravja z Bistriškim odstopa od slovenskega povprečja. Lani se je namreč okoli 27,5 % Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v lanskem letu sklenilo zakonsko zvezo 6.449 parov ali povpreč- no 18 na dan. Kot še ugotavljajo, je dve tretjini ženinov (68,5 %) starejših od njihovih nevest: »Moški, ki so v letu 2015 skle- nili zakonsko zvezo (ženini), so bili stari povprečno 34,8 leta in v povprečju skoraj tri leta starejši od nevest (32,1 leta). Število sklenjenih zvez na območju občin Sp. Podravja z Bistriškim Občina 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ Benedikt 4 6 5 11 6 32 Cerkvenjak 12 6 9 6 9 42 Cirkulane 3 4 10 7 7 31 Destrnik 5 9 8 7 8 37 Dornava 7 7 8 6 12 40 Gorišnica 11 13 8 17 17 66 Hajdina 9 14 11 13 11 58 Juršinci 9 9 8 7 11 44 Kidričevo 18 13 16 18 18 83 Lenart 26 30 18 31 29 134 Majšperk 10 18 5 8 11 52 Makole 4 3 12 3 5 27 Markovci 11 11 8 14 19 63 Miklavž na Dravskem polju 16 17 13 18 19 83 Ormož 37 38 34 33 35 177 Podlehnik 4 2 5 1 4 16 Poljčane 11 5 6 13 11 46 Ptuj 63 73 66 66 70 338 Slovenska Bistrica 85 82 73 74 78 392 Središče ob Dravi 6 5 8 9 6 34 Starše 18 8 9 13 13 61 Sveta Ana 8 9 3 10 9 39 Sveta Trojica v Slov. goricah 3 6 5 10 7 31 Sveti Andraž v Slov. goricah 6 5 2 2 1 16 Sveti Tomaž 5 5 3 5 7 25 Trnovska vas 3 5 7 2 4 21 Videm 14 17 16 17 18 82 Zavrč 7 9 5 7 4 32 Žetale 5 4 2 1 1 13 O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine od 1. maja 2004 odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini: »V primeru sporazumne razveze zakonske zveze je sporazum o preživljanju skupnih otrok del sporazuma o razvezi zakonske zveze. Če sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi tožbe, med drugim odloči tudi o preživnini, pri čemer ni vezano na postavljeni zahtevek.« Prvo zakonsko zvezo je sklenilo 5.768 (89,4 %) ženinov in 5.794 (89,8 %) nevest. Pri 5.435 parih (84,3 %) je bila to za oba prva zakonska zveza. Ženini, ki so se poročali prvič, so bili stari povprečno 32 let; neveste, ki so se poročale prvič, pa so bile od njih v povprečju 2,2 leta mlajše (29,7 leta). Večina zakonskih zvez se sklene med državljani Republike Slovenije. Pri 5.138 porokah (79,7 %) sta bila oba, ženin in nevesta, državljana Republike Slovenije.« Od vseh 6.449 porok jih je bilo v naših 28 občinah v Spodnjem Podravju z Bistriškim vred natanko 450. Poglejmo podrobneje po posameznih občinah. Največ porok je bilo v zadnjem letu v občini Slovenska Bistrica, in sicer 78. Sledi občina Ptuj s 70 sklenitvami zvez, nato pa Ormož s pol manj, 35. Na četrtem mestu je občina Lenart, kjer se je lani poročilo 29 parov. Sledijo še: Markovci in Miklavž na Dravskem polju (19), Videm in Kidričevo (18), Gorišnica (17), Starše (13), Dornava (12) ter Hajdina, Juršinci, Poljčane in Majšperk (11). Manj kot deset porok so lani zabeležili v občinah Cerkvenjak in Sveta Ana (9), Destrnik (8), Cirkulane, Sveta Trojica v Slov. goricah in Sveti Tomaž (7), Benedikt in Središče ob Dravi (6), Makole (5), Podlehnik, Trnovska vas in Zavrč (4), najmanj, po eno, pa Število in višina preživnine glede na akt o določitvi preživnine Akt, s katerim je določena preživnina Število preživnin Višina preživnin (v EUR) Najvišja Povprečna Dogovor na CSD 11.186 794,85 109,62 Sodna poravnava 36.299 1.562,11 136,73 Sodba o določitvi preživnine 15.913 1.291,49 146,88 Izvršljivi notarski zapis 2.077 1.057,84 69,45 Skupaj 66.639 Povprečna višina preživnine: 132,33 Vir: MDDSZ, podatki na dan 11. december 2015 Dornava • Nova igrala na Polenšaku Za veselje najmlajših poskrbljeno Velikokrat so majhne, drobne investicije tiste, ki občanom lahko pomenijo ogromno. Da osrečijo najmlajše, so v občini Dornava sledili pobudi staršev, jo uspešno realizirali in pred nekaj dnevi v uporabo dali nova igrala na Polenšaku. „V času volitev sem dejal, da vabim občane, naj podajo svoje ideje za tiste drobne stvari, ki bi jih želeli, a jih ob večjih projektih spregledamo. In med drugim je ena mamica in občanka zapisala, da bi bilo dobro, če bi bila postavljena Foto: arhiv občine Tudi na Polenšaku je občina poskrbela za svoje najmlajše, nova igrala so v uporabi od prejšnjega tedna. otroška igrala, ki bi bila na razpolago vsem otrokom," o ideji za postavitev igral po celotni občini Dornava pravi župan Rajko Janžekovič. Pobudi je sledil, poiskal način, kako jo realizirati in pri tem s soglasjem občinskega sveta tudi uspel. Sredstva za vaške odbore so zmanjšali, z denarjem, ki bi sicer šel tem, pa so zagotovili, da vsako leto postavijo otroška igrala v enem vaškem odboru. Z otroškimi igrali bodo opremili vse štiri vaške odbore, začeli so lani v Dornavi, nadaljevali letos na Polenšaku, v planu pa sta še dve investiciji. Igrala v središču občine so se izjemno dobro obnesla. Stanujoči na Polenšaku in v bližini pa so se nove pridobitve veselili minuli teden. Postavili so jih na zelenici pred prostori bivše pošte in krajevne skupnosti na Polenšaku, na parceli, ki je od letos naprej v lasti občine, saj so jo kupili od Kmetijske zadruge Ptuj. Nov igralni kompleks obsega več komponent, in sicer sklop igral z dvema plezalnima stenama in toboganoma, mrežno gugalnico, previsno gugal-nico in klop. Skupna cena vseh igral z montažo in davkom je 7.858 evrov. Janžekovič pravi, da je izjemno vesel, da so s tem projektom uspeli osrečiti najmlajše, prihodnje leto jih bodo tudi v Mezgovcih, leta 2018 pa še v Žamencih. „Ob ureditvi novih prostorov vrtca (projekt začnemo proti koncu leta) pa bodo igrala postavljena tudi za potrebe otrok, ki obiskujejo vrtec," še pojasnjuje dorna-vski župan, ki je dokazal, da se kljub majhnim občinskim proračunom ob dobrem sodelovanju z občinskim svetom najde denar tudi za na videz majhne, a zelo pomembne investicije. Dženana Kmetec Foto: arhiv občine Igrala v Dornavi so postavili lani. torek • 20. septembra 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 7 vsake štiri poroke ena ločitev porok končalo z razvezo, kar je za dobrih deset odstotkov manj od slovenskega povprečja. Število preživnin po razredih, glede na višino preživnine | Višina preživnine (v EUR) 1 Število preživnin Do 20 845 ¡Od 20 do 40 1.647 Od 40 do 60 4.268 ¡Od 60 do 80 5.604 Od 80 do 120 20.954 ¡Od 120 do 200 24.072 Od 200 do 400 8.578 ¡Nad 400 645 Vir: MDDSZ, podatki na dan 11. december 2015. Foto: Črtomir Goznik v Svetem Andražu v Slov. goricah in Žetalah. Poroke vse pogostejše Sicer pa statistični podatki za zadnjih pet let še kažejo, da tudi v našem okolišu poroke postajajo vse pogostejše. Vse od leta 2011 pa do 2015 je namreč število porok z izjemo 2013 naraščalo. V letu 2011 se je tako skupaj poročilo 420 parov, leto za tem 433, v letu 2013 383, v letu 2014 429, lani še 21 več, torej 450. V zadnjih petih letih je tako skupaj zvezo sklenilo 2.115 parov, največ Najvišja preživnina skoraj tri minimalne plače oziroma 1.562 evrov Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v lanskem letu od vseh razvezanih zakonskih vez približno polovica takih (1205), v katerih so bili otroci. Tako je bilo ob razvezi 1.883 vzdrževanih mladoletnih otrok. Tri četrtine teh otrok so bile dodeljene materam, 6 % očetom, 16 % pa obema staršema. Pri tem pa smo še preverili, kakšna je lestvica višine preživnin. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povprečna višina preživnine v Sloveniji v letu 2015 znašala 132,33 evra. Najvišja višina preživnine, ki so jo določili lani s sodno poravnavo, je bila kar 1.562,11 evra. Sicer pa je bilo v lanskem letu do preživnine upravičenih 66.639 otrok, velika večina starih med 6 in 14 let. Največ, kar dobri dve tretjini, jih je prejemalo preživnino v višini od 80 do 200 evrov (20.945 otrok od 80 do 120 evrov, 24.072 otrok pa od 120 do 200 evrov). Najnižjo preživnino - do 20 evrov - je lani prejemalo 845 otrok, od 20 do 40 evrov pa 1.647. Na drugi strani pa je nad 400 evrov preživnine prejemalo 645 otrok. Število razvez zakonskih zvez 392 v Slovenski Bistrici. Sledi Ptuj s skupno 338 porokami, nato pa Ormož (177) in Lenart (134). Najmanj porok so v zadnjih petih letih skupaj zabeležili v občini Žetale, le 13. Na repu lestvice po številu porok v zadnjem petletnem obdobju sta še občini Sveti Andraž in Podlehnik (16) ter Trnovska vas (21). Povprečno trajanje zakonske zveze 13,6 leta Kot še kažejo podatki statističnega urada, se je lani v Sloveniji 37,7 odstotka porok končalo z razvezo: »V letu 2015 se je razvezalo 2.432 zakonskih zvez ali za 1,5 % manj kot v letu 2014. Povprečna starost moža ob razvezi je bila 45,8 leta, povprečna starost žene ob razvezi pa 42,9 leta. Povprečno trajanje zakonske zveze do razveze je bilo 13,6 leta. 32 zakonskih zvez se je razvezalo že v prvem letu zakona.« Po statistiki sodeč je bilo v lanskem letu tudi v občinah spodnjega Podravja z Bistriškim manj ločitev. Lani se je namreč v vseh 28 občinah skupaj ločilo 124 parov, leto pred tem 142. V letu 2013 je bilo še več razvez, in sicer 152. Takrat je bilo sicer tudi najmanj porok v zadnjih petih letih. Nižji od slovenskega pov- Občina 2011 2012 2013 2014 2015 SKUPAJ Benedikt 1 2 5 2 1 11 Cerkvenjak 3 2 1 2 2 10 Cirkulane 3 2 4 1 2 12 Destrnik 3 1 1 2 5 12 Dornava 2 2 8 1 0 13 Gorišnica 3 2 1 7 2 15 Hajdina 6 5 2 6 3 22 Juršinci 2 2 2 2 2 10 Kidričevo 6 4 4 6 10 30 Lenart 6 15 9 10 8 48 Majšperk 0 2 1 5 6 14 Makole 0 1 1 2 0 4 Markovci 3 5 3 2 1 14 Miklavž na Dravskem polju 6 10 11 12 7 46 Ormož 10 5 9 12 10 46 Podlehnik 2 2 3 2 2 11 Poljčane 5 8 6 2 4 25 Ptuj 29 19 33 20 19 120 Slovenska Bistrica 23 34 32 20 24 133 Središče ob Dravi 3 2 2 2 1 10 Starše 2 2 2 3 6 15 Sveta Ana 0 1 2 3 0 6 Sveta Trojica v Slov. goricah 2 0 3 0 1 6 Sveti Andraž v Slov. goricah 2 0 0 1 0 3 Sveti Tomaž 1 1 1 3 1 7 Trnovska vas 0 0 0 1 2 3 Videm 6 5 3 12 2 28 Zavrč 0 6 2 1 2 11 Žetale 1 1 1 0 1 4 prečja pa je tudi delež porok, ki se končajo z razvezo. Ta je namreč na območju 28 analiziranih občin znašal v lanskem letu približno 27,5 odstotne točke. Sicer pa je bilo največ ločitev lani v občini Slovenska Bistrica, in sicer 24. Sledi Ptuj z 19 razvezami, nato pa Ormož in Kidričevo, kjer je bilo v lanskem letu po deset ločitev. V občinah Dornava, Makole, Sveta Ana in Sveti Andraž v Slov. goricah se ni ločil niti en sam par. Po eno razvezo pa so lani zabeležili v občinah Benedikt, Markovci, Središče ob Dravi, Sveta Trojica v Slov. goricah, Sveti Tomaž in Žetale. V zadnjem petletnem obdobju se je v vseh 28 občinah skupaj razvezalo 689 parov, največ v Slovenski Bistrici (133) in na Ptuju (120). Več kot pol manj ločitev pa so zabeležili v občinah Lenart (48), Ormož in Miklavž na Dravskem polju (46). Medtem ko se je najmanj razvez v analiziranem obdobju zgodilo v Trnovski vasi in Svetem Andražu (3) ter v Žetalah in Makolah (4). Po statistiki sodeč je bilo sicer v teh občinah tudi najmanj porok. Za ločitev je dovolj opredelitev, da je zveza nevzdržna Pri tem nas je še zanimalo, kakšni so najpogostejši vzroki za ločitve. A so nam tako na Skupnosti CSD Slovenije kot tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovorili, da ne beležijo statistike vzrokov za ločitev, saj da je dovolj, da se opredelijo, da je zveza za enega od zakoncev nevzdržna. Monika Levanič Slovenija • Kaj je novega v tem šolskem letu Dva tuja jezika za osnovnošolce? Prvi mesec šolskega leta 2016/2017 se počasi izteka. To leto je za drugošolce prineslo uvedbo tujega jezika v obvezni predmetnik, pripravljajo se še nekatere druge pomembne novosti. Kot najpomembnejšo novost tega šolskega leta na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport izpostavljajo uvedbo tujega jezika v predmetnik drugošolcev. »S tem se končuje projekt postopnega uvajanja tujega jezika v 2. razredu osnovne šole, ki smo ga začeli v šolskem letu 2014/15 na 62 osnovnih šolah. Razveseljiv je tudi podatek, da je v lanskem šolskem letu več kot 86 odstotkov prvošolčkov izbralo tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet. Na ministrstvu se zavedamo pomena zgodnjega poučevanja tujih jezikov. Trenutno poteka javna razprava za ureditev položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli,« pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Novosti se obetajo tudi na področju učbeniške politike. Do konca tega leta naj bi obli- kovali sistematičen in vzdržen model obnavljanja učbeniških skladov, prihodnje leto bodo učbeniške sklade obnovili na vseh ravneh osnovnošolskega izobraževanja. Neizbežne so v teh časih tudi aktivnosti na področju vključevanja otrok priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja. V sedem slovenskih osnovnih šol je vpisanih 42 učencev iz t. i. begunskega vala, 28 mladole- tnikov jih bo vpisanih v OŠ za odrasle, od tega večina, kar 21 mladoletnikov brez spremstva. Na ministrstvu se zavedajo, da jih čaka veliko dela tudi na področju vajeništva, o čemer je bilo veliko govora, a doslej bolj ali manj neuspešno. Nadaljujejo pripravo Zakona o vajeništvu. »Po zaključku javne razprave ga želimo dokončno pripraviti v sodelovanju z deležniki in poslati v parlamentar- Foto: Črtomir Goznik Vajeništvo, tuji jeziki, obnova učbeniškega sklada in aktivnosti na področju vključevanja otrok priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja so trenutno aktualne teme, s katerimi se ukvarjajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. no proceduro do konca leta. To pa je zgolj eden izmed ukrepov spodbujanja izobraževanja in gospodarstva, preko katerih želimo izboljšati zaposljivost mladih,« so optimistični na pristojnem ministrstvu. Dženana Kmetec 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 20. septembra 2016 Slovenija, Podravje • Letošnja trgatev potrjuje rek, da narava vzame, a tudi da Po 20 letih pomanjkanje grozdja na Za vinogradniki je zahtevno pridelovalno leto, ki si ga bodo zapomnili po spomladanski zmrzali, številnih boleznih in tudi neurjih, ki čjih Podravja zdesetkala pridelek. Vendar pridelovalne težave so že pozabljene, vinogradniki se sedaj ozirajo proti grozdnim jago-vinski letnik. »Ponovno se je dokazalo, da je vsak letnik specifičen. Narava nas je letos negativno presenetila s spomladansko pozebo, ki je vzela 35 % pridelka, skupaj pa bo pridelek na našem območju za tretjino manjši. Ob tem je trta doživela tudi stres, posledica pa je bilo neenakomerno odcvetavanje vinske trte. Vinogradnike sta letos pestila še peronospora in oidij, a sedaj je tritedensko izobilje sonca podalo pogoje, kot kažejo zrelostni parametri, za odličen letnik,« je letošnji vinski letnik poko-mentiral specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Namreč sončno vreme je neenakomernost zorenja jagod postavilo na skupni imenovalec. »Tudi vremenska napoved je dobra, saj govorimo le o manjših količinah padavin. Če bi bile te v izobilju, bi se pojavil problem botritisa. Pozitivno je tudi, da bodo padle temperature, sicer bi lahko imeli probleme s fermen-tacijo.« O pripravah na trgatev pa je specialist za vinogradništvo dejal: »Na prvem mestu je higiena, kjer se vse začne in konča. Treba je paziti, še zlasti če trgamo pri višjih temperaturah, da primerno pripravimo celotno opremo, ki jo potrebujemo za trgatev in predelavo, od škafov ali zabojev, kamor trgamo, pretočnih cevi, preš in seveda vinske posode. Slednja mora biti ovinjena; četudi uporabljamo kakšna specialna čistila, jo moramo oviniti, da nimamo stranskih priokusov.« Pomembno je tudi, da vinogradniki ujamejo pravo zrelost grozdja. »Pogosta napaka vinogradnikov je, da čakajo in posledično je grozdje prezrelo. Seveda pa je čas, ko se odločimo za trganje, odvisen od vina, ki ga želimo imeti. Vendar če želimo imeti lahkotno zvrst, potem je lahko stopnja alkohola med 10,5 in 11, kar pomeni, da je dovolj že 82 ekslov. Če bomo trgali kasneje, nam bo preglavice povzročala previsoka stopnja alkohola in padec kislin, kisline pa dajejo svežino vinu. In ravno ta svežina je odlika štajerskih vin.« Rebernišek vinogradnikom zato svetuje, da redno spremljajo zrelostne parametre, zdravstveno stanje grozdja, sladkobo in kislino. Na vprašanje, ali so med uživalci vin bolj priljubljena suha ali slajša vina, pa je Reberni-šek odgovoril: »Absolutno so najbolj iskana suha vina, vendar z zgornjo mejo dovoljenega nepovretega sladkorja, ni pa trg prepoznal strogo suhih vin. Seveda je povpraševanje tudi po sladkih vinih, ne pre-dikatih, temveč sortnih vinih, ki še ohranjajo svežino.« Le toliko žvepla, kot je potrebno Vinogradniki morajo biti pozorni na zrelost grozdja, ko pa je to že spravljeno v sodih, pa morajo paziti, da mošta ne prežveplajo. »Še vedno velja staro priporočilo, da je količina žvepla odvisna od pogojev trgatve in zdravstvenega stanja grozdja. Če so v času trgatve visoke temperature, moramo dodati več žvepla, če hitro predelamo ali če je grozdje zdravo, kar letos je, manj. Če je žvepla preveč že v fazi moštva, se prej formirajo žveplovodi-kove spojine, ki vplivajo na bekser. Priporočamo, da vinogradniki prvi pretok opravijo čim prej, da v roku sedmih dni odstranijo grobe drože, da potem nimajo težav z nečistimi vonjavami, nato pa je zaželeno vrenje na finih drožeh, kjer pa ne sme biti prisotnega kisika. Če se vinogradnik odloči za tovrstne procese, potem mora tudi upoštevati zahteve. Glede kvasovk pa je največja napaka vinogradnikov, da izberejo kvasovke z določenimi lastnostmi, nato pa ne zadostijo pogojem, ki jih ta kvasovka zahteva.« Zalog ni, povpraševanje po grozdju veliko Kot omenjeno, obeta se odličen vinski letnik, ne po količini, temveč kakovosti. To pa med drugim pomeni, da Slovenska Bistrica • Prvi vinsko-kulinarični večer Povezovanje vinogradnikov je nuja - več glasov je močnejših od enega Slovenjebistriški vinogradniki so vešči pridelave penečih, mirnih, rdečih, belih, suhih vin in vin z ostankom sladkorja. In vsa ta pestrost se je zrcalila na prvem vinsko-kulinaričnem večeru v slovenjebistriškem gradu. Vinska pravljičarka je bila enologinja in vinogradnica z Bistriškega Darja Bovha, ki je zgodbo začela: »Vino je kot oseba - ima svojo letnico rojstvo, ve se, od kod prihaja, ima značaj.« In zbrani na prvem tovrstnem dogodku v okviru Podob bistriških domačij so lahko prisluhnili in okusili šest vinskih zgodb. Klasična, ekološka in biodinamična vina Najprej so okuševalci uživali v igri mehurčkov, kot je dejala Bovha, saj so pokusili penino DeVina, pod katero je podpisana ravno Darja Bovha. »Zvrst vinogradništva Pečovnik-Marti-nus je pitna, lahkotna in sveža. Je primer bistriškega dela in štajerskega vina, za katerega je značilna lepa kislina, ki vrne v usta svežino. In pitnost je odlika štajerskih vin,« je povedala. Sivi pinot naj bi nekdaj veljal za gosposko vino, saj naj bi dal zelo malo grozdja in vina, a dobrega vina. »Odlika sivega pinota je tudi ta, da ima ne- vsiljivo aromatiko in okus. Ob tem se to vino podredi okusu hrane, tako da če smo kdaj v dvomih, katero vino izbrati, je ta primeren za kombiniranje s hrano in seveda tudi za druženje in klepet,« je ob degustaciji sivega pinota vinogradništva Gregorič poudarila Darja Bovha. Mesto Slovenska Bistrica objema približno 140 hektarjev vinogradov, ki med drugim dajejo bojda tudi odlične so- Zgodbe vin z Bistriškega je predstavila Darja Bovha. Foto: Mojca Vtič vinjone. »Na tem območju so se pridelovali sovinjoni, ki so prejemali šampionske nazive. Vinogradniki in vinarji skrbimo, da ne bo šlo nič v pozabo, kar pa je skoraj utonilo, obudimo nazaj. Sovinjon Vin Veho-var ponuja razkošje vonjav in pusti piko na jeziku in vonj v kozarcu. Tisto, kar obeta, tudi ostane, pusti spomin kot melodija. Včasih je težko opisovati vina, če bi imeli možnost iti od grozda do grozda in okusiti jagodo, bi spoznali, da je ravno jagoda v kozarcu.« Najslajši po-žirek večera pa je bil traminec Vinogradništva Repnik. »Kljub lepi zrelosti se čuti mladosten okus,« je dejala Bovha. Vinska zgodba se je sklenila s prav posebnim pravljičnim junakom - biodinamičnim vinom Dolium, kmetije Zor-jan. »Na območju Slovenske Bistrice poznamo klasično, ekološko in tudi biodinamično vinogradništvo. Pri slednjem gre za tehnologije iz davnine. Ekološko vinogradništvo bo verjetno s časom za vse postalo obveza, biodinamika pa je še nadgradnja, saj gre za življenje kot celoto. Obdelava grozdja je drugačna, mošt v vino spremenijo kvasovke, ki niso odbrane ali selekcionirane, temveč so avtohtone, takšne, kot jih je grozdje na kožici preneslo. Vino se rodi v amfori, v posodi iz gline. Ob tem se vinogradnik sooča z velikim tveganjem, da vino ne gre v smer, kamor želimo. Tukaj ni popravljanj, prepustiš ga naravi, da naredi svoje. Naravna pot vina je od grozdja, mošta do kisa. Da to ujameš, je na eni strani potreben izjemen občutek, znanje in tudi kanček sreče,« je nekatere značilnosti biodinamične pridelave izpostavila Bovha. O vinu pa je dejala. »Ima zelo intenzivno jantarno barvo, zrele tone, ni svežih sortnih vonjev, saj gredo vonjave v drugo smer - suhe trave, zelišč.« Vinogradniki obujajo prepoznavnost bistriških vin Vinsko-kulinarični večer je bil letos prvi v vrsti dogodkov, ki so povezali vinogradnike z Bistriškega, sledilo bo še mar- tinovanje in dnevi odprtih kleti - dnevi mošta in kostanjev med 30. septembrom in 15 oktobrom. »Vinogradniki smo ugotovili, da lahko dodano vrednost dosežemo le s povezovanjem. Želimo namreč, da je Slovenska Bistrica ponovno prepoznana kot vinsko-kulina-rična destinacija, to pa nam bo uspelo le z dogodki, tako v samem mestu kot pri vinogradnikih. V življenje želimo obuditi vinsko-turistično ceste, radi bi, da ljudje izvedo za nas, da nas obiščejo, namreč doživeti vino pri vinogradniku v domačem okolju najbolj prepriča.« Sicer pa se je pred tremi leti 13 slovenjebistriških vinogradnikov povezalo v konzorciju Ritoznoj. »Zavedamo se, da potrebujemo drug drugega, ob tem se je treba zavedati, da je več glasov močnejših kot eden,« je še poudarila Darja Bo-vha. In letos jim je uspelo, da je Ritoznojčan PTP postalo sedmo vino s to oznako ter prvo in edino vino s tradicionalno zaščito v vinorodni deželi Po-dravje. Mojca Vtič torek • 20. septembra 2016 Kmetijstvo Štajerski FEDNIK 9 trgu so na določenih obmo-dam, ki obetajo odličen je povpraševanje po grozdju izjemno, je poudaril Reber-nišek. »Dejstvo je, da so kleti prazne, zalog ni. Zgodilo se je, da po več kot 20 letih lahko govorimo o pomanjkanju grozdja na našem območju, kar je posledica krčenja vinogradniških površin in odnosa do vina.« Posledično lahko vinogradniki pričakujejo dvig cen grozdja, nato pa tudi dvig cen vina. Namreč slovensko grozdje in vino sta mnogo podcenjena. »Ko smo v Avstriji vprašali, kakšna je cena grozdja pri njih, so nas najprej čudno pogledali, namreč pri njih je zelo malo grozdja na tržišču, ker ga vinogradniki v večini sami predelajo, nato pa odgovorili, da je cena po kilogramu med 1,8 evra in štirimi evri. Naši vinogradniki pa so pri nas prejemali po pol evra za kilogram, čeprav bi morala biti tržna cena po izračunu kmetijskega inštituta okrog enega evra. Ob tem je problem vinogradnikov in vinarjev, da so premalo odločni. Morali bi se dogovoriti in postaviti minimalno ceno,« je povedal. Dodal je, da je ekonomija jasna in da mladi zagotovo ne bodo vztrajali v vinogradništvu, če ne bodo pokrili stroškov. Mlajši vinogradniki in vinarji se namreč zavedajo, da ne morejo živeti oziroma preživeti od ljubezni do vinogradništva, temveč jim mora dohodek, ki omogoča preživetje in razvoj, zagotoviti panoga. »Veseli pa nas, da se zadeve izboljšujejo, namreč mladi vinarji imajo izdelane zgodbe in znajo vinu postaviti primerno ceno. Vsekakor pa nam še manjka trženjsko znanje in znanje ter samozavest pri postavljanju cen vina.« Mojca Vtič Vinogradniki, ne prodajajte vina pod 1,5 evra! Samo pridelava in prodaja vrhunsko kakovostnih vin po prodajnih cenah, višjih od tri evre, dolgoročno zagotavlja obstoj našega vinogradništva in mladim vinogradnikom delovna mesta, je prepričan Roman Štabuc iz mariborskega kmetijskega zavoda. Vinogradnike tako poziva: »Vsi tisti, ki svoje grozdje predelate v vino in za svoje vino nimate rednih in stalnih odjemalcev in prodajate to vino za manj kot 1,5 evra, raje v tem letu prodajte svoje grozdje tržnim pridelovalcem. Dragi vinogradniki, verjemite, da so minili časi, ko je lahko vsak, ki je imel vsaj malo veselja, kanček znanja, prosti čas in garažo, tudi prideloval vino. Z vinom na trgu naj se ukvarjajo profesionalni vinogradniki, ki od tega živijo, ki znajo in imajo pogoje in svoje redne stalne stranke, ostali pa ostajajmo njihovi stalni in zvesti sodelavci s pridelavo kakovostnega in zdravega grozdja. Lahko pa smo samo ljubiteljski pridelovalci, ki ne obremenjujemo trga (velikokrat vprašljiva kakovost in cenovno nelojalna konkurenca ostalim), ob svojem vinu in vinogradu uživamo skupaj s svojimi prijatelji ter s svojim delom bogatimo slovensko kulturno vinorodno krajino.« Vir: KGZS Maribor Foto: MZ Središče ob Dravi • Dan odprtih vrat oljarne in mešalnice Prenovljena prodajalna in degustacijski prostor Že 14. tradicionalni praznik buč, ki ga organizira Jeruzalem SAT Oljarna in mešalnica Središče, so počastili s slovesnim odprtjem prenovljene trgovine in degustacijskega prostora. Na dvorišču središke oljarne se je ta dan trla množica obiskovalcev, ki je imela kaj videti. Organizatorji so poskrbeli za pester program skozi cel dan; od tekmovanja bučnega golaža, ogleda proizvodnje bučnega olja, animacij za otroke pa predstavitev društev in starih obrti, pestrega kulturnega programa in bogate kulinarične razstave z okoli 80 bučnimi jedmi in drugimi dogodki. Množica obiskovalcev se je sprehodila ob stojnicah in bogato obloženih mizah, ki so jih pripravile članice Turističnega društva Središče ob Dravi. 14. praznika buč pa si ne bodo zapomnili samo po stojnicah, ki so se tudi letos šibile pod težo številnih dobrot iz buč, bučnih semen in bučnega olja, pač pa tudi po odprtju prenovljene trgovine in degustacijskega prostora. Kot je na slovesnosti v uvodu dejala direktorica družbe Jeruzalem SAT Oljarne in mešalnica Središče Sonja Krabonja, je ideja o novih prostorih rastla že kar nekaj let, saj je obstoječa trgovinica postala premajhna za vse obiskovalce in izletnike, ki prihajajo na njihovo dvorišče. »Z vztrajnostjo in zadanimi cilji ter prepričanjem v uspeh smo se v začetku leta lotili prenove poslovnih prostorov. Našim željam in potrebam po večji in lepše urejeni ter opremljeni trgovini je prisluhnilo tudi podjetje Jeruzalem Ormož SAT kot lastnik te zgradbe. Z njihovim finančnim vložkom so nam omogočili, da smo prostore gradbeno preuredili, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Ne bi šlo pa tudi brez pomoči, zagnanosti, dobrih idej in volje vseh zaposlenih, saj smo ob rednem delu po svojih močeh in sposobnostih pomagali tudi pri snovanju in dograjevanju teh dveh prostorov.« Ob tem Recept: Bučna rulada z mletimi bučnicami Šest rumenjakov, šest žlic sladkorja, en vanilin in en limonin sladkor umešajte. Že umešani masi počasi dodate 100 g suhih mletih bučnih semen in sneg iz šestih beljakov. Maso vlijete na pekovski papir v pekač in pečete na 180 °C približno 10 minut. Ko je biskvit pečen, ga namažete s kislo smetano in zvijete. Postavite za nekaj časa v hladilnik, nato postrežete. Pa dober tek! Množica obiskovalcev si je z navdušenjem ogledala nove prostore in kulinarično razstavo. pa se je še posebej zahvalila nekdanjemu dolgoletnemu direktorju matičnega podjetja Francu Krabonji. Tudi v mešalnici nova pridobitev Kot je v nadaljevanju še povedala, so prostori nove trgovine prostornejši in svetlejši, ponudba pa širša. Na okoli petdeset kvadratnih metrih poleg znanega bučnega olja ponujajo tudi številne druge dobrote iz buč in ideje za priložnostna darila. V središki oljarni sicer letno pridelajo okoli 90 tisoč litrov bučnega olja in so tretja največja oljarna pri nas. Direktorica središke oljarne je razkrila še eno novost: »V mešalnici imamo že nameščeno peletirko za krmila. Tega doslej nismo imeli. Prejšnji teden smo peletirko zagnali, tako da pelete lahko proizvajamo, manjka še nekaj malenkosti. Upamo, da bomo konec septembra lahko peletirali krmila za živali, kar nam je manjkalo v tej proizvodnji.« Zbrane sta na slovesnosti nagovorila tudi nekdanji direktor matičnega podjetja Jeruzalem Ormož SAT in zdajšnji predsednik nadzornega odbora Franc Krabonja ter novi izvršni direktor Marko Plohl. Monika Levanič Foto: ML lO Štajerski TEDNIK Kultura torek • 20. septembra 2016 Ptuj • Vpis abonmajev Končali s poskusom snemanja porno filma Kljub številnim zapletom pri financiranju, ki so skorajda pripeljali do ukinitve abonmajev Mestnega gledališča Ptuj, ti tudi to sezono ostajajo v njihovi ponudbi. Ta bo vsaj tako pestra kot poletno dogajanje, ki so ga sklenili s predstavama Amateri in Cucki. Da je zelo verjetno, da bodo abonmaje za odrasle enostavno morali ukiniti zaradi pomanjkanja sredstev, smo to poletje slišali večkrat. A kot kaže, sta trud in vztrajnost vodstva ptujskega gledališča vendarle obrodila sadove. „Ker se zavedamo, kako pomembni so abonmaji za naše gledalce, smo ves ta čas iskali način, kako jih obdržati. Nekaj sprememb smo sicer vpeljali, a vendar smo lahko zadovoljni, da nam je uspelo, in da čeprav financiranja ne bo, ponujamo našim gledalcem možnost nakupa abonmajev," pojasnjuje Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj. Odslej ponujajo dva abonmaja: Izven in Premiera. V slednjem ponujajo pet premier-nih predstav (Visoka napetost, Kako ostanem lepa in svobodna, Utopia, Mehanični levi in Stenica), v abonmaju Izven pa Srpčič je na novinarski konferenci strnil poletno dogajanje in napovedal zanimivo novo sezono, v kateri kljub vsem dvomom in težavam tudi v prihodnje ponujajo abonmaje za odrasle in otroke. še zraven vseh naštetih še eno predstavo gostujočega gledališča (Čudežna terapija Mestnega gledališča ljubljanskega). Vpis v abonma poteka v času od srede, 14. septembra, do vključno srede, 5. oktobra, možen pa je v delovnem času blagajne (vsak delavnik od 9. Pestro poletno dogajanje končano, podajajo se jesenskim dogodkom naproti Da so za njimi številni dogodki, ki so zaznamovali to poletje, je na novinarski konferenci poudaril Srpčič. Ponosni so na uspeh, ki so ga s predstavo Mahmud dosegli v Libanonu (dve od šestih nagrad so šle na Ptuj). V treh delih je bil izpeljan festival Zvezde pod zvezdami, ki je privabil množico gledalcev. Tretji, zadnji del so sklenili v nedeljo, 11. septembra, z uspešnico Cucki, ki se podaja na gostovanja po Sloveniji. Po besedah Srpčiča gre za izjemno predstavo, s katero so vabljeni na številne odrske deske po državi. V sklopu Zvezd pod zvezdami so v avgustu in septembru priredili še koncert Tadeja Kampla s prijatelji, ko- do 13. ure, ob sredah do 17. ure na blagajni - vhod iz Murkove ulice ter ob sobotah od 9. do 13. ure). Ostaja pa tudi otroški abonma: Kresnička in Zvezdica, sedeže lahko obnovite v času od srede, 14. septembra, do vključno sobote, 24. septembra. Na festivalu Zvezde pod zvezdami je gostovala tudi odlična beograjska predstava Amateri. medijo Sladoled, Tak si in beograjsko komedijo Amateri. Ta je bila izvedena v srbskem jeziku in je v idiličnem ambientu dvorišča minoritskega samostana tako kot preostale požela velik uspeh. Šlo je za prvo gostovanje omenjene predstave v tujini, na domačih tleh pa je v času od premiere 1. junija doživela že 10 ponovitev. V predstavi, ki jo je režiral Aleksandar Jankovič, po tekstu Borivoja Radakoviča, igrajo priznani srbski igralci: Miloš Vlalukin, Milena Predič, Marko Janjič in Srda Bjelogrlič. Na Ptuju so si zadali cilj nasmejati publiko in ga z zanimivo zgodbo, v kateri so poskušali posneti porno film „Made in Srbija", ki je odprl številne življenjske zgodbe, z žlahtnim balkanskim humorjem več kot odlično tudi uresničili. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: DK Makole • 14. mednarodni simpozij Forma viva Makole 2016 Prva nagrada v roke srbskemu kiparju Že 14. leto zapored so umetniki marmorju iz Sežane in železu v okviru Forma vive Makole nadeli vsebinsko obleko. Letos je beli kamen od 1. do 10 septembra klesalo ter železo oblikovalo pet umetnikov. Štiri skulpture bodo dopolnile devet kilometrov dolgo pot Forma vive Makole, ena pa je nastala v športnem parku v Majšperku. O skulpturah, ki so nastale izpod rok kiparjev Ivana Jere-mica, Veljka Zejaka, Lucie Žitnik, Branka Raspeta in Francija Černelča, je strokovna komisija v sestavi Irena Čuk, Matjaž Duh in Alen Krajnc povedala: »Vsa dela so na izjemno visokem kakovostnem nivoju, zaradi tega je imela strokovna žirija težko delo. Ne glede na ugotovljeno se je strokovna žirija soglasno odločila, da nagrado prejme kiparsko delo z naslovom "Kompozicija" srbskega avtorja Ivana Jeremica. Avtor je v minimali-stični maniri obdelal kiparski blok v nekakšnem simbolnem smislu. Delo deluje kot izčišče-na reliefna podoba z natančno obdelavo, ki kaže na kiparjevo discipliniranost in vztrajnost pri delu,« so povedali. Nagrada za najboljšo skulpturo je znašala 300 evrov, sicer pa so kiparji, ki so ustvarjali v okviru festivala, prejeli honorar v višini 250 evrov. V desetih letih občina 80.000 evrov za Forma vivo Mednarodni festival Forma viva, ki je vedno znova predmet polemike na občinskih svetih, predvsem zaradi financiranja in ne zaradi umetniške vrednosti, je tako letos doživel 14. izvedbo. Po številu sodelujočih kiparjev najskromnejši festival doslej, prav tako pa je v zadnjih letih mogoče opaziti, da je vso festivalsko dogajanje svoj prostor našlo v Dežnem v parku skulptur (na dvorišču predsednika društva), zaradi pomanjkanja financ, je bilo pojasnilo. Namreč, medtem ko je še leta 2012 kulturno umetniško društvo Forma Viva Makole iz občinske malhe prejelo več kot 11.000 evrov (od leta 2007 do danes 80.310 evrov), je lani društvo razpolagalo s 5.756 evri iz občinskega proračuna, letos pa jim je občina nakazala 3.979 evrov. Čeprav je proračunska blagajna vedno bolj prazna, kar občutijo tudi društva, pa je župan Franc Maj- cen zagotovil, da bo izvedena tudi 15., 16. itd. Forma viva, obenem pa priznal: »Časi so drugačni in tudi svet, zato za kulturo pogosto ne ostane nič, a brez kulture tudi človeštva ni. Glede na število umetnin, ki so nastale v okviru festivala, niti pomisliti ne smemo, da festivala več ne bi bilo. Prepričan sem, da bo Forma viva obstajala in se razvijala.« V Makolah pa se niso skozi umetnost izražali le kiparji, za čopiče je poprijelo tudi 29 slikarjev iz Srbije, Turčije in Slovenije. Posebna priznanja so prejeli avtorji treh najboljših del, to so bili Leander Fužir, Tone Vodušek in Ervin Dvoršak. Mojca Vtič Foto: Milan Sternad Zmagovalna skulptura simpozija Forma viva Makole Ormož • Z regijskega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Nastopilo 12 pevskih in godčevskih skupin V Domu kulture Ormož je drugo septembrsko soboto izzvenelo regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž »Pevci nam pojejo, godci pa godejo«. Foto: Arhiv JSKD 01 Ormož Tako so zapeli pevci ljudskih pesmi Zrelo klasje. Na prireditvi, ki je potekala pod okriljem ormoške izpostave JSKD, se je predstavilo 12 pevskih in godčevskih skupin iz območij OI Ormož, OI Lenart, OI Slovenska Bistrica in OI Ptuj, in sicer Ljudski godci FS PD Anice Černejeve Makole; Ljudski pevci Trta, KUD Maksa Furjana Zavrč; Ljudske pevke Lukarce, TED Lukari Dornava; Ljudski godec Joža ter Veseli prijatelji iz UD Ustvarjalec Maj-šperk; Ljudski pevci Prešmen-tani faloti, KPD Stoperce; Ljudske pevke Žanjice s pevcem, PD Cirkovce; Vaberški fantje iz Kovačeve vasi, KUD Šmartno na Pohorju; pevci ljudskih pesmi Zrelo klasje, PD Zrelo klasje; Ljudski godci KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju; Ljudski pevci KTD Selce ter skupina pevk ljudskih pesmi Trstenke. Izbor za regijsko srečanje je pripravila strokovna spremljevalka območnih srečanj Jasna Vidakovič, nastope pa je budno spremljal strokovni spremljevalec Klemen Dovč, ki odloča, katere skupine se bodo novembra udeležile državnega srečanja v Šmartnem pri Litiji. Vodja ormoške OI JSKD Barbara Podgorelec je ob zaključku podelila 12 srebrnih priznanj za uvrstitev na regijsko srečanje in 46 srebrnih priznanj za doseganje regijskega nivoja. Monika Levanič Rokomet Drava do zmage z ekipnim duhom Stran 12 Nogomet Na lokalnem derbiju blestela vratarja Stran 13 Športno plezanje Mladost in izkušnje skupaj na stopničkah Stran 14 Dejan Zavec »Za preskok bo treba v tujino!« Strani 15 Reportaža Veličasten sprejem za svetovnega prvaka Strani 16,17 Tim Gajser Tudi naslednje leto v MXGP Strani 16,17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 9. krog Zaradi sodnikov zajokalo tudi nebo Aluminij - Olimpija 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Eleke (34.), 0:2 Zaje (65.), 0:3 Benko(68.). ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšič, Turkalj, Zeba, Kocič, Cvek, Rebernik, Vrbanec, Krljanovič, Bizjak (od 69. Škoflek), Kramer (od 84. Srdič). Trener: Bojan Špehonja. OLIMPIJA: Vodišek, Klinar, Delamea Mlinar, Kelhar, Bajrič, Matic, Zaje, Kronaveter (od 59. Miškič), Kirm, Benko (od 73. Ve-likonja), Eleke (od 61. Wobay). Trener: Luka Elsner. Že drugo zaporedno poročilo iz tekem Aluminija je - žal - treba začeti s sodniškimi napakami, znova v škodo Kidričanov. Tokrat je bil v glavni vlogi glavni sodnik Andrej Žnidaršič iz Kranja, ki je pri izidu 0:1 v slabili desetih minutah napačno ocenil dva dogodka. Najprej je v 54. minuti spregledal podano žogo Kelharja svojemu vratarju, ki jo je prijel in nadaljeval igro - sodnik bi moral dosoditi indirektni strel. Druga sporna situacija se je zgodila v 63. minuti, ko je Turkalj sprožil strel proti golu Olimpije, žoga je znotraj kazenskega prostora povsem očitno zadela Matiča v roko - sodnik pa nič! Slab prvi polčas Aluminija Gostovanje vodilne Olimpije je v Športni park Kidričevo privabilo okoli 800 gle- dalcev, med njimi je bilo vsaj 150 privržencev Ljubljančanov. Popotnica Aluminija je bila dobra, saj so v sredo v Pokalu Slovenije izločili Koper, Olimpija je v prejšnjem tednu tesno ugnala Gorico doma (1:0) in je vodilna ekipa lige. V njeni ekipi je znova Rok Kronaveter, ki se je vrnil po manjši odsotnosti zaradi poškodbe. Zanimivost: oba najmlajša igralca v svojih ekipah sta bila vratarja, pri domačinih 19-letni Luka Janžekovič in pri gostih šele 17-letni Rok Vodišek. Po uvodnem otipavanju z obeh strani so varovanci Luka Elsnerja prevzeli pobudo in Kidričane potisnili na njihovo polovico igrišča. Ti so se branili z zelo gibljivo in organizirano postavitvijo, v kateri sta veliko dela opravila zadnja zvezna igralca Cvek in Krljanovič. Ko je po 30 minutah igre kazalo, da so Kidričani umirili nalet gostov, pa so ti zadeli praktično »iz ničesar«. Klinar je PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 9. KROGA: Aluminij - Olimpija 0:3 (0:1); Krško - Maribor 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Vršič (12.), 1:1 Šturm (36.), 1:2 Kabha (91.); Celje - Domžale 2:1 (1:0); strelci: 1:0 I. Hadžic (25.), 1:1 Dobro- voljc (74.), 2:1 Podlogar (90.); Kalcer Radomlje - Rudar 2:2 (0:0); strelci: 1:0 Barukčic (53., z 11 m), 1:1 Zec (59.), 2:1 Sipek (72.), 2:2 Glavina (82. ); Gorica - Luka Koper (28. 9.). 1. OLIMPIJA 9 6 1 2 14:6 19 2. MARIBOR 9 5 2 2 16:8 17 3. GORICA 8 5 0 3 11:7 15 4. LUKA KOPER 8 5 0 3 8:6 15 5. DOMŽALE 9 4 2 3 14:11 14 6. CELJE 9 4 1 4 11:11 13 7. RUDAR 9 3 2 4 12:12 11 8. KRŠKO 9 2 3 4 8:13 9 9. ALUMINIJ 9 2 1 6 9:17 7 10. RADOMLJE 9 0 4 5 7:19 4 Nogomet • 1. SNL Tri tekme odločene v končnicah Zadnji krog prve četrtine prvenstva v 1. ligi je postregel s tremi napetimi srečanji, ki so bila vsa odločena v končnici. Okrepljeni Celjani (pristopil je še Goran Cvijanovic) so v končnici strli odpor Domžalčanov, v sodnikovem podaljšku je zadel Matej Podlogar. Enak scenarij se je zgodil v Krškem, kjer so gostovali Mariborčani. Ti so lani v vseh štirih obračunih ugnali Krčane, tokrat so to serijo nadaljevali z zadetkom Marwana Kabhe v 91. minuti. Srečanje med Radomljami in Rudarjem ni bilo odločeno v sodnikovem podaljšku, ampak v 82. minuti ... Takrat je Dominik Gla-vina poravnal izid na 2:2 in preprečil, da bi se Radomljani veselili sploh prve zmage v sezoni. Neenak kriterij V zadnjem tednu smo bili priča trem tekmam, v katerih so sodniki diametralno nasprotno dosodili podobne situacije. Na tekmi Olimpija - Gorica je Nejc Kajtazovič v 87. minuti igro z roko v kazenskem prostoru ocenil za 11-metrovko v korist Olimpije. Zelo podobne situacije na tekmi Aluminij - Olimpija sodnik Andrej Žnidaršič ni ocenil kot 11-metrovko za Aluminij. Če k temu dodamo še nedosojeno čisto 11-metrovko za Aluminij na tekmi z Domžalami, je mera polna. »20 minut nas ni bilo nikjer« Matic Vrbanec, Aluminij: »V prvem polčasu smo se postavili prenizko, zato smo imeli težave in prejeli prepoceni zadetek. To smo v drugem delu spremenili, a se je že drugič zapored zgodilo, da sodniki niso ocenili situacij v našo korist. Morda bi se z izenačenjem tekma obrnila v drugo smer in bi lahko osvojili kakšno točko.« Miha Zajc, Olimpija: »V prvem polčasu bi morali voditi z dvema zadetkoma prednosti, zato smo imeli v drugem polčasu težave. Po uvodnih minutah pa smo v ključnih trenutkih dosegli dva zadetka in po mojem mnenju zasluženo slavili.« Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Začetek drugega polčasa je pokazatelj, kako moramo igrati. V fazi, ko smo najbolj napadali, v ključnih trenutkih dvoboja, pa je sodnik pri izidu 0:1 naredil dve napaki, ki sta odločili srečanje. Posledica sta bila dva poceni prejeta zadetka in vrnitve več ni bilo.« Luka Elsner, trener Olimpije: »70 minut tekme je bilo dobrih, v začetku drugega dela pa nas 20 minut ni bilo nikjer. Izgubljali smo žoge, slabo smo bili postavljeni, tekmec je ustvarjal pritisk in lahko bi se izšlo tudi drugače. Na srečo se ne gre naslanjati in to moramo absolutno popraviti. Zaradi tega kljub zmagi nisem povsem zadovoljen.« Foto: Črtomir Goznik Gostje iz Ljubljane so v Kidričevem slavili (pre)visoko zmago, drugi zadetek za Olimpijo je dosegel Miha Zajc (temni dres), ob njem je Dejan Krljanovič (Aluminij). poslal visok predložek v kazenski prostor, kjer je Jakšic zamudil skok proti razpoloženemu Elekeju, ta pa je srečno zadel v polno, saj se je žoga od vratnice odbila v gol - 0:1. Za goste je po lepi akciji iz kota v 42. minuti streljal še Kronaveter, a je bil nenatančen. Gostje so v prvih 45 minutah izvedli pet strelov iz kota, Aluminij nobenega. »V tekmo smo želeli stopiti neobremenjeno in poletno, saj so bili gostje pred tekmo v vlogi favorita. Izpadlo je drugače, delovali smo nekako prestrašeno, potegnjeni na svojo polovico, brez prave kombinatorike,« je prvi polčas komentiral Bojan Špehonja. V odmoru je očitno uspel svoje varovance sprostiti in jih opogumiti do te mere, da so ti začeli igrati kot prerojeni. Postali so čvrstejši v dvobojih, žoga je lepo krožila od noge do noge, plod takšne igre so bile nekatere polpriložnosti. Dve je imel Bizjak (47., 51.), podobno kot ob strelu Jakši-ča (52.) iz strani pa je uspešno posredoval mladi Vodišek. V 54. in 63. minuti sta se zgodili dve sporni in zgoraj opisani situaciji, ki ju sodnik Žnidarič ni ocenil pravilno. Domačinom je po 20 minutah res dobre igre zaradi teh Pokal Slovenije Pari četrtfinala (19. in 26. 10.): Olimpija - Aluminij, Gorica - Maribor, Krško - Domžale, Rudar Velenje - Krka. dveh napačnih odločitev le za trenutek popustila koncentracija in Olimpija je to izkoristila. V 65. minuti je podajo Benka odlično sprejel Zajc, potegnil v prazen prostor in zadel v polno - 0:2. Zmago Olimpije je tri minute kasneje po podaji Klinarja zapečatil Benko - 0:3. Skoraj do sekunde natančno, kot ob najbolj sporni situaciji v 63. minuti, so nebo preplavili dežni oblaki in nad Kidričevim spustili svoj tovor ... Res enkratna simbolna slika ... Ker v Kidričevem ni pokrite tribune, je vsaj tretjina navijačev zapustila stadion . Zamudili pa niso veliko, saj kljub nekaterim igralskim spremembam v obeh ekipah ni prišlo do spremembe rezultata. Olimpija je tako v Kidričevem prvič slavila v prvoliga-škem obračunu, oba v sezoni 2012/13 je izgubila (2:1, 2:0). Jože Mohorič 1. SNL, 10. krog: Aluminij - Gorica, sreda, 21. september, ob 16.00 v Kidričevem Odigrati bolj hrabro Prvoligaški ritem je v tem obdobju zares neusmiljen in že v sredo so na sporedu tekme 10. kroga. Aluminij se bo na domačem stadionu meril z Goričani, ki so konec tedna počivali. To bo za Kidričane že četrto srečanje v 13 dneh (Domžale in Olimpija v prvenstvu, Koper v Pokalu). »Prvoligaški ritem je veliko bolj naporen od tistega v 2. ligi, a zaradi tega se ne pritožujemo. Pred nami je težak razpored srečanj z močnimi tekmeci, Gorica je prva med njimi. V osnovi želimo odigrati bolj hrabro in sproščeno kot proti Olimpiji, le tako lahko računamo na uspeh,« je dejal Bojan Špehonja in dodal: »Smo majhen klub, borimo se pošteno in korektno, zato bi bilo tudi pošteno, da nam tako sodijo tudi sodniki. Razlikovanje med 'velikimi' in 'majhnimi' klubi zagotovo ni v prid slovenskega nogometa.« 12 Štajerski Šport torek • 20. septembra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m), 2. krog Drava do zmage z ekipnim duhom, Loka zasluženo do točke Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Rokometašem Drave je uspelo pred številnimi navijači doseči letošnjo premierno zmago v 1. A-ligi. Rokometaši Ormoža in Loke so si v izenačenem srečanju razdelili točki. Drava Ptuj -Istrabenz plini Izola 26:23 (14:12) DRAVA PTUJ: Herman 1, Žu-ran 1, Jerenec 3, Jeftic 2, Bračič 3, Maroh 4, Lesjak 3, Belec, Hru-pič 4 (2), Šalamun, Gregorc 3. Reisman, Jensterle, Sabo, Belic, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič. Ob uvodnem domačem nastopu rokometašev Drave v 1. A-ligi jih je v športni dvorani Ljudski vrt pričakalo naele-ktreno vzdušje, ki ga je ustvarilo približno 300 gledalcev, ki so glasno spodbujali domačo ekipo. Ta je celotno tekmo delovala zares homogeno, trener Ivan Hrupič je skozi vseh 60 minut rotiral skorajda vse igralce in s tem držal visok ritem igre. Gostje iz Izole so preko Petra Božiča (najučinkovitejši strelec tekme, pet od svojih osmih zadetkov je dosegel s 7 m) edinkrat na tekmi povedli z 0:1. Dravaši so dobro začeli v obrambni postavitvi 6-0, v kateri je glavni člen Miha Sabo, ki je trenutno zaradi poškodbe Nejca Janžekovi-ča tudi kapetan ekipe. Hitro jim je steklo tudi v napadu, saj so po zadetkih Žiga Les-jaka in Denisa Hrupič po-vedli s 3:1 in 5:3, vendar so jih Primorci vedno znova ujeli. Večino prvega polčasa so gledalci spremljali enakovredno igro, saj je bil rezultat kar osemkrat izenačen. Tehtnico 1. NLB Leasing liga REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Istrabenz Plini Izola 26:23 (14:12), Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 31:31 (13:13), Koper 2013 - Maribor Branik 32:20 (13:10), Riko Ribnica -Trimo Trebnje 27:24 (13:12), Do-bova - Krka 31:28 (16:11), Dol TKI Hrastnik - Slovenj Gradec 28:23 (15:9). 1. KOPER 2013 2 2 2. RIKO RIBNICA 2 2 3. URBANSCAPELOKA 2 4. J ERUZALEM ORMOŽ 2 5. TRIMO TREBNJE 6. DOBOVA 7. DOL TKI HRASTNIK 8. MARIBOR BRANIK 9. DRAVA PTUJ 10. KRKA 11 SLOVENJ GRADEC 2 12. ISTRABENZ I ZOLA 2 Žiga Lesjak, krožni napadalec Drave: »Po težki in trdi borbi smo do zmage prišli z veliko želje in ekipnega duha. Zmaga nam igralcem veliko pomeni. Mislim, da smo do nje prišli z dobro igro, pri čemer so nam z vzpodbudo veliko pomagali gledalci.« Peter Božič, levo krilo Istrabenz plinov Izole: »Domačini so zasluženo zmagali, saj so si bolj želeli zmage kot mi. Mi smo tekmo odigrali brez dveh pomembnih igralcev za našo igro, a kljub temu moram priznati, da je bila Drava tokrat veliko boljša od nas.« 0 0 4 0 0 4 1 0 3 1 0 3 0 1 2 0 1 2 0 1 2 0 1 2 0 1 2 0 2 0 2 0 0 0 2 0 sta v prvem delu rahlo na domačo stran nagnila vratar Boštjan Belec, ki je zabeležil nekaj odlični posredovanj, in razpoloženi Jan Maroh, ki je v prvem polčasu zabil štiri zadetke. Tako so Ptujčani v končnici prvega dela, v katerem sta priključek za Istrabenz z zadetki držala Jakob Vukovič in Peter Božič, ušli za tri zadetke, a po prvih 30. minutah je bil izid 14:12. V nadaljevanju je najprej Filip Jerenec povišal na 15:12, nato so sledile minute Primorcev, ki so v obrambi zaigrali nekoliko bolj grobo in gibljivo. Ob tem je bil razpoložen tudi vratar Martin Gregorič, kar je po mini seriji 0:3 Izolčanom prineslo novo izenačenje. Ptujčani so v tem obdobju imeli očitne težave v napadu, saj so v 15 minutah nadaljevanja dosegli le tri zadetke. Sledili sta dve seriji z dvema zadetkoma na postavljeno obrambo, izkušeni Matej Bračič je s svojim tretjim zadetkom na tekmi prinesel prednost 22:19. V teh minutah je odlično in trdno delovala tudi domača obramba 5-1. V končnici so Ptujčani tudi po zaslugi nekaj obramb mladega vratarja Denija Prvonožca in zadetkih izkušenega desnega krila Jana Gregorca pobegnili gostom, saj so z učinkovito igro prišli v 57. minuti tekme do odločilnega vodstva 26:20. Gostje so s tremi zaporednimi zadetki Željka Ke-cmana le še omilili poraz. V celotni tekmi so varovanci Ivana Hrupiča zaradi pritiska prve domače tekme naredili kakšno tehnično napako ali zastreljali kakšen strel, a gledano kot celoto so si z izjemno željo, borbenostjo in tudi kakovostno igro zasluženo priborili zmago. Tej so krila dali tudi glasni navijači, ki so pričarali odlično vzduš- je. Nov izziv čaka Ptujčane že to sredo, ko bodo ob 19. uri v gosteh v dvorani Tabor igrali z Mariborom Branikom. David Breznik Jeruzalem - Loka 31:31 (13:13) JERUZALEM: Balent (5 obramb), Šutalo (5 obramb); Ocvirk 13 (4), Kavčič 3, Zidarič, Ciglar, T. Hebar, Žuran 4, Čudič, Kosi 5, Ozmec, Mesaric 2, Petrovič, Rajšp 1, Cirar 3, Grabovac. Trener: Saša Prapotnik. LOKA: Juričan, Pajntnar (8 obramb), A. Vrbinc (2 obrambi); M. Vrbinc 5, Rakovec 2, Šibanc 3, Kavčič 5, Štremfelj 2, Rant, Cingesar, Bradeško 5, Jesenič- nik, Pipp, Bergant, Jesenko 2, Jamnik 7 (2). Trener: Siniša Mar-kota. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Loka 4/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Loka 8 minut. IGRALEC TEKME: Gregor Ocvirk (Jeruzalem Ormož). Rokometašem Jeruzalema na prvi domači tekmi sezone 2016/17 pred 250 gledalci ni uspelo na kolena položiti čvrstih gostov iz Škofje Loke. Gorenjci so na Hardeku presenetili s svojo igro, ki je bila disciplinirana do potankosti, predvsem v napadu. Domači so od tekmecev v roke dobili le eno žogo (1 tehnična napaka Ločanov!). Poleg dobre igre gostov tokrat na svojem nivoju ni bila igra Ormoža-nov. Predvsem je šepala igra v obrambi (kar 18 zadetkov v 2. polčasu), ob tem so Or-možani zapravili v odločilnih trenutkih kar nekaj strelov za prevzem vodstva s +3. Dvakrat je napad prehitro zaključil Rok Žuran (met 4/10), Gal Cirar je zgrešil odprt strel z velikega kota iz desnega krila. Ob izteku igralnega časa je sedemmetrovko za zmago zgrešil še Gregor Ocvirk (met 13/16), ki je bil poleg Tilna Kosija daleč najboljši igralec v domači vrsti. Poskus mladega Celjana v vrstah Jeruzalema je zaustavil izkušeni vratar Anže Vrbinc in veliko ter zasluženo veselje Ločanov se je lahko začelo. Da je remi najpravičnejši, govori tudi podatek, da je bil izid na tekmi izenačen kar 25-krat. Ormožani so največ vodili za dva (16:14, 17:15, 27:25, 28:26, 29:27, 30:28). Tudi Loka je v 44. minuti povedla za dva gola (21:23), ampak so Ormožani tekmece hitro ujeli (23:23) in nato prehiteli (27:25). Ormožane je predvsem razburila sodniška odločitev v 58. minuti pri izidu 30:28, ko so gostje izvedli hitri center, kjer je žoga v nogo zadela Aleksa Kavčiča in se odbila v roke Alenu Šiban-cu, ki je v nadaljevanju akcije iztržil sedemmetrovko. Iz te je bil uspešen Grega Jamnik (30:29). Jeruzalem v 3. krogu v soboto, 24. septembra, ob 18.00 čaka gostovanje v Novem mestu. Uroš Krstič Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »V prvi vrsti bi za prikazano igro čestital gostom iz Škofje Loke. Res so se na Hardeku prikazali v lepi luči in si zaslužili točko. Mi smo si za izgubljeno točko krivi sami. Ogromno bo treba še postoriti na igri v obrambi. V 2. polčasu je obramba pokala po vseh šivih. Igralci niso bili dovolj agresivni in si niso pomagali med seboj. Napade tekmecev smo zaustavili le z obrambami vratarjev. Iz te tekme se lahko marsikaj naučimo, in če bomo izvlekli prave stvari ter jih popravili, bo v prihodnje tudi naša igra boljša. Loka je samo dokazala, da bo tudi letošnja sezona zelo zanimiva in je po mojem mnenju glede na prikazano v Ormožu eden od kandidatov za visoka mesta.« Rokomet • Marko Bezjak V Magdeburgu do leta 2019 Marko Bezjak Slovenski reprezentant in član šestouvrščene reprezentance na letošnjih OI v Rio de Janeiru Marko Bezjak je podaljšal sodelovanje z nemškim Magdeburgom. Ormo-žan je imel veljavno pogodbo z letošnjimi nemškimi pokalnimi prvaki do konca sezone 2016/17, po novi pogodbi pa jo ima do 30. junija 2019. 30-letni srednji zunanji igralec je eden od nosilcev zasedbe iz vzhodnega dela Nemčije, za katero nastopa od leta 2013. Pred tem je bil član ormoškega Jeruzalema in velenjskega Gorenja, za slovensko reprezentanco pa je na 89 tekmah dosegel 146 golov. »Celotna družina se že vsa ta leta, odkar igram za Magdeburg, tukaj odlično počuti. Klub je v zadnjih letih pokazal dobre predstave, prepričan pa sem, da jih lahko v naslednjem obdobju še nadgradimo. Zaradi tega rad ostajam v Magde-burgu, tudi zato, ker imamo zares fantastično publiko,« je za spletno stran kluba iz Mag-deburga povedal Marko. jm, sta torek • 20. septembra 2016 Šport Štajrnhi 13 Nogomet • 2. SNL, 7. krog Odlična dinamika skozi celotno tekmo, blestela vratarja Zavrč - Drava 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Monjac (21.), 1:1 Rešek (49.), 2:1 Marciuš (51.), 2:2 Furjan (83.). ZAVRČ: Kovačic, Ptiček, Županic, Krajnc, Ahec, Zorko, Marciuš, Monjac, Zorec, Wojciechowski, Panikvar. Trener: Miran Emeršič. DRAVA: Trajkovski, Močic (od 60. Furjan), Frelih, Ga-jic, Roškar, Lovenjak (od 82. Romih), Rujovic, Leskovar, Kajtazi (od 46. Torra), Rešek, Čeh. Trener: Simon Sešlar. RDEČA KARTONA: Gajic (74., Drava), Krajnc (77., Zavrč). Lokalni derbiji s sabo vedno prinašajo določeno napetost, vznemirjenje, povečano stopnjo adrenalina v krvi ... Vse to velja za igralce in navijače. Tudi v soboto v Zavrču ni bilo nič drugače, ko sta se pred več kot 300 gledalci merila Zavrč in Drava. Lani sta kluba odigrala dva zanimiva pokalna obračuna v četrtfinalu Pokala Slovenije, napredovali pa so takrat pr-voligaši iz Zavrča. Tokrat sta se ekipi merili v srečanju 2. lige, obe pa sta slabo začeli letošnjo sezono in Krka in Ankaran izgubila doma, prvi zmagi Veržeja in Brd Odločitve v 7. krogu so prinesle veliko zanimivosti in vsaj delno presenetljivih izidov. Tako je v derbiju kroga Dob izgubil prvo srečanje v tej sezoni, Triglav je na domačem igrišču do zmage prišel v 87. minuti, iz 11-metrovke. Na drugi strani sta ekipi Veržeja in Brd dosegli prvi zmagi v sezoni, predvsem slednja je z zmago v Novem mestu pripravila veliko presenečenje. Za 7. krog lahko kot eno od zanimivosti izpostavimo tudi veliko število rdečih kartonov, kar šest jih je bilo podeljenih. Po dva so gledalci videli v Zavrču, Veržeju in Ankaranu. REZULTATI 7. KROGA: Zavrč - Drava 2:2 (1:0); sta v spodnjem delu lestvice. Številne spremembe v obeh ekipah, predvsem v smislu pomladitve, so pač trenerjema Emeršiču in Sešlarju zmanjšale manevrski prostor za oblikovanje postav. Kljub Krka - Brda 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Marinič (3.); Farmtech Veržej - Zarica Kranj 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Kotnik (2.), 1:1 Lah (14.), 2:1 Vindiš (37., z 11 m), 3:1 Čuk (75.); rdeča kartona: Hajda-revic (36.), Kotnik (64., - oba Zarica); Ankaran Hrvatini - Brežice Terme Čatež 1:3 (1:3); strelci: 0:1 Jelac (19.), 1:1 Kim (39.), 1:2 Gatarič (43.), 1:3 Gatarič (44.); rdeča kartona: Kim (70., Ankarana), Gatarič (70., Brežice); Triglav Kranj - Roltek Dob 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Podpla-tnik (87., z 11 m). 1. TRIGLAV KRANJ 7 7 0 0 18:5 21 2. ANKARAN-H. 7 4 12 19:11 13 3. ROLTEK DOB 7 3 3 1 19:6 12 4. BREŽICE 7 3 3 1 12:10 12 5. KRKA 7 3 1 3 16:8 10 6. DRAVA PTUJ 7 2 2 3 14:16 8 7. BRDA 7 1 3 3 5:12 6 8. ZARICA KRANJ 7 2 0 5 9:19 6 temu je bila sobotna tekma na zgornji ravni drugoliga-ške scene, predvsem v smislu tempa. Ta je bil v 1. polčasu res močan, obe ekipi sta bili napadalno orientirani. Pobudo 9. FARMT. VERŽEJ 7 1 2 4 5:16 5 10. ZAVRČ 7 115 10:24 4 FARMTECH VERŽEJ -ZARICA KRANJ 3:1 (2:1) Po novembru lansko leto, ko so veržejski nogometaši premagali Tolmin, so se v soboto znova veselili domače zmage. Pomembno vlogo pri ustvarjanju zmage proti Zarici pa sta imela nekdanja nogometaša ptujske Drave Klemen Lah in Luka Vindiš. Prvi je dosegel izenačujoči zadetek, drugi pa je Farmtech popeljal v vodstvo z 2:1. Gostje so tekmo končali brez dveh igralcev, saj sta bila zaradi dveh rumenih kartonov izključena Adnan Hajdarevic (36) in Albin Kotnik (64). Številčno premoč so nogometaši Farmtecha izkoristili in v 75. minuti je Tadej Čuk postavil končni izid. JM, NŠ Rokomet • 1. A SRL (ž), 1. krog Korotajeva zadela za zmago Z.U.R.D. Koper -ŽRK Aklimat Ptuj 27:28 (14:16) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 9 (2), Kreft 2, Ko-lednik 1, Ivančič, Grabrovec 4, Pušnik, Borovčak, Šrajner, Se-linšek 3, Korotaj 6, Gomilšek 3. Trener: Marjan Valenko. Ptujske rokometašice so ob vrnitvi v 1. A žensko ligo gostovale v Škofijah, kjer so igrale proti mladi in nepopustljivi ekipi Ž.U.R.D. iz Kopra. V uvodni tekmi je manjkala krožna napadalka Majcno-va, prav tako pa na klopi ni bilo trenerja Nikole Bistro-viča, ki ga je zaradi službenih obveznosti zamenjal Marjan Valenko. Gostje so odlično začele tekmo, saj so v 7. minuti eks-presno povedle 0:5. V uvodu so odlično zaigrale obrambo 6-0, ki je Primorke niso mogle prebiti. Domačinke so se po slabšem začetku hitro pobrale in predvsem preko krožne napadalke Buniceve - skupno je zabila 9 golov - držale rezultatski kontakt. V sredini prvega dela sta ptujsko ekipo naprej potegnili Mateševa in Korotajeva, tako je bilo v 20. minuti na semaforju 7:12. A po prehitrih in nenatančnih zaključkih so se Primorke ob glasni podpori 100 gledalcev s serijo 4:0 popolnoma približale, Mateša pa je postavila izid prvega dela - 14:16. V drugem polčasu so Koprčanke najprej izenačile na 16:16, nakar je sledilo dobro obdobje Ptujčank, ki so preko Mateševe, Grabrovčeve in Kreftove prišle do vodstva 20:24. A mlada in nepopustljiva ekipa Ž.U.R.D. se ni predala in je s serijo 5-0, potem ko so gostje zastreljale številne lepe priložnosti, v 52. minuti tekme prvič povedla - 25:24. Sledila je šokantna končnica, Miran Emeršič, trener Zavrča: »Naša glavna pomanjkljivost je pomanjkanje izkušenj, kar Drava s Čehom in Rujovi-čem zagotovo ima. Tukaj smo 'padli' tudi tokrat, manjkata nam vsaj dva izkušena igralca. Ob tem imamo poškodovane vse zvezne igralce, njihovo vlogo sta morala tokrat prevzeti Krajnc in Zorko, ki sta zelo napadalno usmerjena. Tekmo bi lahko zmagali, če bi pri 2:1 pokazali več hladnokrvnosti pri zaključnih strelih. Priložnosti si ustvarjamo in zapravljamo, na drugi strani pa zadetke prelahko prejemamo.« Simon Sešlar, trener Drave: »Tekma je bila dinamična, z veliko priložnostmi na obeh straneh. Dejansko moramo biti zadovoljni s točko, saj nismo bili pravi, preveč je bilo napak v zadnji liniji - domačinom smo sami ponudili veliko priložnosti. To je bila ena naših slabših tekem v sezoni, ekipa za zdaj še ni sposobna odigrati kontinuirano, v enakem tempu celotne tekme. Upam, da nam to uspe že v kratkem.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča (v belih dresih) in Drave so si v lokalnem derbiju razdelili točki, čeprav se je tehtnica zdaj nagibala na eno, potem na drugo stran. so na začetku srečanja prevzeli Zavrčani, ki so bili posebej nevarni v obdobju od 10. do 12. minute, ko so imeli priložnosti Monjac, Ptiček in Zorko - izkazal se je vratar Drave Trajkovski. V 21. minuti pa so premoč kronali z zadetkom, po podaji v globino je lepo zadel Monjac - 1:0. Od 30. minute naprej so gostje vzpostavili ravnotežje in nanizali nekaj zaporednih napadov. Najbližje izenačenju so bili v 34. minuti, ko je Re-šek zadel vratnico. Moštvi sta do odhoda na odmor nanizali še nekaj priložnosti, najlepšo za domačine je imel Monjac v 36., za goste pa Rujovič v 37. minuti. Občutek je bil, da bi lahko Zavrčani v 1. polčasu iztržili višjo prednost ... »Če bi bili bolj skoncentrirani v zaključkih, bi lahko vodili s prednostjo dveh ali treh zadetkov. Do vodstva je šlo vse dobro, tako kot smo si zamislili, le dodatne potrditve ni bilo,« je dejal Matija Kova-čič, vratar Zavrča. Dinamičen je bil tudi začetek 2. polčasa, saj je imel Zor-ko v 46. minuti na nogi žogo za povišanje vodstva, a je Traj- kovski njegov strel ubranil. V 49. minuti pa je po treh zaporednih kotili Drava izenačila, z nekaj sreče je zadel Rešek - 1:1. Na odgovor domačih ni bilo treba čakati prav dolgo, le dve minuti. Monjac je lepo prodrl po desni strani, podajo v sredino je v gol pospravil Marcijuš - 2:1. Varovanci Simona Sešlarja so bili blizu izenačenja v 63. minuti, ko je Rujovič po podaji Čeha lepo streljal z glavo, izkazal se je Kovačič. V 67. minuti je imel najprej priložnost Rešek (mimo gola), v nasprotnem napadu pa je bil Monjac sam pred Trajkovskim, a je bil slednji še enkrat več uspešnejši. Prav vratarja sta bila ključna moža svojih moštev, z odličnimi obrambama sta jih »ohranjala nad vodo«. Rdeča kartona v razmaku treh minut Po tem so sledile razburljive minute v smislu kartonov, saj je najprej neposrednega rdečega zaradi prekinitve napada v obetavni situaciji za gol prejel Gajic (Drava). Zdelo se je, da je z vodstvom 2:1 in prednostjo igralca več Zavrč tik pred zmago, a je tri minute kasneje za izenačenje v smislu števila igralcev na zelenici zaradi drugega rumenega kartona nespametno poskrbel Alen Krajnc (Zavrč) ... Ptujčani so začutili priložnost, nekaj novega zagona so v njihovo igro prinesle tudi menjave (Zavrč ni opravil nobene!). Eden izmed rezervistov, Matic Furj an, je v 83. minuti dejansko poskrbel za izenačenje: odbito žogo je brez obotavljanja s približno 15 metrov usmeril proti golu, na poti je oplazila enega od igralcev in končala v mreži - 2:2. Ob koncu so bili celo Ptujčani tisti, ki so imeli zaključno žogo: Torro se je v 91. minuti znašel sam pred Kovačičem, njegov strel pa je končal v ... prečki! Morda je delitev točk celo najpravičnejša, s čimer se je po tekmi strinjala večina akterjev in tudi navijačev obeh ekip. Jože Mohorič Rokomet • 1. B SRL (m) Zmagoviti štart v kateri je Ženski rokometni klub Aklimat prišel do zaslužene zmage, saj so bile Ptuj-čanke večino tekme boljše tekmice. V napeti končnici se je igralo gol za gol vse do rezultata 27:27. Odločilni zadetek je 40 sekund pred koncem dosegla Korotajeva. Primorke so v zadnjem napadu naredile prekršek v napadu in Ptujčanke so težje od pričakovanj, vendar popolnoma zasluženo prišle do zmage. Ptujsko ekipo v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt čaka nov izziv - tekma proti Celjskim mesninam. David Breznik Rudar - Moškanjci Gorišnica 26:29 (14:14) MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 3, Gregorec 2, Kočar 2, Ozmec, Bedrač N., Lozinšek 5, Grobelnik 4, Ran-fl, Vrbančič, Žuran, Krabonja 7, Geč 1, Bedrač T. 3, Košto-maj 2. Trener: Robert Bezjak. Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so z zmago v Trbovljah pred lepim številom gledalcev uspešno začeli novo sezono 2016/17 v 1. B-li-gi. Ekipa Rudarja jasno starta na vrh prvenstvene lestvice, a v uvodni tekmi jih je uspela premagati ekipa novega tre- 1. B SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Rudar - Moškanjci-Gorišnica 26:29, Sevnica - Brežice 27:29, Krško - Krim 31:30, Škofljica Pekarna Pečjak - Sviš Ivanč-na Gorica 20:32, Cerklje -Mokerc-Ig 33:32, Črnomelj -Herz Šmartno 25:30, Radeče Mik Celje - Slovan 26:27. nerja Roberta Bezjaka, ki je z dobro predstavo v napadu in obrambi z zmago zasluženo začela novo prvenstvo. Tekma je bila do 20. minute rezultatsko v glavnem izenačena, nakar so gostje po dobri igri v obrambi v postavitvi 6-0, nekaj obrambah vratarja Žurana in ob dveh serijah 0:2 ter 0:3 povedli 9:12. V končnici prvega dela so igralci Moškanjcev-Gorišnice preveč hiteli in naredili nekaj napak, kar je ekipa Rudarja izkoristila in ob odmoru je bil rezultat poravnan - 14:14. V nadaljevanju so gostje dobro odrezali od igre najboljšega domačega strelca Ranevskega, ki je skupno dal sedem zadetkov. V zelo izenačeni tekmo so dolgo časa lomili odpor Trboveljčanov. Po enajstih izenačenjih v drugem polčasu so gostje preko Lozinška in Krabonje, ki je skupno zabil sedem zadetkov, prišli do prednosti treh zadetkov, ki so jo obdržali do konca. David Breznik 14 Štajerski Šport torek • 20. septembra 2016 Športno plezanje • SP v Parizu Mladost in izkušnje skupaj na stopničkah Višek letošnje tekmovalne sezone je predstavljalo svetovno prvenstvo, ki je potekalo v Parizu. Veličastna kulisa v dvorani Bercy je bila srečna tudi za slovensko odpravo, saj sta se na zmagovalnem odru v težavnostnem plezanju znašli kar dve Slovenki: 17-letna Janja Garnbret in 28-letna Mina Markovič. Ptujčanka se je veselila svoje druge medalje s svetovnih prvenstev, pred dvema letoma je bila 2. v Gijonu. »Samo dejstvo, da že imam kolajno na svetovnem prvenstvu, moje trenutne situacije nič kaj ne spremeni. Na vsaki tekmi si želim odplezati res vrhunsko, tudi primerno temu, kako sem pripravljena. Poleti smo z novo ekipo res našli dober ritem, opravili kakovostne treninge, kar se je že pokazalo tudi na tekmah. V zadnjih dveh tednih sem dodala tudi tisto pikico na i. S samo fizično pripravljenostjo sem zadovoljna in pomirjena, so pa svetovna prvenstva vedno igra in na to sem pripravljena in ga z veseljem pričakujem,« je pred nastopom v Parizu dejala Markovi-čeva, najizkušenejša članica slovenske odprave. SP v Parizu, težavnostno plezanje, finale, polfinale: 1. Janja Garnbret (Slovenija) vrh 47+ 2. Anak Verhoeven (Belgija) vrh 45 3. Mina Markovič (Slovenija) 43+ 46+ 4. Jain Kim (J. Koreja) 43+ 46 5. Jessica Pilz (Avstrija) 43+ 42+ 6. Julia Chanourdie (Francija) 25+ 44+ 7. Magdalena Rock (Avstrija) 23+ 37+ 8. Claire Buhrfeind (ZDA) 23+ 37+ 9. Alina Ring (Švica) 19 37+ Odlično že v kvalifikacijah in polfinalu Slovenki sta dobre rezultate in boj za vrh napovedali že v uvodnih dveh nastopih, v sredinih kvalifikacijah in petkovem polfinalu. V sredo sta bili obe pri vrhu, 1. mesto sta si delili še z Južnokorejko Jain Kim, Belgijko Anak Ver-hoeven ter Avstrijkama Jessi-co Pilz in Magdaleno Rock. To je bila odlična napoved naslednjih nastopov in neizprosen boj za odličja svetovnega prvenstva. Neustavljiva slovenska ženska dvojica je odlično nastopila tudi v polfinalu. 17-letna Janja Garnbret (Šaleški Sanjski scenarij Gorazd Hren, selektor slovenske reprezentance: »V Parizu se je zgodil res sanjski scenarij, ki sem ga doživel zelo čustveno. Janja si je zaslužila zmago. S prvimi tekmami v sezoni je pokazala, da je na vrhunski ravni, morda se je po treh zmagah z njo malce poigrala glava, ampak smo jo uspeli v pravem trenutku spet sestaviti, jo prepričati, naj v plezanju uživa, kajti ko uživa, je nepremagljiva. Neverjetno je, da smo dobili kar dvojne stopničke. Res sem vesel za Mino, ki se je na začetku sezone malce bojevala s svojo formo, ko se je odločila, da ji plezanje toliko pomeni, da še ne more nehati tekmovati. Vesel sem, da se je sestavila pravi trenutek in odplezala dober finale, v katerem je pokazala svoje izkušnje, odplezala do predzadnjega giba, kar je bilo dovolj za tretje mesto. Več kot zadovoljen sem z njenim rezultatom. Za temi uspehi stoji celotna ekipa, poleg mene predvsem Urh Čehovin in Luka Fonda. Kot ekipa zelo dobro delamo in mislim, da so rezultati pokazali, da gremo v pravo smer, o čemer priča tudi dobro vzdušje v reprezentanci.« Tenis • Davisov pokal Foto: Luka Fonda Izjemen pogled na zmagovalni oder po tekmi v težavnostnem plezanju: dve Slovenki - Janja Garnbret in Mina Markovič - in Belgijka Anak Verhoeven. AO) je na svojem krstnem svetovnem prvenstvu dosegla najvišjo višino polfinalne smeri, le dva giba nižje se je v polfinalu v dvorani Bercy povzpela Mina Markovič (ŠPK Plus), aktualna svetovna podprvakinja, evropska prvakinja in trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. »Do zdaj je šlo vse zelo dobro. Tudi če je pred tekmo prisotne kar nekaj napetosti oziroma pozitivne treme, se, ko pridemo v izolacijsko cono, skupaj s fanti super ogrejemo in misli usmerimo le na smer, ki nas čaka, čemur je do zdaj sledilo dobro plezanje. Želim si še eno takšno plezanje v finalu,« je povedala Mina. Finale zgodba zase Finalni nastop je bil pravi triler, z zelo zahtevnim zadnjim delom je poskrbel za selekcijo. Prva se je pod vrh povzpela Jessica Pilz (43+), še korak dlje je storila Anak Verhoeven, ki je dosegla vrh. To je bil izjemen izziv za zadnje tri nastopajoče, Kimovo, Markovičevo in Garnbretovo. Korejka je dosegla enako višino kot Pilzova, dosežek pa je nekaj minut kasneje ponovila Mina in si s tem zaradi boljšega izhodišča iz polfinala že zagotovila medaljo! O njeni žlahtnosti je odločala 17-le-tna Korošica, ki je bila zelo suverena od začetka do konca, tudi njej je uspelo doseči Foto: Luka Fonda Mina Markovič je v Parizu osvojila svojo drugo medaljo na svetovnih prvenstvih; pred dvema letoma je v Gijonu osvojila srebrno, tokrat v Parizu bronasto. vrh smeri. To je pomenilo zlato medaljo in solze sreče pred skoraj 10.000-glavo množico v dvorani Bercy, ki je njen nastop pospremila s pravimi ovacijami navdušenja. Po letu 2001 in Martini Čufar je to druga zlata medalja za Slovenko na svetovnih prvenstvih. »Na svoje prvo svetovno prvenstvo sem res želela iti brez pričakovanj, ki so me v Arcu in v Imstu pokopala, tako da v Parizu nisem bila obremenjena. Že kot deklica sem sanjala, da bom nekoč tekmovala v svetovnem pokalu in potem tudi postala svetovna prvakinja, kar se je zdaj uresničilo. Sploh ne znam opisati te sreče in še vedno ne morem verjeti, da mi je uspelo,« se je smejalo drugi najmlajši svetovni prvakinji v zgodovini SP v težavnosti. Nič manj zadovoljna ni bila niti 28-letna Ptujčanka Mina Markovič. »Izjemno vesela sem teh stopničk. Svetovno prvenstvo je zagotovo vrhunec letošnje sezone in zelo sem vesela, da sem se odločila, da se pripravim in nastopim v Parizu. Po malce manj uspešnem začetku sezone sem sestavila glavo, formo in treninge ter na tej tekmi videla, da se lahko uskladi prav vse, kar je res neverjetno. Dvojne slovenske stopničke so nekaj zgodovinskega, vse čestitke Janji za zmago,« je po nastopu dejala aktualna evropska prvakinja in trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in dodala: »Celotno tekmovanje sem se počutila dobro in pripravljeno, vedoč, da smo naredili dobre treninge. Pred finalom sem že med ogrevanjem čutila, da roke ne sodelujejo z mano in mi je bilo kar težko nastopiti, ampak so kljub utrujenosti dovolj sodelovale z mano, sicer ne bi šlo tako visoko. Zagotovo bi se dalo še kakšen oprimek višje, a sem s tem več kot zadovoljna.« Bravo Mina! Jože Moltorič Slovenci v 2. evroafriško skupino ....... ClriTTOrtcVi totiicl^i i'ïl/iicontimiT (~L t" f amisf PETROL powoí. « amis* petrol ivtcOffícial dcjiinziwcc armsí amis? arms? armsf p»HI « amisf PETROL poïea^f f PETROL f mo (KMtl^l C amis* vec . -»ETRt povezuje ■ amist Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »V vsakem športu prihaja do vzponov in padcev, to je podobno kot v življenju. Kot posameznik lahko rečem, da sem oral ledino, v prihajajočem obdobju pa lahko skupaj naredimo še veliko več.« Prva dražba je bila neuspešna Kakšno je stanje okrog statusa dvorane Campus? D. Zavec: »Tukaj je stvar kar turobna: govorimo eno, delamo pa drugo. Sam si želim, da bi se končno začele dogajati stvari, ki bi prinesle napredek. Na Ptuju je prisotno pomanjkanje vadbenih površin, telovadnic, terminov za klube, dvorana Campus pa stoji in vsi govorijo, da ne morejo ničesar narediti. Treba se bo enkrat zavedati, da morajo besede spremljati tudi dejanja. Zavedam se, da je dvorana trenutno v stečaju, prva dražba je bila pri približno 400.000 evrov neuspešna. Naslednja bo sledila, OŠ Mladika pa v tem času nima primerne telovadnice. Lastnik šole je MO Ptuj, ki je dolžna poskrbeti za nemoten pouk, tudi športne vzgoje. Starši teh otrok vendar plačujejo davke tako kot vsi drugi in si njihovi otroci zaslužijo dostojne površine za izvedbo športne vzgoje. Sedanji status quo nikomur ne koristi.« Dejan Zavec je kariero aktivnega boksarja zaključil konec lanskega leta, po dvoboju s Kubancem Erislandyjem Laro v Miamiju. Kaj je počel od takrat, kam se usmerja, kakšne projekte ima pred sabo ..., so le nekatera od vprašanj, ki se pogosto pojavljajo v zvezi z njim. »Imel sem čas za razmislek« »Iz življenjskih izkušenj vem, da je za vse potreben čas. Prav zaradi tega sem ob zaključku aktivne kariere dejal, da si bom vzel čas za razmislek, morda pol leta ali tudi dve leti, če bo potrebno. Najprej sem se moral umiriti, nato pa poiskati pravo smer. Sedaj to postaja realnost: imam ritem življenja, ki sem ga v določenih trenutkih imel že tudi v času kariere,« je v uvodu pojasnil 40-letnik in nadaljeval. »Ostajam v športu, tako kot sem vedno trdil, da bom. V tem trenutku sem v rahlo nehvaležnem položaju, pa tega ne mislim v negativnem smislu: celotno kariero sem ustvarjal zgodbo, v kateri pa mi sedaj primanjkuje trenerskega kadra, ki bi bil zares pripravljen zagristi v projekt. Zavedam se, da je boks eden izmed kompleksnejših in zahtevnejših športov, zato mora biti tudi pristop skrajno resen. Na žalost spoznavam, da ljudje, s katerim sem kontaktiral v vseh teh letih -managerji, trenerji, direktorji -, v ta svet ne spustijo vsakega. V eni osebi je nehvaležno biti trener, promotor, manager, direktor ..., vse to mi vzame veliko energije. Vsekakor pričakujem, da se bo v teh krogih in na tej poti marsikaj spremenilo. Najbolj me pomirja delo trenerja, a na tem mestu lahko delam, kar hočem, pa to ne bo opaženo, če za sabo nimam promotor-ja, marketinga, finančnega načrta ... Sam sem te stvari dodobra razdelal in o njih razmislil. Prišlo je tako daleč, da sedaj začenjam to zgodbo aktivirati.« V enem letu do močnega operativnega tima Dejan Zavec je s svojo prehojeno športno potjo številnim odprl pogled v zakulisje boksa. Pri tem je bila njegova vloga pionirska. »Pred dobrimi 10 leti se je v Sloveniji začelo z umestitvijo boksa na višji nivo, ki si ga po mojem mnenju zasluži. Sedaj bi želel to samo nadaljevati, seveda z novimi igralci. Sam bi vodil to barko po morju, v katerega smo zapluli že pred leti. Zavedam se, da bo za uspešno plovbo potrebno nekajletno trdo delo. Nisem eden tistih, ki bi govoril, da bomo na naslednjih olimpijskih igrah že imeli svojega boksarja ali da bomo na naslednjem svetovnem prvenstvu blizu medalj ... Tega ne govorim zaradi čistega spoštovanja do športa, saj se zavedam, koliko dela je potrebnega za takšne uspehe. Znano je tudi, da v vsakem športu prihaja do vzponov in padcev, to je podobno kot v življenju. Kot posameznik lahko rečem, da sem oral ledino, v prihajajočem obdobju pa lahko skupaj naredimo še veliko več - z novimi igralci in drugimi, ki se bo priključili temu projektu. V obdobju enega leta bi se morda lahko zgradil močan boksarski in operativni tim, ki skrbi za tekmovanja, treninge ... Če bomo hoteli narediti prvi preskok v kvaliteti, potem bomo morali v tujino! To ne pomeni, da v Sloveniji ne znamo delati, še zdaleč ne. Fantje se morajo samo na la- stne oči prepričati in sprejeti miselnost, da smo sposobni velikih stvari. V Sloveniji nas je malo, zato imamo velikokrat komplekse pred npr. Nemci, Avstrijci, Hrvati ... Ta majhnost nam je v napoto, a stvari se premikajo naprej. Sam trdno verjamem v to zgodbo, a vse rabi svoj čas -tudi sam sem ga potreboval za velike stvari in še veliko drugih uspešnih športnikov prav tako. Ni mogoče zable-steti čez noč, brez dela, tega ni,« je dejal Dejan. Prvi korak je storjen, pod svoje okrilje si sprejel tri obetavne slovenske boksarje: Venka, Dišiča in Sekola. D. Zavec: »Presenetilo me je, da so se nekatere stvari začele odvijati same od sebe. Fantje, ki so doma že uveljavljeni boksarji, jim klubi, starši ali kdo drug, niso sposobni podpirati njihovega nadaljnjega razvoja. Zavedam se, da sem s tem odprl občutljivo temo, saj so ti fantje nekje prišlo do določenega nivoja, potrebujejo pa nov preskok. Vsi pričakujejo, da bodo ti fantje čez noč boljši, a to ne bo šlo tako. Potrebno se je zavedati, da se moramo najprej bolje spoznati, potem moramo začeti delati in razmišljati v isto smer, to pa lahko traja. Zame je to prijetna obveza, potrebno pa bo sodelovanje s tujino - tega mam sam na dosegu rok.« Že 24. 9. v Mariboru boksarski večer Amaterski in (ali) profesionalni boks? D. Zavec: »Vzporedno delam dve stvari: želel bi še naprej voditi olimpijski boks, ob tem pa tudi profesionalni boks. V ta namen imam kluba Dejan Zavec Boxing in Dejan Zavec Proboxing. Olimpijski boks je baza za preskok v profesionalni boks - gre v prvi fazi za nabiranje izkušenj. Obe stvari sta tako daleč, da sta že v pogonu. Že 24. septembra je v dvorani Tabor v Mariboru prireditev, na katerem bodo predstavljeni nekateri amaterski olimpijski dvoboji in nekateri profesionalni dvoboji. Predstavili se bodo Aljaž Venko, Mitja Dišič in Tomi Lorenčič, Jan Sekol pa še ni pripravljen. Z veseljem pa lahko tudi sporočim, da stik s profesionalnim boksom obstaja, v Slovenijo smo uspeli v hotel Habakuk privabiti od 22. do 25. 9. skoraj 80 predsednikov državnih panožnih profesionalnih zvez. Gre za različico WBF, po kateri sem tudi bil svetovni prvak. V zaključnem dejanju tega srečanja predvidevamo podpis profesionalne pogodbe s Hrvatom Markom Čalicem. Gre za uveljavljenega boksarja, saj menim, da lahko v profesionalni svet boksa stopijo samo tisti, ki profesionalno tudi delajo.« Kakšen je bil odziv klubov po prihodu Venka, Di-šiča in Sekola na Ptuj? D. Zavec: »Slovenski! Moram pa povedati, da nikogar nisem na Ptuj pritegnil s kakršno koli ukano, ampak so fantje prišli k meni, željni novih doživetij. Najpomembnejša stvar pa je, da pod svoje okrilje vzamem samo garače, talenti brez delovnih navad me v osnovi ne zanimajo. V mojem klubu je strategija takšna, da lahko gre na tekmovanje samo tisti, ki si to zasluži na treningih. Če bi delal samo za točke, potem bi imel v klubu več deset borcev, ki bi samo stopili v ring, ne glede na pripravljenost - te stvari me ne zanimajo. Zanima me resen odnos do športa in vsakega posameznika, saj gre pri tem športu tudi za udarce v glavo. Želim si, da fantje ob meni napredujejo na športnem in tudi na osebnostnem področju, podobno kot sem tudi jaz napredoval skozi šport. Ne mislim uporabljati represivnih metod, želim le, da imajo po končani karieri - pa lahko izstopijo danes ali jutri - v življenju nek kompas.« Venko na OI 2020 v Tokiu? Kakšen je načrt dela: verjetno ciljaš na daljše časovno obdobje? D. Zavec: »Ne skrivam optimizma, zavedam se dejanskega stanja borcev, predvsem Venka, tudi Sekol in Di-šič mu sledita. Vsi so pripravljeni delati, skupni cilj pa so olimpijske igre 2020 v Tokiu. Realno je Venko tega sposoben, saj je že sedaj na 28. mestu na svetu. To je podatek, ki daje povod za optimizem. Pomemben je podatek, da je na evropskih in svetovnih prvenstvih ter kvalifikacijah izgubljal s kasnejšimi zmagovalci. Tako je s Kubancem, dvakratnim svetovnim prvakom, in Američanu, prav tako kasnejšim prvakom, izgubil po enakovrednih borbah. Na tem je potrebno graditi, skupaj sedaj morava najti še tisti dodatni kanček sreče in še česa.« Kakšno je sodelovanje s Slovensko boksarsko zvezo? D. Zavec: »Pri projektu bo pomembno vlogo igrala tudi slovenska boksarska zveza, od katere prav tako pričakujem podporo. Sodelovanje je zaenkrat odlično, imamo dober donos, vsi skupaj pa se bomo morali učiti: klubi strpnosti, zveza pa ažurnosti. Če bo tako, lahko hodimo po uspešni poti.« Kako rešujete težave s pomanjkanjem trenerjev? D. Zavec: »Ideje in metode si za zdaj izmenjujem preko spleta. Z optimizmom pa gledam na to, da bo morda v šolskem letu 2018/19 kot reden predmet na Fakulteti za šport na inštitutu v Mariboru vpisan predmet boks. To bi nam v naslednjih desetih letih pomagalo pridobiti izobražen trenerski kader.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Pod svoje okrilje vzamem samo garače, talenti brez delovnih navad me v osnovi ne zanimajo. V mojem klubu je strategija takšna, da lahko gre na tekmovanje samo tisti, ki si to zasluži na treningih.« Mreženje Vodiš skupine in razne motivacijske skupine. Kako deluje to? D. Zavec: »Glede gyma lahko rečem, da stvari potekajo celo boljše od pričakovanj. Imamo resen in kakovosten odnos, ki nikakor ni omejen samo na skupno treniranje: med sabo smo povezani, se družimo in si izmenjujemo ideje tudi izven gyma. Zame je takšno mreženje najpomembnejša stvar rekreacije in športa - narediš nekaj koristnega zase v psihofizičnem smislu, obenem pa lahko sodeluješ tudi poslovno.« 16 Štajerski Šport, reportaže torek • 20. septembra 2016 Reportaža • Makole Veličasten sprejem za svetovnega prvaka »Medalje in pokali so sicer dobrodošli in se za njih borimo, a najlepši del vsega je pogled na vse vas, ki ste se danes zbrali tukaj! To je nekaj neverjetnega, nekaj, kar si lahko vsak športnik samo želi. Hvala vam,« so bile besede Bogomirja Gajserja, ko je vidno ganjen prišel na oder in pozdravil več tisočglavo množico navijačev, ki so se v četrtek udeležili sprejema na gradu Štatenberg, ki ga je občina Makole s svojimi društvi pripravila za svetovnega prvaka v motokrosu v razredu MXGP Tima Gajserja. Izjemna kulisa gradu in okoliških vrtov je bila v četrtek, 15. septembra, povsem v znamenju motoristov in vseh, ki so se prišli poklonit najmlajšemu svetovnemu prvaku razreda MXGP v zgodovini. Dolge kolone so se valile proti prostoru, kjer so domača makolska društva pripravila vse potrebno, da so sprejela obiskovalce od blizu in daleč. Organizacija praktično ni imela pomanjkljivosti: redarji so skrbeli za učinkovito usmerjanje na pripravljena parkirišča (motoristi so imeli pripravljena svoja, bližje gradu), na odru so se vrstili glasbeniki, šanki so bili obloženi s pijačo in hrano, prostori za nabavo rumeno-rdečih rekvizitov s številko 243 so bili pripravljeni na množico, Tim je neutrudno podpisoval posterje, majice, kape ... Posebna pozornost je bila namenjena motoristom, ki so Tima vzeli za svojega junaka in so nanj ponosni iz dna srca. »To, kar je tale fant naredil letos, je naravnost fantastično! Morda se kdo ne zaveda tega, a ta je z 19 leti osvojil to, o čemer tudi nekateri najboljši vozniki sveta sanjajo do konca kariere, pa jim morda nikoli ne uspe,« je bilo slišati med obiskovalci v pretežno usnjenih jaknah. Solza ganjenosti in duhovitih pripomb ni manjkalo Sam uradni del je bil odlično izpeljan, po slovenski himni pa so vsi govorniki na odru dodali svoj kamenček v mozaik. 20-letnik iz Pečk w Foto: Milan Sternad Gost presenečenja: Dejan Zavec A'- - _ Foto: Milan Sternad Znamenite motorke Tim s svojo Spelo pri Makolah je bil nad zbrano množico navdušen, o uspešni sezoni pa je dejal, da je na tekme šel sproščen in predvsem uživat, na koncu pa se je obrestovalo dobro delo njega in njegovega očeta ter vseh ostalih v ekipi. Med ljudmi je bil najbolje sprejet nastop gosta, ki je bil za Tima presenečenje (pripravili so ga - jasno - motoristi), nekdanjega svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zavca. Ta je Tima in predvsem Bogomirja ganil dobesedno do solza. »Vsi prihajamo iz Haloz in zelo dobro vemo, kakšna je iz teh krajev pot prebijanja proti vrhu. Bistvo vsega je, da za preboj ni treba imeti vsega na pladnju, še zdaleč ne, več veljajo trdna volja, vztrajnost in garanje,« je dejal Dejan. Besede človeka, ki seveda iz lastnih izkušenj natančno ve, o čem govori . Franc Majcen je še enkrat govoril o prepoznavnosti, ki je je kot župan Makol deležen praktično vsepovsod v Sloveniji. »Aha, pri vas je doma Tim Gajser . « Morda bo ob uradnem prazniku občina Motokros • Tim in Bogomir Gajser Tudi naslednje leto v MXGP, kjer bo konkurenca naravnost »Po zadnjih dveh dirkah v ZDA so mi misli velikokrat uhajale domov, komaj sem čakal, da se vrnemo v Slovenijo. Občutek je nepopisen, šele tukaj se počasi zavedam, kaj nam je uspelo narediti za naš motošport, lahko rečem kar za celoten slovenski šport. Vesel in ponosen sem na ta dosežek, da nam je skupaj uspelo,« je v uvodu novinarske konference na gradu Štatenberg dejal Tim Gajser, ki je v začetku septembra dopolnil 20 let. Uspehi so plod trdega dela, odrekanj ... Vznesen je bil tudi Bogomir Gajser, Timov oče in trener: »Za te dosežke sem delal vse življenje, preskakoval ovire, trpel . Sedaj imamo svetovnega prvaka, že drugič v dveh letih. Dosežki zame niso presenečenje, le napovedovati jih nisem želel preveč na glas. Sem pa Timu še pred prvo dirko v Katarju rekel, da naj vozi sproščeno in da lahko tudi zmaga.« Kot je povedal Gajser, je bil najtežji del letošnje sezone, v kateri je zbral 731 točk, zadnji, medtem ko je bil začetek najlažji, saj je odlično opravil priprave in v Katar prišel dobro pripravljen. »Začetek je bil pravljičen, dve zmagi na uvodu in to takoj po prehodu v višji razred, tega ni pričakoval nihče. Medtem ko so po zmagi v Katarju nekateri še govorili, da sem imel srečo, pa sem na naslednjih nekaj tekmah pokazal, da sem kar konstanten. Proti koncu sezone pa človek začne razmišljati o naslovu in nisi vselej stoodstotno pri stvari, zato pride do nekaj več napak. Zadnje tri tekme pa so bile zagotovo najtežji del, zlasti v Assnu, kjer sem že imel možnost osvojiti naslov, se mi je povsem ponesrečilo,« je dejal Gajser in dodal, da je že preko luže dokazal, da se je iz napak mogoče veliko naučiti. Tudi Cairoli je začel iz nič Makolski mladenič, ki na osemnajstih dirkah le dvakrat ni uspel priti na zmagovalni oder, pravi, da se je kljub dejstvu, da je novinec, dobro ujel s konkurenti, zlasti z osemkratnim svetovnim prvakom Antoniom Cairolijem (več naslovov - 10 - ima le Belgijec Štefan Everts, op. a.), ki je zanj pravi športnik in legenda motokrosa. »Če si dober človek in za uspehe trdo delaš, potem se ti vse poplača. Tudi Cairoli je začel na dnu, iz rodne Sicilije je prišel brez vsega, nato pa je njegova pot naprej znana. Do njega gojim veliko spoštovanje.« Lepo je sodeloval tudi s svojo ekipo, ki od njega ni zahtevala naslova svetovnega prvaka, je pa imel na tej poti dovolj podpore. »Tudi sam nisem bil popolnoma prepričan vase, a mi je ekipa vztrajno dajala motivacijo.« Na sre- čo ni bilo večjih poškodb. »Mi motokrosisti smo na določene bolečine vedno navajeni. Če gremo na tekmo povsem brez bolečin, potem nekaj ni Mali čudež Peter Breznik, predsednik AMZS: »Takšni uspehi pomenijo za našo zvezo in celoten avtomoto šport veliko. Sam prihajam iz Orehove vasi, zato toliko bolj razumem in cenim vse Timove dosežke. Zame je kar mali čudež, da lahko najstnik pride na tron svetovnega motokrosa, med zvezde. Mladi vozniki v Sloveniji se zaradi tega pogosteje odločajo za ukvarjanje z motokrosom, šole so vse bolj polne, kar je odlično za to pa- nogo in celoten slovenski šport. Ob tem bi se zahvalil tudi novinarjem, ki ste skozi vse leto poročali o Timovih uspehih in ste pričarali vzdušje, ki ga vsi skupaj čutimo kot zelo pozitivno.« Franc Majcen, župan Makol: »Že lani sem bil na tistem sprejemu, po osvojitvi naslova v MX2 razredu prepričan, da bomo s Timom še proslavljali. A nisem pričakoval, da bo to tako hitro, sploh zaradi prehoda v močnejši razred. To je ta veličina uspeha.« Sodelujoči na tiskovni konferenci: Franc Majcen, Peter Breznik, Tim in Bogon Foto: JM torek • 20. septembra 2016 Šport, reportaže ŠtajmkiTEDHIK 17 Makole (konec novembra) odslej imela še enega - 15. september. Dan, ko se je v Makolah zgodil res veličasten sprejem ... Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je uspeh Tima Gajserja primerjal z osvojenimi medaljami na olimpijskih igrah, nato pa obiskovalce spomnil na lani dano - in tudi izpolnjeno - obljubo, da bo Tim dobil zaposlitev v slovenski policiji. »To je urejeno.« »Lahko morda letos obljubite, da bo postal načelnik,« je bilo hudomušno vprašanje voditelja, a predsednika OKS ni zmedlo: »Tega ne morem obljubiti, lahko pa ga prosim, da na cestah vozi po predpisih, na progah pa naj tega nikar ne počne . .« Na koncu je opozoril na » strašna « v redu (smeh). Na treningu in na tekmah so padci pogosti, skoraj pri vsakem se kje udariš, ti kaj oteče... Temu res ne namenjamo pozorno- ,25 AMZS AM2S AMZb 1ZS AMZS AMZS AMZS 1ZS AMZS AMZS AMZS IZS AMZS jvj^ 'ZS AMZS povezovalno vlogo športa: »Vemo, da edino šport lahko drži Slovence skupaj, zato pozovimo državo, da končno šport sprejme kot tistega, ki mu mora v finančnem smislu in tudi drugače dati večjo veljavo.« Svoje je dodal tudi uradni napovedovalec, ki je vzroke za Timove odlične vožnje našel v slovenskih cestah. »Kdor se uspešno vozi čez luknje na slovenskih cestah, ta ima dobre možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka .« Po koncu uradnega dela so se zvrstili nastopi glasbenih skupin, Tim pa se je v ozadju ustrežljivo fotografiral s številnimi, ki so to želeli. Tako bi bilo najverjetneje še dolgo časa, a so ga varnostniki usmerili proti naslednjim ob- veznostim - nastopom pred TV-kamerami. Teh je bilo v četrtek v Makolah kar nekaj ... Vse postaje so se borile za kakšno ekskluzivno novico, morda kakšno podrobnost iz zakulisja . Med vsemi temi nastopi je Tim lahko le za trenutek tu in tam v objem stisnil svojo Špelo, morda ji namenil samo kakšen pogled . V odličnem vzdušju pa se navijačem nikakor ni mudilo domov, debate so se razvijale v vse smeri ... »Greva stavit, da bo naslednje leto na dirko v Italijo potovalo več kot 2000 Slovencev,« je rekel prvi, drugi pa temu ni nasprotoval, prav nasprotno: »Kakih 2000, po moje nas bo 3000 ...« Ja, Tim je junak širokih množic . Jože Mohorič Foto: Jože Mohorič Motoristi so ponosno parkirali svoje jeklene konjičke. sti. Na zadnji dirki sem npr. v kvalifikacijah grdo padel in roka mi je kar močno zatekla. Pred nedeljsko dirko sem vzel protibolečinsko tableto in odpeljal kar dobro dirko. Ni bilo optimalno, a sem stal na stopničkah.« Triletne cilje izpolnili v prvi sezoni S prihodom iz ZDA sezone za Gajserja še ni konec, saj ga je že v nedeljo čakala dirka za državno prvenstvo v Šentvidu pri Stični, konec tedna pa je na sporedu nastop s slovensko reprezentanco v pokalu narodov v Italiji, sledi še nekaj dirk doma in v tujini. Tako njegov oče Bogomir Gajser kot Tim sam sta že napovedala, da prihodnjo sezono zagotovo ostaja v seriji svetovnega prvenstva, kjer bo skušal ubraniti naslov svetovnega prvaka. »Pri tem moram povedati, da smo imeli proste roke pri določitvi o tem, kje bomo nastopali v naslednji sezoni. S Hondo smo lani sklenili triletno sodelovanje, v tem času smo želeli osvojiti naslov prvaka MXGP. Ker smo to dosegli že v prvi sezoni, smo cilje izpolnili in s tem dobili proste roke. Kljub temu je padla odločitev, da ostajamo v Evropi, kjer bom branil naslov svetovnega prvaka,« je dejal Tim. Foto: Milan Sternad lir Gajser Bogomir Gajser: »Letošnja sezona zame ni bila tako stresna kot lani, ko nismo imeli konkurenčnega motorja. Letos smo ga imeli, zato je bilo vsaj za odtenek lažje. So se pa pojavljale druge stvari, a to je vse del življenja in odraščanja - vse skupaj je treba vzeti v zakup. Vse te stvari sprejemam, a sem kljub temu imel veliko neprespanih noči. Ko sedaj gledam nazaj, so bile nekatere odločitve tvegane, a so se izkazale za pravilne. Tako sem Tima iz Belgije spustil za en teden domov, kar so mi vsi odsvetovali, jaz pa sem stal za to odločitvijo. Treba se je zavedati, da je izračunana povprečna starost svetovnih prvakov v razredu MXGP približno 27 let, Tim pa je bil ob osvojitvi star 19 let! Jasno je, da brez težav ne gre, a se je treba iz vsega skupaj učiti in zato gremo naslednje leto skupaj naprej.« Ponudb iz ZDA pa še zdaleč ni manjkalo. »Američani so nas vztrajno vabili vsaj za dirko ali dve v januarju, a sva jim z očetom dejala, da ne. S tema dvema morebitnima nastopoma bi si močno skrajšala čas počitka med sezonama, ki je že tako ali tako kratek. Sezona je naporna, telo potrebuje odmor.« Prihajajo Herling, Anstie, Tonkov ... Čeprav se letošnja sezona še ni povsem končala, je že zdaj jasno, da bo v naslednji konkurenca v elitni kategoriji MXGP še bolj zaostrena, saj v ta razred prihaja trikratni zmagovalec svetovnega prvenstva v razredu MX2 Nizozemec Jeffrey Herlings. »To je odlično za celoten motokros, med sabo se bomo merili res najboljši. Že letos je bila konkurenca v MXGP ena izmed najtežjih doslej, Herlings, pa tudi Anstie in Tonkov, pa bodo konkurenco še zaostrili. Ocenjujem, da bo vsaj 15 dirkačev, ki bodo sposobni odpeljati vrhunske vožnje. Sam se bom z novim motorjem potrudil po najboljših močeh, a ga bo treba čez zimo res dobro testirati in optimalno nastaviti.« Jože Mohorič Motokros • Dirka za DP Gajserju pred 8000 gledalci ponagajal motor, slavil Irt Šesta dirka AMZS državnega prvenstva v motokrosu je postregla z dirkami, polnimi presenečenj in preobratov, največja senzacija je zagotovo to, da v kraljevi kategoriji MX Open ni zmagal svetovni prvak Tim Gajser, ampak Peter Irt. Gajser je zasedel le peto mesto, vzrok je okvara motorja v prvi vožnji. Presenečenja gredo predvsem na račun muhastega vremena, ki je sicer poskrbelo, da se ni prašilo, a z blatom dodobra otežil pogoje na sicer odlično pripravljeni stezi v Dolini pod Kalom. Na stezi »Cukrca« je 8000 obiskovalcev v fantastičnem vzdušju pozdravilo novega svetovnega prvaka razreda MXGP, ki je v pri vožnji takoj po startu povedel in pokazal svojo suverenost. Toda le dva kroga pred koncem izteka uradnega časa prve vožnje mu je tehnična okvara na motoci- klu preprečila, da bi prišel do maksimalnega izkupička točk. V drugo je Gajser z novim agregatom v motociklu odpeljal popolno dirko in z veliko prednostjo zmagal, vmes pa nekajkrat pozdravil navdušeno publiko, ki je z ovacijami odgovarjala na vsak njegov »whip« med skokom. Gajser je na koncu zasedel skupno peto mesto, zmagal je Peter Irt, drugo in tretje mesto sta si razdelila Toni Mulec in Aljoša Molnar. Tima Gajserja, Jana Pancar-ja (ta je zmagal v kategoriji MX2) in Jerneja Irta že konec tedna čaka ekipna dirka, kjer bodo v italijanski Maggiori branili barve Slovenije na tradicionalnem pokalu narodov. Sedma in s tem tudi finalna dirka za državno prvenstvo bo v Orehovi vasi, na kraljici slovenskih stez. sta 18 Štajerski Šport torek • 20. septembra 2016 Nogomet • 3. SNL - sever, fige MNZ Ptuj Videm za točko plačal visoko ceno treh poškodb 3. SNL - sever REZULTATI 5. KROGA: S. Rojko Dobrovce - Dravograd 0:0, Mons Claudius - AjDAS Lenart 3:0 (0:0), Maribor B - Dravinja 1:1 (0:0), Korotan Prevalje - Šampion 4:1 (1:0), Videm - NK Šmarje pri Jelšah 1:1 (1:0), ZU-VIL Brunšvik -Rogaška 1:3 (1:0), Šmartno 1928 - Fužinar Ravne Systems 0:2 (0:0). 1. MARIBOR B 5 4 1 0 21:4 13 2. ROGAŠKA 5 4 1 0 11:2 13 3. DOBROVCE 5 3 2 0 10:4 11 4. ŠMARJE PRI J. 5 3 2 0 10:5 11 5. DRAVINJA 5 2 2 1 8:7 8 6. MONS CLAUD. 5 2 1 2 10:9 7 7. FUŽINAR RAVNE 5 2 1 2 5:6 7 8. ŠMARTNO 28 5 2 0 3 8:9 6 9. VIDEM 5 1 2 2 7:7 5 10. Z. BRUNŠVIK 5 1 2 2 8:11 5 11. PREVALJE 5 1 2 2 8:15 5 12. AJD. LENART 5 0 2 3 3:14 2 13. ŠAMPION 5 0 1 4 6:14 1 14. DRAVOGRAD 5 0 1 4 6:14 1 VIDEM - ŠMARJE PRI JELŠAH 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Pintarič (21.), 1:1 Mirvic (57.) VIDEM: Malogorski, Gereč-nik (od 23. Leskovar), Kajtna, Lah, Cafuta, Kmetec (od 60. Plajnšek), Tement, Pintarič (od 53. Kovačič), Koren, Škvaric, Krajnc. Trener: Primož Gorše. V 5. krogu so nogometaši Vidma doma gostili ekipo Šmarja pri Jelšah. Gre za moštvo, ki je stalnica tretje-ligaškega prvenstva, moštvo pa igra trd, čvrst nogomet in prejema malo zadetkov. Tudi v nedeljo je bilo tako, moštvi sta se na koncu razšli z remijem, ki pa je domače moštvo drago stal, saj so se poškodovali kar trije igralci Vidma. Konca tekme na igrišču niso dočakali Gerečnik, Pintarič in Leskovar. Videm je sicer pričel odlično, žogo imel več v svoji posesti, goste je potisnil na njihovo polovico in plod tega je bil zadetek Pintariča. Takoj zatem se je zgodila prva poškodba, Gerečniku je ponagajalo koleno, zamenjal ga je Leskovar. Do konca prvega dela igre, ki je minila v boljši igri domače vrste, se nato izid ni več spremenil. V drugem polčasu so gostje zaigrali nekoliko bolje, predvsem pa agresivneje, izenačil pa je Mirvic. Že pred tem se je v domači ekipi poškodoval Pintarič (zadnja loža). Domači strateg je v 60. minuti opravil še tretjo zamenjavo, Kmetca je menjal Plajnšek, toda resnično nesreča v nedeljo na strani domače vrste ni počivala in kmalu zatem jo je hudo skupil še Leskovar (dvakratni zlom nosu). Tako so rumeno-zeleni skoraj pol ure igrali z igralcem manj, toda izid se več ni spremenil. S točko so lahko glede na vse v domačem taboru zadovoljni. Naslednjo nedeljo Videm-čane spet čaka domače srečanje. Ob 10.30 bodo gostili novinca v lige, ekipo iz Brun-švika. tp Superliga: »Stari asi« iz Gerečje vasi se počasi ogrevajo Nogometaši iz Slovenske Bistrice so hit Superlige. Ekipa Kety Emmija je v enem izmed papirnatih derbijev kroga v go-steh premagala Središče ob Dravi. Za njihovo tretjo zmago v sezoni je dva zadetka dosegel Edin Žilic. Na lokalnem derbiju med Hajdino in Gere-čjo vasjo je zmaga zanesljivo odšla z gosti, ki so visoko slavili. Zadetke za Gerečjo vas, ki je prvi favorit tekmovanja, so dosegli »old boys« ali stari nogometni mački Arsič, Čeh in Kmetec. Stojnci so doma ugnali lanskoletne prvake Superlige Cirkulane, ki jim v uvodu prvenstva ne steče po njihovih željah. Podobno velja tudi za Podvince Betonarno Kuhar, ki so bili po izpadu iz 3. lige sever v vlogi tihih favoritov tekmovanja, a njihova kombinirana stara-mlada ekipa za zdaj še ni uigrana. Tokrat je na tekmi z Bukovci vknjižila remi. Največ zadetkov v tem krogu je padlo v Apačah, kjer so domačini v izenačeni tekmi s 4:3 premagali Skorbo. Ta še edina ostaja brez osvojene točke. REZULTATI 4. KROGA: Središče ob Dravi - Kety Emmi Bistrica 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Žilic (9.), 0:2 Žilic (44.), 0:3 Polegek (50.); Apače - Skorba 4:3 (1:1); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar in Bukovcev so se razšli z neodločenim izidom. strelci: 0:1 Brodnjak (12.), 1:1 Pulko (40.), 1:2 Brodnjak (47.), 2:2 Ogrinc (55. - avto-gol), 3:2 Frank Ličina (62.), 4:2 Polanič (83.), 4:3 Horvat (90.); Hajdina - Gerečja vas 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Arsič (35.), 0:2 Arsič (74.), 0:3 Čeh (83.), 0:4 Kmetec (89.); Stojnci - Cirkulane 2:0 (1:0): strelca: 1:0 Jaušovec (25.), 2:0 Mulej (89.); Podvinci Betonarna Kuhar - Bukovci 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Zagoršek (6.), 1:1 Orovič (69.). 1. K. E. BISTRICA 4 3 10 10:5 10 2. GEREČJA VAS 4 3 0 1 16:5 9 3. BUKOVCI 4 2 11 8:4 7 4. SREDIŠČE 4 2 11 8:9 7 5. HAJDINA 4 2 1 1 5:7 7 6. STOJNCI 4 2 0 2 7:5 6 7. APAČE 4 2 0 2 7:11 6 8. CIRKULANE 4 1 1 2 4:4 4 9. PODVINCI 4 0 1 3 5:14 1 10. SKORBA 4 0 0 4 8:14 0 David Breznik Šah • Pula Open Od štirih mladih Ptujčanov najboljši Murko Končal se je jubilejni, 30. Pula Open šahovski turnir, na katerem je nastopilo 109 šahistov in šahistk iz 15 držav. Da je bil turnir odlično zaseden, kažejo podatki o številu udeležencev z mednarodnimi nazivi, med njimi dva velemojstra, šest mednarodnih mojstrov ter deset mojstrov Fide. Prav tako pa tudi lepo število mojstrskih kandidatov, med katerimi je posebej izstopal član ŠD Ptuj David Murko, njegov uspeh pa so dopolnili še David Zagoršek, Naj Pivec in Matjaž Zupanič. Štirje mladi člani ŠD Ptuj so začeli nekoliko zadržano, saj je edino zmago dosegel le MK David Murko, ostali trije so morali priznati poraz. Nadaljevanje je bilo za vse štiri zelo uspešno, pri čemer je treba posebej izpostaviti najmlajšega, 14-letnega Naja Pivca, ki je ob dveh porazih in eni zmagi nanizal kar šest neodločenih rezultatov, in to vse proti tekmecem z višjim ratingom. Ob koncu je Naj za 27 mest izboljšal uvrstitev glede na začetno izhodišče, ob tem pa osvojil novih sto rajtinških točk. Odlično igro je prikazal MK David Murko, Naj Pivec drugi z leve ki je bil z 8. mestom najboljši med dvajsetimi udeleženci iz Slovenije. Ob tem je bil tudi najboljši udeleženec do 18 let, prav tako pa tudi v skupini šahistov z ratingom od 2001 do 2200, za kar je prejel posebno nagrado, osvojil pa še novih 77 ratinških točk. Ob tem je treba omeniti Davidovo izredno borbenost, saj je ob dveh porazih in le eni neodločeni partiji v kar šestih zmagal. Zelo borben je bil tudi David Zagoršek s petimi zmagami in enim neodločenim rezutatom ter tremi porazi, s čimer je za kar 33 mest izbljšal začetni položaj ter osvojil solidnih 58 ratinških točk. Osvojil pa je še posebno nagrado za najboljšega šahista z ratingom 1800 do 2000 točk. Novih 63 ratinških točk je osvojil tudi Matjaž Zupanič, ki je s 3,5 osvojene točke morda dosegel manj od pričakovanj, vendar pa so bili tudi njegovi tekmeci po ratingu boljši za 80 točk in več. Ob glavnih nagradah je organizator podelil kar lepo število posebnih nagrad, pri 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 4. KROGA: Ormož - Gorišnica 4:0 (2:0), Tržec - Podlehnik 0:4 (0:0), Dornava - Markovci 2:1 (0:1), Rogoznica - Leskovec 1:1 (0:1), Pragersko - Boč Poljča-ne 4:1 (1:1). 1. PRAGERSKO 4 3 0 1 13:8 9 2. PODLEHNIK 4 2 11 9:4 7 3. ROGOZNICA 4 2 11 8:6 7 4. GORIŠNICA 4 2 11 5:6 7 5. MARKOVCI 4 2 0 2 6:4 6 6. BOČ POLJČANE 4 2 0 2 7:7 6 7. ORMOŽ 4 2 0 2 7:7 6 8. LESKOVEC 4 1 1 2 4:7 4 9. DORNAVA 4 1 0 3 6:10 3 10. TRŽEC 4 1 0 3 3:9 2 2. liga MNZ Ptuj REZULATATI 3. KROGA: Oplotnica - Hajdoše 0:2 (0:1), Makole bar Miha - Grajena 0:3 (0:2), Majšperk - Polska-va avtop. Grobelnik 3:0 (1:0), Zgornja Polskava - Slovenja vas 5:1 (2:0). 1. GRAJENA 3 3 0 0 14:1 9 2. MAJŠPERK 3 2 1 0 6:2 7 3. HAJDOŠE 2 2 0 0 5:0 6 4. POLSKAVA 3 2 0 1 4:3 6 5. SLOVENJA VAS 3 1 1 1 6:7 4 6. ZG. POLSKAVA 2 10 1 7:4 3 7. LOVRENC 2 0 0 2 1:6 0 8. MAKOLE MIHA 3 0 0 3 2:10 0 9. OPLOTNICA 3 0 0 3 0:12 0 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 3. KROGA: Dornava - Gorišnica 2:3, Tr-žec - Markovci 6:4, Podlehnik - Borovci 2:1, Podvinci - Grajena 3:0. 1. GORIŠNICA 3 3 0 0 7:4 9 2. PODVINCI 3 2 0 1 10:5 6 3. TRŽEC 3 2 0 1 12:10 6 4. GRAJENA 3 2 0 1 9:7 6 5. DORNAVA 3 1 0 2 6:6 3 6. MARKOVCI 3 1 0 2 7:9 3 7. PODLEHNIK 3 1 0 2 5:10 3 8. BOROVCI 3 0 0 3 2:7 0 VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 3. KROGA: Lovrenc - Gerečja vas 2:1, Skorba - Leskovec 4:1, Hajdina -Spodnja Polskava 5:1. 1. SKORBA 3 3 0 0 12:4 9 2. LOVRENC 3 2 0 1 7:7 6 3. PRAGERSKO 2 110 4:2 4 4. HAJDINA 2 1 0 1 6:4 3 5. SP. POLSKAVA 3 1 0 2 6:11 3 6. GEREČJA VAS 2 0 11 3:4 1 7. LESKOVEC 3 0 0 3 4:10 0 JB katerih je treba izpostaviti nagrade za najboljše tri ženske, ki so bile višje od katere koli druge skupine, kar je prava redkost. Nastop štirih mladih Ptujčanov na omenjenem mednarodnem turnirju se je izkazal za povsem upravičen, saj bodo z osvojenimi novimi ratinškimi točkami krepko napredovali na lestvicah najboljših v posameznih starostnih kategorijah. Končni vrstni red absolutno: 1. (3.) VM Ognjen Jova-novič 2433 HRV 8 točk, 2. (2.) Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 10. KROGA - SREDA ob 16.00: Aluminij - Gorica; SREDA ob 18.15: Krško - Rudar, Kalcer Radomlje - Domžale, Celje - Olimpija; SREDA ob 20.15: Luka Koper - Maribor. POKAL MNZ PTUJ PARI 2. KROGA - TOREK ob 16.00: Drava Ptuj - Rogoznica; SREDA ob 16.00: Hajdina - Zavrč, Zgornja Polskava -Videm, Ormož - Leskovec, Kety Emmi Bistrica - Cirkulane, Stojnci - Bukovci, Markovci - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Središče ob Dravi - Pragersko 75. Rokomet • 1. A DRL (M) 3. KROG: Maribor Branik - Drava Ptuj (SREDA ob 19.00 v dvorani Tabor) David Breznik VM Nenad Ferčec 2441 HRV 7, 3. (8.) FM Ivan V. C. Krsnik 2330 HRV 7 ... 8. (30.) MK David Murko 2103 SLO/Ptuj 6,5 ... 12.(24.) MM Ana Ber-ke 2128 HRV 6 ... 26. (59.) David Zagoršek 1945 SLO/ Ptuj 5,5 ... 71. (98.) Naj Pivec 1553 SLO/Ptuj 4 ... 82. (92.) Matjaž Zupanič SLO/Ptuj 3,5 točke itd. (številke v oklepajih so začetne pozicije) ... Vrstni red U18: 1. David Murko 2103 SLO/Ptuj 6,5, 2. Mieszko Mis 2194 POL 5,5, 3. Antoni Kozak 2105 POL 5,5 točke itd. Vrstni red S60: 1. Vladimir Hrešč 2354 HRV 6, 2. Vladimir Slamar 2116 HRV 6, 3. Damir Kljako 2157 HRV 5,5 ... 5. Boris Skok 2001 SLO 5 točk itd. Vrstni red ženske: 1. MM Ana Berke 2128 HRV 6, 2. MK Lara Janželj 2095 SLO 4,5. 3. FM Eva Maria Zickelbain 2016 NEM 4,5 točke itd. Silva Razlag torek • 20. septembra 2016 Šport Štajerski 19 NEZNANO O ZNANIH Darko Durič: »Oboževal sem zgodovino in slovenščino« Darko Duric (levo) Po končanih poletnih olimpijskih igrah RIO 2016 so se od 7. do 18. septembra v tem brazilskem mestu potekale še paraolimpijske igre. Med slovenskimi športniki invalidi, ki so nas zastopali na tem največjem tekmovanju, je bil tudi naš tokratni gost Darko Durič. Darko je plavalec, ki je prišel na svet brez nog in roke. Na voljo ima le svojo desnico, ki je njegov "motor", ki ga žene k novim uspehom. Najprej je igral odbojko sede, potem se je zapisal plavanju, kjer žanje velike uspehe. Leta 2012 je debitiral na paraolimpijskih igrah (4. na 200 m prosto), letos pa napoveduje medaljo. Njegova paradna panoga je 100 m prosto. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Najstarejše slovensko mesto, Rimljani, bog Mitra (spomenik). 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Karakter, da so odprti, humorni, s cilji. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Trmo. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? Berem, pogledam dobre filme, se družim s prijatelji, grem na kakšen izlet. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Riž ali testenine in piščanec. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Nimam tradicionalne lokacije. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Najmanj, težko reči, najtežje sem se spopadal s kemijo in nemščino, oboževal sem zgodovino in slovenščino. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Michael Phelps, Zanardi, Katie Ledecky. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Različno. Najrajši imam sicer trši rock in heavy metal. Izvajalci pa Black Sabbath, Scorpions, Joe Bonamassa, David Bowie itd. 10. KATERI FILM STE SI OGLEDALI NAZADNJE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Jesenska pripoved. Med igralci so mi ljubi De Niro, Al Paci-no, Anthony Hopkins. Med igralkami Emma Watson. 11. KATERO KNJIGO STE PREBRALI NA ZADNJE IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Trenutno berem Vsa ta nevidna svetloba avtorja Anthonya Doerrja. Moja najljubša knjiga pa je verjetno Metulj avtorja Henrija Cherrierja. 12. KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA? Imam družbo s študija in srednje šole, s katerimi se največ družimo, poleg tega pa je tudi nekaj ljudi iz plavanja. 13. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Biti koristen del družbe. 14. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Težko reči. Mogoče poskušal malce zmanjšati količino pohlepa na Zemlji. 15. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Nimam še točnih planov. Janko Bezjak Triatlon • Tekmovanje na Bledu Na Bledu Ačimovič prvi, Komel drugi Pretekla sobota je bila na Bledu v znamenju triatlona, saj je Trisport triatlon Team pripravil kar sedem triatlonskih preizkušenj, med katerimi je bil glavni Olimpik triatlon (1500 metrov plavanja, 40 kilometrov kolesarjenja in 10 kilometrov teka). Na njem je startalo 118 tekmovalcev iz petih držav. Iz Triatlon kluba Ptuj sta nastopala Branimir Komel in Rado Ačimovič. Komel je v absolutni konkurenci zasedel odlično 39. mesto s časom 2 uri 17 minut in 45 sekund, medtem ko je absolutni zmagovalec postal Madžar Bence Bicsak s časom 1.49,23. Ptujski triatlonec je v svoji kategoriji M-50 zaostal le za bivšim svetovnim prvakom v Ultra Iron Manu Mirom Kregarjem in je zasedel 2. mesto. O svojem nastopu na Bledu je Branimir Komel povedal: »1500-metrsko razdaljo v plavanju smo premagovali v Blejskem jezeru. Temperatura vode je bila idealna, imela je skoraj 24 stopinj Celzija. Branimir Komel je v svoji kategoriji zasedel 2. mesto. Kolesarili smo po zelo zahtevni, zaviti in dinamični progi s skoraj 900 metrov skupne višinske razlike. 40 kilometrov smo prevozili v šestih krogih, vsak je imel 6,6 km. Zadnja disciplina - tek - je bila speljana po valoviti progi ob Blejskem jezeru. Tek je zahteval ogromno moči tudi zaradi petih 180 stopinjskih sprememb smeri v treh krogi po 3,3 km. Dirka je bila zelo izenačena. Plaval sem solidno, zelo dobro kolesaril in kot po navadi odlično na koncu tekel 10 kilometrov. Na tek sem prišel šele kot četrti v svoji kategoriji, v zadnjem krogu pa sem prehitel na koncu tretjeuvrščenega Mariborčana Mirana Sagadina za 24 sekund in četrtouvrščene-ga Italijana Luca Libanora za 52 sekund.« Rado Ačimovič je zadovoljen z vsemi tremi disciplinami in je zasluženo slavil v svoji kategoriji. Ptujčan je bil s časom 2.29,26 absolutno na 68. mestu, v svoji kategoriji M-60 pa je bil prvi. David Breznik Atletika • Veterani Prstec in Sluga zmagala v Avstriji Neuhofen pri Linzu je pred dobrim tednom že desetič gostil mednarodni veteranski atletski miting, na katerem je sodelovalo 35 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Z odličnimi rezultati so izstopali Slovenci, odlično so se odrezali tudi člani Atletskega kluba Ptuj. Na tradicionalnem metalnem peteroboju je v kategoriji M60 zmagal Miki Prstec, ki je zbral 3704 točk, medtem ko je v kategoriji M80 zmagal Marko Sluga z osvojenimi 3627 točkami. Iz ptujskega kluba sta bila druga v kategoriji M60 Dušan Koren z osvojenimi 2844 točkami in Ivo Klarič v kategoriji M75 z osvojenimi 2793 točkami. Večina izmed omenjenih atletov veteranov je dobro opravila s svojimi nastopi v Neuhofnu in se pripravlja za nastope na največjih letošnjih tekmovanjih, ki jih čakajo v Avstraliji in Novi Zelandiji. DB Četverica ptujskih veteranov je bila uspešna tudi na mitingu v Avstriji. Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljubljani Ljutomerčanom prvenstvo triletnikov Ljutomerski kasaški klub slavi novo veliko zmago. Po uspehu na 26. slovenskem kasaškem derbiju, ko je med 4-letniki prvo mesto osvojil Luther King z Jožetom Sa-gajem mlajšim, je državno prvenstvo (DP) triletnih kasačev, ki ga je gostil ljubljanski hipodrom Stožice, pripadlo kobili Pepi z Vladom Plohlom. Dirka je bila izjemno zanimiva in izenačena, boj za državni naslov pa je potekal med Izabelo II z Markom ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-ptuj.si Slavičem (KK Ljutomer) in Pepo, ki je bila uspešnejša v ciljni ravnini in na 2100 metrov dolgi stezi odtekla kilometrski čas 1:18,2. Ob DP triletnikov so Ljubljančani pripravili še sedem preizkušenj z znamenito t. i. ljubljansko miljo na 1609 metrov, kjer je nastopilo 12 povabljenih kasačev. Že drugič zapovrstjo je slavila Jasa GL (Dušan Zorko, KK Ljutomer) z izvrstnim kilometrskim časom 1:14,4. Za ljutomerski klub sta zmagi dosegla še Arrived Star z Jožetom Sagajem ml. v preizkušnji 3- do 14-le-tnih kasačev z zaslužkom do 5.500 evrov (1:15,9) in Rožle z Brankom Seršenom v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 10.000 evrov (1:17,8). NŠ 20 Štajerski Šport torek m 20. septembra 2016 Nogomet • Svetovni kongres Art-Football v Berlinu Veliko priznanje Sloveniji in Ptuju, Matjašič novi podpredsednik Konec tedna se je v Berlinu končal svetovni kongres mednarodne nogometno-umetniške zveze Art-Football, na katerem so sprejeli nove smernice razvoja, tako na nogometnem, glasbenem, estradnem in humanitarnem področju. Predsednik krovne svetovne organizacije Art_Fo-otball je postal Rus Yurij Davidov, na podpredsedniška mesta pa so bili izvoljeni Slovak Stano Galis, Anglež Jimmy Garber in predsednik slovenske zveze Nani Franc Matjašič. Izvolitev je veliko priznanje za Slovenijo in njeno zvezo, ki ima sedež na Ptuju. Tako Davidov kot Matjašič sta bila izvoljena z vsemi možnimi glasovi. Kongresa se je udeležil tudi nekdanji repre-zentant Suad Filekovid, ki bo deloval kot svetovalec. »Bil sem izjemno presenečen in hkrati vesel, saj je to priznanje za dosedanje delo, za celotno našo ekipo, tudi za Slovenijo, hkrati pa velika obveza za Predsednik Art_Football zveze Yurij Davidov in trije podpredsedniki: Jimmy Garber, Franc Matjašič in Stano Galis prihodnost. Art Footbal je specifična in izjemno perspektivna ter široko zasnovana akcija, ki združuje tako nogomet, glasbo in humanitarnost ter ima zagotovo svetlo prihodnost,« je ob vrnitvi domov povedal Nani Matjašič, ki bo tako član najvišjega organa Art-Football naslednja štiri leta. Namizni tenis m OT za kadete in kadetinje V soboto, 10.9-, jevPucon-cih potekal 1. Odprti turnir RS za kadete in kadetinje, ki so se ga udeležili tudi igralci in igralke NTK Cirkovce in NTK Ptuj. Na uvodni kadetski tekmi sezone se je zbralo 56 igralcev in 30 igralk. Odlično so se tokrat odrezale igralke NTK Cirkovce, saj sta se kar dve uvrstili na zmagovalne stopničke, med najboljšo trojico. Ina Unger in Nika Belaj sta najprej zmagali v svojih predtekmo-valnih skupinah (podobno kot Daniela Tomanič But-kovska), potem pa sta tudi v finalnem delu nizali dobre predstave. V polfinalu sta se njuni poti prekrižali, v medsebojnem dvoboju je bila s 3:0 uspešnejša Ina Unger. Ta se je v finalu srečala s 1. nosilko in glavno favoritinjo za naslov Leo Paulin. Varovanke Tomislava Džanki-ča (ob njem vlogi trenerjev opravljata tudi Urban Ovčar in Danilo Piljak) pa to ni zmedlo, odlično je začela srečanje in povedla 1:0 in 2:1 v nizih. Pike na i ni uspela postaviti in Primorka je dobila zadnja dva niza v tesni končnici in osvojila končno Plavanje • Maraton v Kopru Redka možnost tekmovanja na morju Plavalna sezona 2016/17 se je za mnoge začela v soboto na prostem, saj je Plavalni klub Koper pripravil 32. Mini plavalni maraton. Plavalo se je v morju, vsi tekmovalci so plavali na enaki razdalji -1100 metrov. Start maratona je bil iz kopališča v Kopru, cilj pa v kopališču v Žusterni. Prijavilo se je 217 plavalcev v več starostnih kategorijah, ki so bile sestavljene iz aktivnih in rekreativnih plavalcev. PK Terme Ptuj so na obali zastopale Lora Grobelšek, Art-Football zveza bo v prihodnje še tesneje sodelovala s svetovno nogometno zvezo FIFA in evropsko nogometno zvezo UEFA, v pripravi pa so tudi skupni projekti. »V Berli- Najboljša trojica na turnirju v Puconcih: na sredini je zmagovalka turnirja Lea Paulin, levo Ina Unger (2. mesto) in desno Nika Belaj (3. mesto) - obe NTK Cirkovce. Ob njih je reprezentančni selektor Jože Urh. 1. mesto. Rezultat finala je bil 3:2 v korist Paulinove (-9, 7, -7, 9, 9). Tomislav Džankic, trener v NTK Cirkovce: »Vse nu je bilo tudi veliko vprašanj o predsedniku naše krovne nogometne organizacije Aleksandru Čeferinu, ki je kandidiral za predsednika UEFA. Predstavili smo ga v najboljši luči, v upanju, da bodo z njim ustvarjeni še boljši pogoji za sodelovanje med obema organizacijama,« je povedal Matjašič. Določen in potrjen je bil tudi datum svetovnega nogometnega prvenstva Art Football, ki bo v Moskvi potekalo od 2. do 12. junija 2017. Naslednje leto je na vrsti tudi evropsko prvenstvo Euro Ar-tFootball, Slovenija pa je med resnimi kandidati za njegovo organizacijo. UR Lora Grobelšek, PK Terme Ptuj) Klara Benko, Sara Lampret in Tina Aubelj (vse naše igralke so odigrale dober turnir, še posebej seveda Ina in Nika. Z nekoliko več sreče in drznosti bi se lahko veselili celo naslova, saj je Ina imela priložnost tudi za zmago v finalu. Osebno me ti rezultati niso presenetili, saj vem, da imamo v Cirkov-cah odlično mlado ekipo, s katero delamo organizirano in sistematično. Pri tem si seveda želimo večjo podporo lokalne skupnosti, ki bi nam veliko pomenila.« Končni vrstni red: dekleta (30 igralk): 1. Lea Paulin (Arrigoni), 2. Ina Unger, 3.-4.: Nika Belaj (obe Cirkovce), 9.-16.: Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj), 17.-30.: Lara Belaj (Cirkovce), Kiara Šegula; dečki (56 igralcev): 1. Matija Novel (Arrigoni), 17.-28. mesto: Nino Šegula; 29.-56. mesto: Miha Smrdel (oba Ptuj). JM Klara Benko, Tina Aubelj in Sara Lampret, ki jih je spremljal njihov klubski trener Igor Sternad, prav tako pa so si tekmovanje ogledali tudi njihovi starši. Doslej je imela le Grobelškova izkušnje iz podobnih tekmovanj. Svoje izkušnje je zelo dobro prenesla na mlajše plavalke in z ustreznimi navodili pripomogla k temu, da so bile v absolutni kategoriji vse uvrščene med dvajset najboljših. Lora je v svoji kategoriji osvojila 2. mesto, prav tako je 2. mesto v svoji kategoriji osvojila tudi Tina Aubelj. Sara Lampret je bila četrta in Klara Benko šesta v svoji kategoriji. David Breznik Planinski kotiček Bevkov vrh (1051 m) in Sivka (1008 m) Sobota, 1. 10. 2016 S svojo barvitostjo nam narava nakazuje menjavo letnega časa in se počasi, a vztrajno pripravlja na svoj počitek. Stopili bomo jeseni nasproti. Podali se bomo na Škofjeloško-Cerkljansko hribovje in se povzpeli v poldrugi uri na Bevkov vrh. Z Bevkovega vrha bomo nadaljevali proti bližnjemu z gozdom poraščenemu vrhu Sivka. Pot nas bo vodila po pobočjih, kolovozih in stezicah. Seveda nam bo oko uhajalo po širnih prostranstvih okoliškega hribovja vse tja proti Blegošu, Poreznu in na vrhove, ki se dvigajo nad dolino reke Idrijce. Odhod je ob 6.00 s parkirišča pod gradom. Skupne nezahtevne hoje bo med 5 in 6 urami. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, hrana za na pot (na naši poti ni planinske koče) in kakšen priboljšek. Prijave za izlet se sprejemajo do torka 27. 9. 2016, oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu Planinskega društva Ptuj ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je cca. 20 € (oz. odvisen od števila udeležencev in načina prevoza - bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj:04202-0000493764 pri NKBM s pripisom Bevkov vrh - 2016. Vrnitev bo predvidoma med 20. in 21. uro. Izlet vodi Miran Ritonja. Kolesarstvo Enej Klasinc 5. na DP v kronometru Na Otočcu je že četrtič zapored v sklopu delavskih športnih iger v organizaciji Agencije za šport Novo mesto in KK Adria Mobila potekalo državno prvenstvo v vožnji na čas za dečke in deklice. Prisotni so bili seveda tudi kolesarji KK Perutnina Ptuj, ki so najboljši rezultat dosegli v kategoriji dečkov A, kjer je bil Enej Klasinc peti. Pri dečkih C mladih Ptuj-čanov ni bilo v ospredju, še najboljši je bil Jan Svenšek, ki je kronometer končal na 14. mestu. Boljše izide so ptujski kolesarji dosegli pri dečkih B, kjer sta dirko med deseterico končala dva tekmovalca: 7. Vid Jeromel, 8. Žan Žnidar. Najbližje stopničkam so bili mladi perutninarji med dečki A, kjer je Enej Klasinc končal kot 5. Dodajmo še, da so morali dečki C in B prevoziti 4,2 km, dečki A pa 8,1 km dolgo progo. tp torek • 20. septembra 2016 Reportaže Štajerski 21 Nogomet • Reportaža z Malte Nogomet je na Malti strast Na podlagi koeficienta, ki ga določa UEFA za razvrstitev in rangiranje klubov in reprezentanc v mednarodnih tekmovanjih, se Malta uvršča na neslavno 49. mesto med 54 evropskimi državami. Nižje sodijo samo Wales, Ferski otoki, Gibraltar, Andora, in San Marino. Reprezentanca ni nikoli igrala pomembne vlogi bodisi v evropskem bodisi v svetovnem merilu. Od 24. februarja 1957, ko je Malta odigrala svojo prvo mednarodno tekmo, je v okviru kvalifikacij odigrala 92 tekem, zabeležila 2 zmagi, 9 neodločenih izidov in kar 81 porazov. V tem pogledu sodi Malta med prave nogometne »palčke«. Po drugi strani pa se je v sezoni 2016-17 pisala zgodovina malteškega klubskega nogometa. Raziskali smo, kje so razlogi in kdo je zanje zaslužen. Kljub svoji majhnosti tako po površini kot številu prebivalcev je pri malteški nogometni zvezi registriranih skoraj 80 klubov, ki igrajo kar v šestih različnih ligah. V najmočnejši ligi, t.i. BOV Premier League, igra tudi FC Birkirkara. Klub, ki je bil ustanovljen leta 1950, ima sedež v istoimenskem mestu z največ prebivalcu na otoku (21.500). Je eden izmed šestih klubov, ki mu je uspelo osvojiti vse lovorike v domačem prvenstvu in pokalih. Tudi v tekmovanjih UEFA je FC Birkirkara nastopila že 19-krat, kar doslej ni uspelo še nobenemu drugemu malteškemu klubu. V sezoni 201011 je klubu uspelo v drugem krogu kvalifikacij za Ligo prvakov zabeležiti zgodovinsko zmago na domačem igrišču proti ekipi MŠK Žilina. Mednarodni uspehi so dosegli vrhunec v sezonah 2015-16 in 2016-17. V lanski sezoni so šele po streljanju 11-metrovk v drugem krogu kvalifikacij za Ligo Europa izgubili proti West Hamu. Letos pa so segli še dlje, do 3. kroga, kjer so morali priznati premoč ruski ekipi Krasnodar. »Ostati moramo skromni« Glavne razloge za uspehe v preteklih sezonah je kar najbolje opisal dolgoletni ka-petan ekipe Gareth Sciber-ras: »Očitno je bila pretekla evropska sezona velik korak naprej za klub, kot je FC Bir- ™ i Šti r *s ""Nr - -j u, ^ jKhrt^ Površine za trening so umeščene v zelo slikovito okolje. I-t-K ■ lat;^ jBPnVM . . . . . •-,> -v- • v; ■ :. - - Besek in Jaroš Dražen Besek in Nikola Jaroš sta bila pred leti trenerski dvojec v prvoli-gaški eri ptujske Drave, s katero sta v sezoni 200506 osvojila 4. mesto. Sedaj sta v tej vlogi pri ekipi FC Birkirkara na Malti. kirkara. Gre za uspeh celotne države, nacije, ne samo kluba. Na ta dosežek smo zelo ponosni, saj smo se s tem zapisali v zgodovino. Naš uspeh je odmeval po vsej državi in regiji, sprejela nas je predsednica države. Čestitali so nam tudi člani drugih klubov po državi, ljudje na ulicah so nas s ponosom ustavljali in prepoznali naš dosežek, saj smo dosegli dosti več od pričakovanega. Tako smo se na neki način znebili bremena preteklosti in starih klišejev, da se ne moremo enakovredno kosati z ddrugimi evropskimi klubi. V preteklosti so imeli naši domači igralci relativno malo uspeha pri iskanju klubov v tujini, saj malteške lige niso bile znane kot kvalitetne. Na Malti primanjkuje igralnih površin z naravno travo, na celotnem otoku sta samo dve. Kljub vsemu je nekaj posameznikom uspelo igrati tudi v močnejših ligah, npr. v Italiji, Angliji, na Portugalskem. Za preboj v tujini bo potrebnega še več truda. Pri tem pomaga tudi malteška nogometna zveza. Že v mladih kategorijah se nogometaši več poizkušajo v tujini, da bi dejansko dobili občutek, kaj pomeni biti profesionalni igralec nogometa.« V skupini s Slovenci Kot člana malteške reprezentance, ki se bo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2018 pomerila tudi s Slovenijo, smo Garetha Sci-berrasa povprašali tudi, kaj lahko evropski uspeh prinese reprezentančnemu nogometu oziroma ali lahko sedaj pričakujemo tudi kakšen odmevnejši rezultat na tem nivoju, saj so kvalifikacije za S P pred vrati. »Ostati moramo skromni (smeh). Nogomet je v osnovi igra 11 moških proti 11 moškim. Že na preteklih tekmovanjih smo doživeli, da so manjše države presenečale tudi nogometno razvitejše. Ne upam si reči, da bo od danes naprej Foto: Črtomir Goznik Vidno vlogo v moštvu ima tudi Vito Plut, znanec s slovenskih nogometnih igrišč, tudi nekdanji reprezentant U21. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Kapetanski trak nosi Gareth Sciberras, sicer tudi malteški reprezentant. reprezentanca Malte strah in trepet nasprotnikov, vendar imamo zadostno kvaliteto, da lahko ponosno in po najboljših močeh zastopamo svojo državo. Ključno vlogo pri vsem bo igralo zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Država, kot je Malta, in njeni prebivalci imamo prepogosto velike težave s samozavestjo, samopodobo. Dostikrat bi lahko v nekem trenutku pokazali več, saj naša sposobnost ni bila nikoli vprašljiva. Treba bo spremeniti ključni faktor, miselnost! Dobro treniramo, dobro delamo, zato verjamem, da bomo počasi začeli verjeti, da smo sposobni še večjih stvari. Bodo pa letošnje kvalifikacije za SP za Malto imele poseben naboj, posebno noto, saj igramo v skupini z Anglijo, s katero smo tesno povezani skozi zgodovino. To bo velika tekma za celo državo, tako da motivacije ne bo primanjkovalo. Zagotovo bomo igrali pred polnim stadionom.« Uspehi FC Birkirkara zagotovo niso naključje, ampak plod sistematičnega dela, meni pomočnik trenerja in kondicijski trener Nikola Jaroš. Ko sta z glavnim trenerjem Draženom Beskom ob lanskem prihodu prevzela prvo moštvo, je bilo to v težki situaciji. »S selekcijo igralcev in predanim delom smo igralcem povrnili pre-potrebno samozavest, da so začeli verjeti v svoje sposobnosti. V klubski garderobi je zavladalo dobro vzdušje. Ko smo dvignili fizično pripravljenost igralcev in taktično disciplino, so se stvari začele postavljati na svoje mesto.« Sedem tujcev med 18 igralci Na Malto in njeno nogometno ligo se še vedno gleda kot na »eksotično« destinacijo. Malteška liga dviguje svojo kvaliteto, saj se »nogometna tržnica« odpira s povečevanjem števila tujcev. Danes je dovoljeno imeti v ekipi 7 tujcev med 18 igralci. »S še večjimi vlaganji v klubski nogomet in povečanjem profesionalizacije bi se stvari razvijale še hitreje, rezerve še ostajajo,« meni Jaroš. Poudarja pa tudi, da ne smemo podcenjevati kvalitete domačih igralcev, saj nogomet igrajo z veliko strasti in se relativno hitro učijo. Vsak mlad fant namreč razmišlja o tem, da bo igral nogomet. Že njihovi očetje so veljali za nogometne navdušence in to se prenaša z generacije na generacijo. Ne le da se radi ukvarjajo z nogometom, tudi spremljajo ga zelo intenzivno preko malih zaslonov. Posebno zanimanje velja za italijansko in angleško prvenstvo. Tri ekipe si delijo eno igrišče Kot največjo težavo za razvoj nogometa na Malti vidi Jaroš v športni infrastrukturi oziroma pomanjkanju le-te. Malta premore le dve igrišči z naravno travo! Na obeh se igrajo tekme državnega prvenstva in reprezentance. Na preostalih dveh stadionih z umetno travo se prav tako igrajo tekme državnega prvenstva in mlajših selekcij. Klubi tako nimajo lastnih kapacitet za treninge, ampak jih najemajo za celo sezono. Tako si v povprečju tri ekipe delijo po eno igrišče. Zaradi pomanjkanja prostora in posledično višjih cen zemljišč si klubi ne morejo privoščiti gradnje samostojnega vadbenega centra. Število navijačev FC Bir-kirkara se je zaradi lanskega evropskega uspeha v kvalifikacijah za Ligo Europa seveda še izdatno povečalo. Uspeh je pač »generator« števila privržencev, nogomet pa velja za najpopularnejši šport v državi. Ravno iz tega razloga strokovno vodstvo kluba veliko sredstev vlaga v znanje. Tako bo v naslednjem letu tudi pomočnik trenerja pridobil PRO-licenco. Ali to pomeni začetek nove trenerske poti, je težko napovedati, je pa dejstvo, da je ekipa Be-sek-Jaroš-Stanekovic tudi v letošnji sezoni pripravljena postreči še s kakšnim rezul-tatskim presežkom. Ne nazadnje je dvojec Besek-Jaroš, ki skupaj riše nogometno pot že polnih 18 let, tudi ptujskemu nogometu prinesel doslej najboljšo prvoliga-ško uvrstitev, in sicer 4. mesto v sezoni 2005-06. ČG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Dražen Besek, glavni trener Nikola Jaroš, pomočnik trenerja in kondicijski trener Foto: arhiv Tvorci največjih uspehov v kolektivnem športu v malteški zgodovini na sprejemu pri predsednici države Marie Louise Coleiro Preca 22 Štajerski Šport, rekreacija torek • 20. septembra 2016 Aikido • Aikido klub Kaiso Aikido za spoštovanje in sprejemanje Aikido klub Kaiso je bil ustanovljen ob koncu leta 2012 na Ptuju. Najprej so treningi potekali v Ormožu, kasneje v telovadnici »stare« OŠ Ljudevita Pivka, z novim šolskim letom pa se selijo v veliko dvorano doma krajanov Rogoznica, kjer so prisluhnili njihovim potrebam in jih sprejeli odprtih rok. Treninge vodi Tomaž Majcenovič, ki se z aikidom ukvarja že 17 let, skozi trening različnih stilov aikida pa je z ustanovitvijo novega kluba na Ptuj prinesel Iwa-ma ryu Aikido. V tem trenutku je nosilec mojstrske stopnje Shodan (1. DAN), je pa tesno povezan z Ivanom Za-franovicem iz Zagreba, ki je nosilec stopnje 5. DAN. »Na Ptuju nas ljudje šele spoznavajo, zato nas še ni veliko, kar pa je v danem trenutku prednost, saj se lahko vsakemu novemu članu še bolj posvetimo. Iwama ryu Aiki-do je poimenovan tudi tradicionalni aikido, ki temelji na neposredni povezavi treninga z lesenim orožjem in prostoročnih tehnik. To dvoje treniramo tudi v Aiki-do klubu Kaiso,« je povedal Majcenovič. »Prihodnost kluba temelji na principih in načelih, ki jih uči aikido. Na prvem mestu je iskrenost - do treninga, do vsakega vadečega in predvsem do samega sebe. V klubu želimo ljudi, ki bodo na trening hodili z veseljem, ki se bodo z veseljem učili in spoznavali svet te plemenite borilne veščine,« doda Majcenovič in opiše prednosti aikida: »S treningom aikida pridobimo samozavest, disciplino, izboljša se motori-ka in koordinacija, naučimo se uporabe nasprotnikove sile ter vzvodov. Pri vsem naštetem pa je verjetno najpomembnejše dejstvo, da poudarjamo vrednoto spoštovanja drug drugega in sprejemanja drugih z vsemi njihovimi prednostmi in slabostmi. Skozi trening se učimo tudi japonskih besed, kar pa ima poseben čar in je dodana vrednost treniranje aikida.« Vpisi bodo potekali v oktobru, in sicer v veliki dvorani Doma krajanov Rogoznica ob Foto: Viktor Kolar Utrinek s seminarja, ki je bil lani organiziran v prostorih Doma krajanov Rogoznica, kjer bodo odslej potekali treningi Aikido kluba Kaiso. Boks • Sprejem pri županu MO Ptuj Priznanja za ptujski boksarski kolektiv Zgodba BK Ring iz Ptuja je nem delu. Ptujski boksarski deset let uspešnih zgodb, ki zgodba o trdem in dolgoroč- kolektiv je v juniju zabeležil so ji prepoznali tudi v Mestni Skupinska fotografija s sprejema v Mestni hiši Šah • Hum Open ponedeljkih in sredah ob 19.30. Vpisujemo nove člane od 14. leta naprej, ne glede na spol. Veščino še posebej pri- občini Ptuj, saj so v sredo v Mestni hiši izvedli sprejem za boksarje in boksarke, ki so v lanski sezoni ponovno osvojili naziv državnih ligaških prvakov. To je zelo organiziranemu ptujskemu športnemu kolektivu uspelo že sedmič v osmih sezonah tekmovanja. Na sprejemu je člane BK Ring nagovoril ptujski župan Miran Senčar, ki je za uspehe tekmovalcem in članom strokovnega osebja čestital in podelil spominska priznanja, ki so delo ptujske umetnice Tjaše Čuš. V imeni kluba se je za sprejem zahvalil Ivan Pučko, glavni trener v BK Ring Ptuj: »Zelo sem presenečen, da so nam v MO Ptuj s tem slavnostnim sprejemom pokazali takšno pozornost. Gre za lepo gesto, za katero se v imenu celotnega kluba zares zahvaljujem.« David Breznik Uspeh šesterice Ptujčanov, najboljši Zagoršek Na jubilejnem desetem odprtem mednarodnem šahovskm turnirju kra-pinsko-zagorske župa-nije Hum Open je pred tednom odlično nastopila šesterica mladih članov Šahovskega društva Ptuj David Zagoršek, Andraž Šuta, Naj Pivec, Tadej Murko, Amalija Skok in Nika Kralj. Vsi so bistveno izboljšali končne uvrstitve glede na začetno izhodišče, najboljši pa je bil David Zagoršek. Turnir je bil izredno zahteven glede na začetek partij ob pozni 18. uri, kar je pomenilo zaključke posameznih partij pozno v noč. Tudi kvalitetna zasedba mu je dala dodatno vsebino, saj so nastopili dva velemojstra, dva mednarodna mojstra, šest mojstrov Fide, petnajst mojstrskih kandidatov ter precejšnje število nosilcev prve, druge in tretje kategorije, skupaj 69 igralcev. Prve štiri kroge sta od Ptujčanov najbolj navdušila Andraž Šuta in najmlajša, 11-letna Nika Kralj, ki sta X.OPEN i Hum na Sutli 2016 Tadej Murko, Andraž Suta, David Zagoršek, Naj Pivec, predstavnik organizatorja, Amalija Skok in Nika Kralj zbrala po 2,5 točki. Ob tem je Nika premagala tudi enega mojstra Fide in mojstrskega kandidata, oba s precej višjim ratingom. V drugem delu turnirja se je posebej izkazal David Zagoršek, ki je ob enem porazu in eni neodločeni partiji nanizal kar tri zaporedne zmage. Starejša od ptujskih mladink, 14-letna Amalija Skok, je po treh zaporednih porazih v tretjem, četrtem in petem krogu poročamo ženskam, saj vsebuje elemente samoobrambe in krepi njihovo samozavest. Več predhodnih informacij lahko dobite na tel. 051 426 191 (Tomaž) ali na spletni strani www.aikido-kaiso.si. UR Rekreacija • 12. Tek z naravo Naslov za Klavdijo Celec in Aljaža Novaka V organizaciji ŠD Stara Nova vas (občina Križevci pri Ljutomeru) je bila izvedena tradicionalna rekreativna prireditev, že 12. Tek z naravo, ki se točkuje tudi za pomurski pokal. Na teku je sodelovalo kar 328 udeležencev. Pri članih (7,5 km dolga proga) je slavil Aljaž Novak (AK Ormož) pred Jožetom Morijem iz Mežice in Matejem Giderjem iz Rogašovcev. V ženski konkurenci (7,5 km) je prvo mesto osvojila Klavdija Celec iz Večeslavcev, druga je bila Jelka Vrbnjak iz Ljutomera, tretja pa Snežana Lujinovic iz Ver-žeja. V teku občanov (3,6 km) sta bila najuspešnejša Slavko Kumek (ŠD Snaga, Maribor) in Tanja Vrbnjak iz Ljutomera. NŠ nadaljevala veliko boljše in osvojila 2,5 točki. Najmlajša med ptujskimi mladinci Tadej Murko in Naj Pivec sta ves turnir dokazovala odlično igro in proti veliko močnejšim tekmecem iztržila največ, kar je bilo mogoče. V posebni razvrstitvi mladih do 18 let, ki jih je bilo skupaj 17, je Andraž Šuta osvojil odlično drugo mesto, Amalija je v tem tekmovanju osvojila sedmo, Nika osmo, Naj deveto in Tadej deseto mesto. Največ ratinških točk je tudi tokrat osvojila Nika, in to kar 139, Amalija jih je prislužila 125, Naj 123, Tadej 82, David 61 in Andraž 19. Končni vrstni red (številke v oklepajih so začetna izhodišča): 1. (2.) VM Ivan Žaja HRV 7,5, 2. (4.) FM Josip Stoč-ko HRV 7, 3. (1.) MM Miroslav Žufič HRV 7 /.../, 8. (38.) David Zagoršek 6 /.../, 10. (19.) Andraž Šuta 6 /.../, 39. (65.) Amalija Skok 4, 40. (66.) Nika Kralj 4, 41. (61.) Naj Pivec 4 /.../, 44. (62.) Tadej Murko 4 ... Silva Razlag Konjeniški šport Luthru Kingu pokal občine Križevci Tokratni tekmovalni dan letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu je bil namenjen 18. prazniku občine Križevci pri Ljutomeru. Osrednja dirka se je vozila za pokal občine, hkrati pa je veljala tudi spominu na odličnega rejca in tekmovalca Franca Zorka. Dirka je med osmimi nastopajočimi 3- do 14-letni-mi povabljenimi slovenskimi kasači v razburljivi končnici pripadla letošnjemu zmagovalcu slovenskega kasaškega derbija Luthru Kingu, lastnika Slavka Makovca in voznika Jožeta Sagaja mlajšega (KK Ljutomer). Na 2100 metrov dolgi stezi je s kilometrskim časom 1:15,9 izenačil lasten rekord. Drugo mesto je osvojil Florko (Darko Sodec) - 1:16,0, tretje pa Ta rs Stars (Janko Sagaj, oba KK Ljutomer) - 1:16,1. Izjemen dosežek je uspel Dušanu Zorku z dveletno kobilo Iskro KP, ki je v nastopu peterice dveletnih kasačev na 1600 metrov dolgi stezi kot zmagovalec iztekel rekord slovenskih hipodromov za dvo-letnike - 1:15,7. V preostalih dirkah (2100 metrov) so bili najboljši De Lux MS (Mitja Sla-vič) in Rožle (Branko Seršen, oba KK Ljutomer) ter Lady Ga Ga (Franc Lovrenčič, KK Slov. gorice Lenart) in Montevideo (Janez Hrovat, KK Stožice Ljubljana). NŠ Foto: DB Foto: TK torek • 20. septembra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 23 Majšperk • Prireditev ob 20. občinskem prazniku Majšperčani vedo, da je v slogi moč Ko se poletje preveša v jesen in se po haloških gričih oglasijo klopotci, se temu zvoku v Majšperku pridružijo še glasovi nogometašev, kuharjev, pohodnikov, kolesarjev... Niz športnih, kulturnih in drugih družabnih dogodkov, ki so jih društva pripravila v okviru praznovanja 20. praznika občine Majšperk, seje sklenil z osrednjo prireditvijo s podelitvijo priznanj in plakete. Od leve: podžupan Cvetko Pepelnik, županja Darinka Fakin, Milan Korže, Jožef Kolar, Frančiška Jus in Franc Jeza Društveni duh povezovanja in sodelovanja v tej haloški občini se ne zrcali le v številu prireditev, temveč tudi v slogi. »Hvala vsem, ki razumete, da je v slogi možnost za napredek. Ponosna sem na vas, da sem imela priložnost, da delamo skupaj,« je povedala županja Darinka Fakin. In občina je v 20 letih doživela viden napredek. »V letih obstoja občine smo izvedli številne projekte, veliko se je gradilo. V enajstih letih smo uspeli pridobiti 12 milijonov evrov dodatnih evropskih in državnih sredstev. To zagotovo pomeni, da je tovrstna ureditev lokalne samouprave malim občinam, ki jih velike pogosto ne marajo, prinesla veliko priložnosti, ki smo jih v naši občini in tudi v sosednjih odlično izkoristili.« V Majšperku pa niso gradili le infrastrukture in objektov, uspelo jim je zgraditi tudi medsebojno zaupanje, ki se vidi v delovanju občine, je dejala županja. »Medsebojno zaupanje je pomembno tudi za delo v prihodnosti, ko bo zaradi nižjih evropskih in državnih prihodkov treba iskati inovativne in ustvarjalne metode. Kljub nižanju sredstev občinam smo letos v cestno infrastrukturo vložili približno pol milijona evrov. Obnovili smo še most v Koritnem, opremili štiri igrišča z novimi igrali, sofinancirali gasilsko dejavnost, urejali pokopališča, pripravljamo dokumente za izgradnjo pločnikov in obnovo doma v Stopercah in Naraplju, skupaj z občinami iz Haloz pripravljamo projekt za širokopasovno omrežje ...,« je projekte, ki se izvajajo ali se še bodo izvedli, naštela županja. Dodala je še: »Ponosna sem na vse vas. Hvala vsem, ki s svojim delom in idejami soustvarjate podobo naše občine in z delom v društvih bogatite življenje z dogodki, ki so možnost za druženje, nova poznanstva, da se ne počutimo osamljene in odrinjene. Naj vas na poti spremljajo dobri ljudje in naj bo sreča vaš zaveznik,« je svoj govor sklenila županja Darinka Fakin. lovanjem neprecenljivo prispevali h kulturnem razvoju naše države in naroda. Na predlog Matije Preloga, ki je ljudsko šolo Slediti stopinjam in ustvarjati svoje In posameznikom, ki so s svojimi dejanji v občini še posebej izstopali, so bila na osrednji prireditvi podeljena tudi priznanja. Za izjemne športne dosežke v plavanju se je občina zahvalila Lori Grobelšek, ki je v zadnji sezoni nanizala kar 17 uvrstitev med najboljše, ter obiskoval prav v Križevcih, se je s prvim taborom v Ljutomeru sprožilo slovensko taborsko gibanje, ki je s seboj nosilo željo Sari Lampret, ki si je v dveh letih priplavala kar 50 medalj. Ne samo odlični športniki, temveč tudi glasbeniki živijo v Majšper-ku, med njimi je flavtistka Maša Majcen, prejemnica najvišjih priznanj na državnih, regijskih in mednarodnih tekmovanjih. Ob tem pa so se v Majšperku z občinskimi priznanji in plaketo zahvalili tudi posameznikom, ki imajo pomembno vlogo v društvenem življenju. Občin- po slovenskem jeziku, Zedinje-ni Sloveniji in tem, da bi Slovenci postali svoje usode krojači. V Prlekiji je po zaslugi intelektualca dr. Karola Grossmana luč sveta ugledal prvi slovenski filmski zapis. Ponašate se s 140-letno tradicijo kasaških dirk ter vzre-je plemenitih konj, ki odražajo temperament vaše pokrajine in njenih ljudi - živahnost, elegan-tnost in igrivost na eni strani ter delavnost, vztrajnost in dostojanstvo na drugi. Vedno ste bili tudi v koraku s časom; prav v Prlekiji, natančneje na Miklošičevem trgu v Ljutomeru, se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja odprla prva samopostrežna trgovina v Sloveniji in tretja v naši bivši skupni državi, s čimer so Prlečke in Prleki naredili korak proti takratni moderni Evropi,« je dejal Brglez. Ob tem je dodal: »Najboljše rezultate smo in bomo vedno dosegali takrat, ko bomo stopili skupaj, ko bomo s kulturo dialoga premostili naše razlike in nestrinja-nja ter poskrbeli za tisto, kar je najpomembneje - za lepši jutri našega soseda, soobčana, sočloveka. In v Križevcih to več kot očitno znate.« Številne zbrane v križevskem domu kulture je nagovoril tudi župan občine Križevci Branko Belec. Poudaril je, da so se v 18 letih samostojne občine uspeli postaviti na lastne noge, »doka- ska priznanja so prejeli Frančiška Jus iz Lešja za zasluge na področju humanitarnih dejavnosti, za delo na področju kulturnega življenja sta priznanji prejela Jožef Kolar iz Majšperka in Franc Jeza iz Stogovcev. Najvišje priznanje občin - plaketo Občine Majšperk - pa je županja podelila Milanu Koržetu iz Majšperka za požrtvovalno delo na področju gasilstva in humanitarnih dejavnosti. Prejemnik plakete se je v imenu nagrajencev zahvalil za priznanja in med drugim dejal: »V občini imamo več 1000 parov pridnih delovnih rok s skupno željo za boljši danes in jutri. Zato je prav, da sledimo stopinjam, ki so jih že ustvarili pred nami in hkrati ustvarjamo svoje.« Sicer pa se je bogatost društvenega življenja v Majšperku odrazila tudi v programu občinske proslave, ki so jo s pesmijo in plesom oblikovali moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Mešani pevski zbor KUD Majšperk, KPD Sto-perce, Glasbena šola Art Nova Majšperk, praporščaki ter člani tamburaške skupine KUD Maj-šperk, vrtec Majšperk, učenke OŠ Majšperk in plesalci iz plesnega kluba Moreno. Mojca Vtič zali pa smo, da znamo, želimo in zmoremo tudi sami reševati svoje težave, da znamo sami krojiti svojo razvojno in socialno politiko, da smo sposobni uskladiti in določiti svoje prioritete in da znamo predstaviti svoje interese različnim institucijam«. Belec je dodal, da je »čas debelih krav mimo, občinam pa je odrezan vedno manjši kos pogače«. Spomnil je, da v prihodnji finančni perspektivi ne bo infrastrukturnih projektov in bo mogoče izvajati le projekte, ki bodo sledili ciljem razvoja širšega prostora in bodo zasnovani regijsko. Pri tem, kot je dejal, imajo vse občine in regija kot celota problem, ker še vedno ni jasnih meril, usmeritev in pogojev razpisov za finančno perspektivo 2014-2020. Ob tej priložnosti je Belec podelil odlikovanja za letošnje leto. Priznanje s plaketo Občine Križevci so prejeli Križevski rogisti, ki delujejo že več kot tri desetletja, pisna priznanja občinskega sveta pa so dobili Alojz Marinič, Branko Petovar in Ve-koslav Novak. Župan Belec se je letos odločil, da bo svoja priznanja podelil doktorjem znanosti iz njihove občine. Tako so županova priznanja prejeli dr. Aleš Kolmanič, dr. Matej Štuhec, dr. Nina Pirher in dr. Sabina Kolbl. Niko Šoštarič Križevci pri Ljutomeru • 18. občinski praznik Čas debelih krav je mimo Na slovesnosti, na kateri so podelili odlikovanja, je kot slavnostni govornik spregovoril predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. »Iskrenost in dobrovoljnost venskimi goricami. Prlekija je v nista edini vrlini ljudi, ki so že zgodovino Slovenije zapisana z od nekdaj naseljevali in ustvar- zlatimi črkami, saj so mnogi nje- jali v krajih med Muro in Slo- ni sinovi s svojimi idejami in de- Foto: NŠ Križevski župan Branko Belec (levo) z dobitniki priznanj s plaketo Občine Križevci in priznanj občinskega sveta 24 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 20. septembra 2016 Ptuj • 130 let Turističnega društva Ptuj Slovenija postaja lepa tudi zaradi Slavnostna dvorana ptujskega gradu je 16. septembra gostila osrednjo slovesnost ob 130-letnici delovanja TD Ptuj, na kateri je bil Že ob ustanovitvi leta 1886 je imelo Olepševalno društvo Ptuj, predhodnik Turističnega društva (TD) Ptuj, vizionarski pogled v prihodnost, našlo je tržno nišo, ki je mesto potegnila iz mrtvila in gospodarske neučinkovitosti. Pri tem moralo prebroditi velike ovire, zlasti finančne, saj je bilo delo v društvu povsem volontersko in tako je še danes. „Društvo je bilo emancipirano, v njem so smele delovati tudi ženske. Mestu so zasnovali park, razmišljali o čistem zraku in boljši kakovosti življenja, prijetnem bivanju, tudi za hišne ljubljenčke. Mestni svet je bil enoten in je celo prestopil rubikon moralne spotike, saj ni niti prepovedal in niti dovolil delovanja tolerančne hiše, ki jo je na Ptuju odprla neka gospa in v prošnjo zapisala, da bo le-ta dopolnjevala turistično ponudbo. Društvo je postavilo ptujskemu turizmu vse glavne parametre ponudbe, njegovo delo od samih začetkov temelji na paradigmi sodobnega turizma. Za vsem delom pa so imena znanih in neznanih članov: Josef, Jožica, Albin, Peter, Zvonka, Majda, Marjan, in vseh tistih, ki svoje mesto cenijo in delajo po njegovem srednjeveškem motu: 'Kdor z mestom ne trpi, ta se z mestom naj ne dviga'," je bistvo delovanja TD Ptuj od njegovega začetka do danes strnila izjemna poznavalka mestne zgodovine Marija Hernja Masten. Za uspešne projekte v preteklosti in za novejše, ki še danes prispevajo k urejenosti najstarejšega slovenskega mesta in k njegovi prijaznejši ponudbi, je društvo letos prejelo zlato plaketo MO Ptuj. Ptujski župan Miran Senčar je društvu na osrednji slovesnosti izročil še veliko stekleno statuo z željo, da ohrani svoj entuziazem in ga še nadgradi, mesto pa mu bo po svojih močeh pomagalo pri ohranjanju že tradicionalnih prireditev in tudi novih. Na jubilej TD Ptuj so ponosni tudi v Turistični zvezi Slovenije. Podpredsednik Jože Protner mu je prinesel spominsko priznanje, saj je TD Ptuj zlato priznanje že prejelo. Redka so mesta s tako bogato zgodovino in kulturno dediščino, kot je Ptuj, še redkejša pa mesta, ki bi se lahko pohvalila s tako dolgo dobo delovanja turističnega društva, pa je spomnil predsednik TD Ptuj Peter Pribožič.. Ptujski turistični entuziasti pa so bili še posebej veseli prihoda in voščila predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je bil tudi slavnostni govornik. Povedal je, da imajo lokalne skupnosti, mestni in občinski sveti ter župani neprecenljivo vlogo pri Foto: Črtomir Goznik Turistična zveza Slovenije je TD Ptuj podelila spominsko priznanje; predsedniku TD Ptuj Petru Pribožiču ga je izročil podpredsednik TZ Slovenije Jože Protner. Člani UO TD Ptuj s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem Slovenska Bistrica • Jubilejne, 20. Podobe bistrških domačij Podeželje je dva dneva bivalo na grajskem dvorišču Bogata dediščina kmetijstva in turizma ter mesta in podeželja seje letos že 20. leto zrcalila na Podobah bistriških domačij. In kaj je organizatorjem (medobčinski turistični zvezi, slovenjebistriški enoti kmetijskega zavoda, Ric in Tic Slovenska Bistrica) sporočil župan Ivan Žagar? Naj držijo to smer in malo pospešijo, pa bo. V okviru prvega dne bistriških podob je bila izvedena okrogla miza o novi shemi kakovosti, društva ter posamezniki so pripravili delavnice za vrtčevske otroke in osnovnošolce z Bistriškega, vrata pa je odprlo tudi pet kmetij. Tako se je na grajskem dvorišču vrtelo lončarsko vre-teno, izdelovale so se piščali in lončeni basi, zadišalo je po pečenem kruhu, obujeni so bili običaji ... In znanja, ki jih ohranjajo rokodelci in društveniki, je okusilo in spoznalo več kot 1500 otrok in mladostnikov. Grajska tržnica z domačimi dobrotami in tokrat še s predstavitvami turistične ponudbe na Bistriškem je zaživela naslednji dan, v soboto, 10. septembra, ko so bila podeljena tudi priznanja za najboljše kruhe in potice. Bistriške gospodinje so prejele pet bronastih, 17 srebr- FOTO: Nives Vantur nih in 15 zlatih priznanj za kru-he ter pet bronastih, osem srebrnih in osem zlatih priznanj za potice. »Večina izdelkov je bilo zelo kakovostnih, izločena sta bila le dva kruha in ena potica. Vsi drugi so zadostovali kriterijem za prejem najmanj bronastega priznanja. Med kruhi je bilo še posebej veliko zares dobrih izdelkov in zato tudi toliko zlatih priznanj,« je povedal Srečko Rajh iz slove-njebistriške enote ptujskega kmetijskega zavoda. V soboto so priznanja prejela tudi turistična društva z Bistriškega, ki so se pomerila na tradicionalnih igrah turističnih društev. Največ spretnosti v hoji po co-lekah, lovljenju žogic s košem in travniškemu smuku z lesenimi smučmi so pokazali člani TD Zelena dolina Pokoše. Mojca Vtič Gornja Radgona • V četrtek odprtje sej Zavezništvo zaupa V treh dneh se bo na razstavišču družbe Pomurski stavljavcev iz desetih držav. V četrtek, 22. septembra, se bo na razstavišču družbe Pomurski sejem pričel 6. mednarodni sejem obrambe, varnosti, zaščite in reševanja SOBRA 2016, ki nosi moto Zavezništvo zaupanja. Na novinarski konferenci so o sejmu spregovoril odgovorni za postavitev in vsebino predstavitev Slovenske vojske podpolkovnik Ernest Pleh, vodja sektorja uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota Borut Kocet, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, vodja so-boške izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Martin Smodiš in predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Sejem bo tokrat za obiskovalce odprt med 22. in 24. septembrom, na njem pa bodo predstavili opremo, SO Uit A 0 tridnevnem dogajanju na sejmu v Gornji Radgoni so spregovorili Janez Erjavec, Martin Smodiš in Franci Petek. torek • 20. septembra 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEUmK 25 prizadevanj srčnih prostovoljcev slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. razvoju Slovenije kot turistične destinacije. V lokalnih skupnostih se ukvarjajo s stvar- mi, ki izboljšujejo kakovost življenja ljudi, turizem je ena izmed njih: „V Sloveniji je še ena posebnost, ki odlikuje razvoj turizma. To je prostovoljna dejavnost ljudi, ki vidijo v olepševanju mesta, kot je bilo poudarjeno že ob ustanovitvi, priložnost, da mesto naredijo privlačnejše ne le za turiste od blizu in daleč, ampak najprej predvsem zase. Živimo v prečudoviti deželi, ki postaja še lepša. Bistveno pa je, da postaja lepa tudi zaradi ljudi, ki se brezplačno, ne zato, da bi bili nagrajeni, ne zato, da bi bili pohvaljeni, iz svojega srca trudijo, da bi bili naši kraji lepši in bolj urejeni.« Pahor se je s priznanjem, slovensko zastavo, sam in v imenu države zahvalil TD Ptuj za dosežke v 130 letih v enem od najlepših slovenskih mest, za ves trud, da Ptuj postane še lepši, in za uspešno delo tudi vnaprej. Slovensko zastavo podeljuje ob srebrnem jubileju kot znak hvaležnosti in pozor- yijf- - ^ ,-«5 .■-■J Foto: Črtomir Goznik Praznične prireditve je društvo začelo že v začetku decembra leta 2015, ko je odprlo osrednjo slovensko razstavo jaslic v tem letu. Do osrednje praznične prireditve je povabilo še na pet razstav in več prireditev. V tem času je obnovilo tudi Alejo bratstva in prijateljstva v Termah Ptuj, kjer je zasadilo 16 lip, v Evropskem drevoredu lip še 28. lipo, ki simbolizira vstop Hrvaške v EU, skupaj pa posadilo oz. razdelilo kar 260 lip. Na novo je zrasel nasad lip ob Ormoški cesti na Ptuju. Spomladanski del aktivnosti je zaznamovala tudi tradicionalna prireditev ob vstopu Slovenije v EU s simboličnim dvigom evropske države ter delitev cvetja za ocvetličenje mestnega jedra. Foto: Črtomir Goznik V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bilo 16. septembra nadvse slovesno. nosti vsem tistim, ki na svojem področju delajo s srcem, znanjem in si prizadevajo, da bi živeli lepše in boljše. Skupaj z društvom so 16. septembra praznovali vsi, ki imajo mesto radi in ga tudi poskušajo urejati po najboljših močeh, vsak na svojem področju. Med njimi so bili še posebej opazni člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj in FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Za navdušujoče kulturne utrinke so poskrbeli: mezzosopranist-ka Karmen Ivančič, učenka Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla Ptuj, pianistka Anita Kralj, prof. v Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla, tudi uspešna pevka, Ptujski kvartet DPD Svoboda Ptuj in Štajerski frajtonarji z Moniko Kelenc. Že ob prihodu na grajsko dvorišče so zapele članice Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Ustvarjalci ptujske turistične zgodbe so se v petek družili še na grajskem dvorišču, kjer jim je Borut Pahor pomagal razrezati tudi praznično torto, ki so jo za to priložnost spekli v hotelu Primus. MG ma SOBRA nja sejem predstavilo 100 raz- znanje in najpomembnejše institucije, ki zagotavljajo obrambno pripravljenost, varnost državljanov ter zaščito in reševanje pri naravnih in drugih nesrečah. Predstavilo se bo 100 razstavljavcev iz desetih držav. Obiskovalci se bodo lahko vsak dan sejma preizkusili v spretnosti streljanja z zračno puško, v streljanju z različnimi simulatorji ter v IJ PO MI RSKI SKJKM Foto: Miha Soštarič (z leve) Ernest Pleh, Borut Kocet, varni vožnji na simulatorju vožnje z motornim kolesom. Zapeljali se bodo lahko tudi s pravimi vojaškimi vozili, poskusili enolončnice iz vojaškega kotla in uživali v nastopih orkestra slovenske vojske. Spremljali bodo lahko nastope Garde, predstavitve spretnosti, opreme in znanja slovenskih vojakov ter nastope športne enote Slovenske vojske. Mladi iskalci zaposlitve bodo lahko našli priložnosti za svojo karierno pot. Policisti bodo demonstrirali spretnostne vožnje z motorjem, delo s službenimi psi ter poučevali občane o samoobrambi. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo obiskovalce seznanjala o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o osebni in vzajemni zaščiti. Sejem bo v četrtek odprla ministrica za obrambo Andreja Katič, na sobotnem zaprtju sejma pa bo sodelovala ministrica za notranje zadeve Vesna Gy5rk5š Žnidar. Sejem bo vsak dan odprt med 9. in 18. uro. Cena sejemske vstopnice za odrasle znaša 5 evrov, uniformirani pripadniki Slovenske vojske, Policije, Gasilske zveze Slovenije, Civilne zaščite, otroci do 15 let in invalidi na vozičkih s spremljevalcem pa imajo vstop prost. Miha Šoštarič Lenart • Ob prazniku KS Voličina Podelili priznanja in pohvalo V krajevni skupnosti Voličina se že od 10. septembra odvijajo številne aktivnosti v okviru krajevnega praznika. Vrhunec praznovanja je potekal minuli konec tedna. Minuli petek je v kulturnem domu Voličina potekala proslava ob prazniku KS Voličina, kjer so najzaslužnejše krajane nagradili s priznanji krajevne skupnosti. Letos so podelili pet priznanj KS in Ovtarjevo pohvalo. Priznanja so prejeli: Sara Rojs za izjemne športne uspehe, zlasti pa za osvojeno bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v karateju, Mojca Vogrin Pivljakovič za uspešno in ustvarjalno delo z otroki in mladino na področju kulturne ustvarjalnosti, Julij ana Bračič za ohranjanje ljudske kulturne ustvarjalnosti, igre in humorja ter uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture, Anica Šešerko za uspešno, dolgoletno društveno delo in prispevek k razvoju ter širjenju prostovoljstva ter Martina Golija za ohranjanje kulturne in etnološke dediščine Slovenskih goric, prostovoljno andra- Foto: Arhiv Občine Lenart goško delo v likovni skupini. Darinka in Stanko Kranvogel pa sta za delo v dobro ljudem iz rok lenarškega Ovtarja Marka Šebarta prejela Ovtarjevo pohvalo. Prireditev je obogatil kulturni program, v katerem so nastopali učenci OŠ Voličina - šolski ansambel ŠANS, pod vodstvom Sandija Šijanca, folklorna skupina pod vodstvom Judite Bračko, vokalna skupina Amista, pod vodstvom Anite Grajfoner Petrič, Jure Recek in Jan Rojko, Fantje izpod Vur-berka, Tanja Dvoršak, Tajda Ha-mler in Dominik Petko. Aktivnosti ob krajevnem prazniku so nadaljevali v soboto s številnimi športnimi tekmovanji in v nedeljo, ko sta med drugim potekala slovesna sveta maša v čast farnem zavetniku sv. Rupertu in žegnanje. Prireditve bodo nadaljevali tudi v tem tednu, praznovanje pa bodo sklenili v nedeljo z večerom napitnic in napevov. Monika Levanič 26 Štajerski fEDNIK Zeleni tednik torek • 20. septembra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Jesenske težave na vrtu Po ohladitvi ta konec tedna se bo poletje verjetno res poslovilo. Z njim pa se ne bodo poslovile težave, ki jih imamo na vrtovih. Šele začele se bodo. Temperature pod 30 °C, dolge jutranje rose in več padavin, to so pogoji za hitro širjenje številnih bolezni. Pepelasta plesen Ta glivica sodi sicer med tiste, ki so bolj občutljive, a v času, ko druge nimajo možnosti, nam lahko uniči pridelek tako motovilca kakor bučnic, zelo pogosta pa je tudi na radiču in peteršilju. Zdaj prihaja čas, ko je lahko ponovno nevarna, saj je bila letošnje leto že ves čas močno prisotna. Posebej pozorni bodite v rastlinjakih. Ko opazite prve pege, je še možnost, da jo ustavite. Peteršilj je najbolje kar po-rezati in zamrzniti ali posušiti. Obe možnosti shranjevanja sta. Šele po rezanju uporabimo priporočene pripravke. Letnih sort radiča, kot so Palla rossa, Pan di Zucchero (štrucar, sladkorni radič), ne režemo. Vedno pustimo vse liste, saj bodo le tako nastale dovolj velike glave. Listi so seveda tovarna hrane, brez hrane pa ni veliko novih listov in tudi ne velikih glav. Prezimne sorte radičev, kot so tržaški solatnik, verona, solkanski, pa nimajo teh težav, saj bodo rozete šele spomladi. Njim lahko tudi najprej porežete liste. Pri motovilcu pa morate biti zelo previdni in prav posebej v rastlinjakih ga morate redno opazovati. V tednu, ki je pred nami, je nevarnost napada visoka. Zato predlagam, da motovilec kar preventivno poškropite z enim izmed ekoloških pripravkov. Izmed domačih pripravkov delujejo na pepelaste plesni dobro pripravki iz njivske pre- slice, tudi pripravki iz kopriv, žajblja, kamilice in sode bikar-bone. Če je kdo prihranil liste in obolele stroke česna ali čebule, tudi iz njih se da narediti pripravek proti pepelastim plesnim. Predvsem koprive in kamilice delujejo res samo na liste, ki postanejo bolj čvrsti in se na njih glivica ne more razmnoževati. V trgovinah pa lahko kupite žveplena listna gnojila in pripravke. Znano je, da žveplo na pepelaste plesni deluje odlično, žal pa sodi med alergene in ga ne morejo uporabljati prav vsi. Prav tako lahko pripravke iz preslice dobite tudi v trgovinah in so primernejši za splošno uporabo. Opozarjam še enkrat, delujejo bolj preventivno kakor zdravilno, zato jih je bolje uporabiti prej. Ker so pepelaste plesni letos že naredile veliko škode, je zdaj resnično čas, da preprečimo njihov razvoj; ko jih opazimo, bo prepozno. Paradižnik bo v vremenu, ki ga napovedujejo, zelo ogrožen V vremenu, ki ga za naslednji teden napovedujejo, bo zelo ogrožen tudi paradižnik na prostem. Zagotovo je nujno, da poberete vse zrele plodove. Sama svetujem tudi, da tako na prostem kakor v rastlinjakih porežete vrhove nad etažo, ki že ima lepo oblikovane plode. Tako bodo le-ti prej in enakomerneje dozoreli. Odrežite tudi vse liste, ki kažejo znamenja bolezni. Potem pa uporabite enega izmed pripravkov, ki sem jih letos že velikokrat napisala. Doma si lahko naredite pripravek iz sode bikarbone, čaj iz kamilice, timijana, rmanovih cvetov, mimogrede, letos so travniki polni cvetov, naberite si jih že za naslednjo pomlad in začetek poletja, bezgovih listov, žajblja, tudi čebulnic, kot sta drobnjak, stoletna čebula, česen, čebula ..., v trgovini pa lahko kupite tudi sojin lecitin in predvsem bakrena listna gnojila, ki so najučinkovitejša. Zelo pomembno je, da rastline ob trganju plodov, rezanju listov in vrhov niso mokre. Takrat povzročimo še boljše pogoje, da se bolezen hitreje in uspešneje širi po nasadu. Stroki postajajo pegasti Najprej je imel fižol težave zaradi zelo hladne pomladi in se je spomladi zelo boril za svoj obstoj, zdaj pa še vlaga, zato se pojavljajo pegavosti, tako bakterijske kakor glivične predvsem na strokih fižola. Mnogi kar na hitro vzamejo v roke kemična sredstva za varstvo rastlin, kot so antra-col, dithane ali ridomil. Pa ni potrebno vedno takoj z vsemi topovi nad sovražnika. Pomagamo lahko tudi z bakrenimi listnimi gnojili, ki jih dobimo v vseh bolje založenih trgovinah. Listna gnojila nimajo določene čakalne, karenčne dobe, kljub temu pa svetujem, da z obiranjem strokov po škropljenju počakate dva do tri dni. Bakrenih listnih gojil ne mešamo z drugimi gnojili ali pripravki. Tisti, ki iz leta v leto sejete lastno seme, se morate letos prav posebej potruditi. Pega-vosti, ki se pojavljajo na fižolu, se lahko s semenom prenesejo v naslednje leto. Zato svetujem, da že zdaj odberete primerne, popolnoma zdrave stroke. Če imate veliko lis in peg na listih in strokih, fižola ne obirajte zjutraj, ko so listi mokri zaradi rose ali po dežju. Takrat bolezni še prenašate okoli. Preko ran, ki jih nevede na- redimo ob trganju strokov, se bodo bolezni še hitreje širile. Zrna za seme damo po spravilu za teden dni v zamrzovalno skrinjo, to pa ponovimo še pred sajenjem. Tako bomo vsaj deloma uničili zoprnega hroščka, fižolarja, ki dela težave v skladišču. Kaj še lahko počnemo na vrtu Najprej naj povem, da ne obrezujemo, režemo več trajnic in grmovnic. Zdaj prihaja čas, ko se vsi sokovi trajnic vračajo v korenine, z njimi vred pa tudi hranila. Rastline se pripravljajo na zimo in krepijo predvsem koreninski sistem. Vsaka rez pa zdaj povzroča ponovno obračanje sokov navzgor, v poganjke, saj želijo zaceliti rane. S tem jemljemo rastlinam ogromno energije. Poleg tega se bodo v primeru dolge jeseni, kot jih imamo v zadnjih letih, začele ponovno obraščati, gnati nove poganjke. Ti pa ne bodo primerno dozoreli do zime in bodo pomrznili ali pa bodo vsaj odlično mesto za prodor glivic v rastline. Skratka, vsaka rez od sedaj po do novembra bo povzročila več škode, koristi pa nobene. Če bo primerno suho, upam, da se vremenska napoved ne bo povsem izpolnila, je zdaj smiselno pognojiti zelenice. Tokrat izberemo ali jesenska specialna gnojila za zelenice, nekateri jih imajo v svoji ponudbi. Ker pa jih pogosto ne najdemo, izberite enostavne NPK, ki vsebujejo malo dušika, nekaj več fosforja in največ kalija (NPK 7/20/30 oz. nekje v tem razmerju). Poleti smo s košnjo odnesli z zelenic tudi veliko hranil, ki bi jih v naravi trava zdaj potrebovala. Ne sme pa biti veliko dušika, saj se mora rast listov zdaj upočasniti, potrebne pa so korenine, zato dodamo fosfor, in odpornost na mraz in zimske tegobe, pri čemer pa pomaga kalij. Če je možno, zelenico tudi .1 Foto: Miša Pušenjak Motovilec vedno sejemo v vrstice; tako zbito zemljo je treba pre-rahljati. prerahljajte, prezračite oz. vetrikulirajte. To naredimo z močnimi grabljami, lahko pa tudi že s posebnimi stroji, podobnimi vrtnim kosilnicam. S tem boste zelenice prezračili, očistili vseh ostankov trave od poletnih košenj, korenine pa prisilili še k močnejši razrasti. Sejemo še vedno motovi-lec, špinačo, mesečno redkvico, letne sorte solat samo kot berivko, za zimske pa je še prezgodaj, sejemo tudi ru-kolo, azijske listnate rastline in nekoliko manj znan zimski tolščak (portulak). Vse vrtnine sejemo v vrstice. Te so lahko pri motovilcu, berivki samo 20 cm narazen, pri špinači in rukoli ter njenih sorodnicah nekaj več, a vseeno naj bodo vrstice. Tako boste veliko lažje in hitreje obvladovali plevele, ki jih je letos ogromno. Če posejete posevek »na povprek«, kot je najpogosteje navada, potem ne morete uporabiti zelo eno- stavnih, a učinkovitih orodij, kot sta grebljica, ki je mnogi sploh ne poznajo, rahljalnik ali motičica. Potrebno je iti na kolena in pleti. V primeru večjih količin padavin in potem sonca ali vetra, kar pa je na našem koncu zelo pogosto, se zemlja zelo zbije. Takrat jo je treba prerahljati. Če je posevek v vrstah, je to lahko, če ne, potem je skoraj nemogoče in posebej špinača nam to zelo zameri. Še vedno lahko posejete tudi rastline za zeleni podor. Ob spravilu in shranjevanju pridelka nikoli ne pozabite, da ga konzerviramo, vlagamo, zamrzujemo, kuhamo vedno povsem svežega. V kleti pa dajemo povsem nepoškodovane gomolje in korene. Dela na vrtu še zdaleč ni konec, a je bolj prijetno. Spravilo pridelka je zagotovo največja nagrada za celoletno delo. Naj vam bo prijetno. Vir: KZ Ptuj Foto: Miša Pušenjak Mnogi ne vedo, da jeseni lahko ponovno sejemo mesečno redkvico. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Namakanja kmetijskih zemljišč v Podravju Letošnje leto je bilo relativno dobro glede razpoložljive količine vode za rast rastlin in tudi razporeditev padavin je bila zadovoljiva, vendar ni vedno tako, saj je bilo v zadnjih 15 letih kar 11-krat sušno obdobje. Eden izmed agrotehničnih ukrepov, s katerimi lahko v večji meri ublažimo pomanjkanje vode v tleh za rast rastlin, je namakanje zemljišč. V Podravju že kar nekaj časa poteka namakanje kmetijskih zemljišč, kar omogoča tudi bistveno večje pridelke v sušnem obdobju. Vendar pa je zemljišč, opremljenih z namakalnimi sistemi, premalo, da bi lahko dosegli bistveno večji ekonomski učinek kmetovanja v Podravju. Zaradi tega je v lanskem in letošnjem letu od KGZ Ptuj in lokalnih skupnosti že večkrat prišla pobuda, da lastniki kmetijskih zemljišč in tudi uporabniki teh zemljišč pristopijo k izgradnji namakalnih sistemov. Vedno pa se je pojavljal dvom o višini stroškov, ki bodo nastopili po tem, ko bo namakalni sistem zgrajen. Na KGZ Ptuj ocenjujejo, da lastnike kmetijskih zemljišč ne bi smelo biti strah predvidenih stroškov uporabe, ki jih bodo plačevali samo uporabniki (to je ali lastniki ali najemniki, oz. kakšen bo dogovor), namakalnega sistema. Okvirni strošek za delovanje namakalnega sistema bi znašal od 15 do 25 EUR/ha kmetijskih zemljišč ali manj. Strošek porabe vode pa se obračuna na podlagi porabe vode za namakanje po posamezniku in znaša okrog 150 EUR za porabljenih 1000 m3 vode. Tako znaša strošek namakanja za ha zemljišč od 150 do 180 EUR. V skladu s terminskim planom objave javnih razpisov ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano proti koncu letošnjega leta namen objaviti javni razpis za izgradnjo javnih namakalnih sistemov, katerih investitorji so občine, in zasebnih namakalnih sistemov z več uporabniki, katerih investitorji so kmetje. Glede na prej navedeno na KGZ Ptuj pozivajo vse lastnike kmetijskih zemljišč in uporabnike, kjer naj bi se gradili namakalni sistemi, da podpišejo pogodbe o uporabi namakalnih sistemov. Izgradnja namakalnih sistemov bo sofinancirana do 100 % opravičljivih stroškov. Opravičljiv strošek za izgradnjo namakalnega sistema znaša med 5.000,00 in 6.000,00 EUR/ha zemljišč. Ta investicija spada med infrastrukturne projekte, ki omogočajo dolgoročni razvoj kmetijstva in s podpisom pogodbe bo omogočeno tudi naslednjim rodovom, ki se bodo ukvarjali s kmetijstvom, da bodo lahko na zemljiščih gojili katere koli kmetijske rastline od zelenjave do poljščin in si s tem zagotavljali eksistenčni položaj in delovna mesta. Glede na to, da so sredstva za izgradnjo namakalnih sistemov na voljo, pa bi bilo prav, da se tudi porabijo. Uroš Neudauer, univ. dipl. ing. kmet., specialist za namakanje torek • 20. septembra 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 27 S slovenskih glasbenih odrov Charlatan de Balkan -Magnifico V začetku septembra je izšel novi studijski album pevca Magnifica z naslovom Charlatan de Balkan. Novi album prinaša 11 novih, slogovno edinstvenih skladb, ki so v večini inspirirane iz tradicionalnih ex-Yu šlagerjev. Med skladbami z novega albuma se že kar nekaj časa po radijskih postajah vrti skladba z naslovom Tivoli. Omenjena skladba je na albumu zgolj kot dodatek. V izvirniku ga nadomešča angleška različica Shabadadaba. V teh dneh pa nam Magnifico ponuja v poslušanje že novo skladbo z zanimivim naslovom Kuku Lele. Letos mineva že dobrih osem let od izdaje albuma Grande Finale, leta 2013 je Magnifico (Robert Pešut) skupaj s Srbskim vojaškim orkestrom Stanislava Biničkega ustvaril še filmsko glasbo za film Montevideo, Bog te video! Za omenjeno filmsko glasbo je Magnifico prejel številne pohvale tudi iz tujine, beograjska filharmonija pa je precejšnji del njegovih skladb celo odku- pila. V okviru razvedrilnega programa Televizije Slovenije že kar nekaj časa nastaja dokumentarni film o življenju in delu tega legendarnega pevca, ki se lahko pohvali z nekaterimi nepozabnimi uspešnicami, kot so Silvija, 24000 poljubov, Ljubljana Portorož, Pastirče mlado, Zeleni Jure in Hir aj kam hir aj go (skladba je postala velika uspešnica tudi v državah bivše Jugoslavije in v Italiji, odkupila pa je tudi založba Sony Records). Magnifico je vsak cfcikifc*: ©i m. im ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. DEJAN VUNJAK-Le za tebe 2. BRIGITA ŠULER - Mi smo najboljši letniki 3. POP DESIGN - Mi gremo gremo NARODNA 1.Ans. VIKEND-Staram se 2. PRLEŠKI KVINTET - Izginile so sanje 3. FRAJERKE - Tam kjer je moje srce doma vK- NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov:^ Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13,2288 Hajdina tudi avtor zmagovalne pesmi Lahko ti podarim samo ljubezen, s katero so nas Sestre leta 2002 predstavljale na Eurosongu. SEZNAM SKLADB NA ALBUMU CHARLATAN DE BALKAN: 01. KUKU LELE 02. YA MUSTAFA 03. TECHNIQUE MAGNIFIQUE 04. GOODBYE DEVU-SHKA 05. SO LONELY 06. TIVOLI (SHABADA-BA MIX) / MAGNIFICO FEAT. CAMILLE BER-TAULT 07. CICI MICI 08. DALMAZIA 09. I'M THE MAN 10. AY, AY 11. TIVOLI Nina Pušlar -To mi je všeč Velika letošnja uspešnica Nine Pušlar, To mi je všeč, je pred kratkim dobila še svojo video podobo. Številčna ekipa, osem dolgih snemalnih dni in intenzivno delo od meseca maja, so prinesli rezultat, ki ga je Nina svojim oboževalcem na socialnih medijih predstavila z naslednjimi besedami: »To mi je všeč je pesem, ki je nedvomno zaznamovala moje letošnje leto in videospot sem res nestrpno pričakovala. Z ekipo smo ga snemali od konca meseca maja, vmes nam je veliko snemalnih dni odneslo nestanovitno vreme, potem pa se je celotna stvar še dodatno zavlekla zaradi novih idej, ki smo jih dobili med samim snemanjem. Bila sem že zelo nestrpna, ampak splačalo se je počakati, saj si pesem zasluži samo najbolje.« Vse to je povedala Nina Pušlar o svojem novem spotu za pesem To mi je všeč, pod katero je tudi podpisana kot soavtorica. Janko Bezjak Priporočamo v branje... Marry Ann Shaffer, Annie Barrows: Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov Še eden od biserov na knjižni polici ptujske Bralne značke za odrasle! Ne vem zakaj, ampak do romanov v obliki pisem sem imel odklonilen odnos. Kdo pa bo bral pisarijo med nekimi osebami brez vmesnega pripovedovanja zgodbe! Dokler me ni usoda pripeljala do tega, da sem, medtem ko sem čakal, da mi knjižničarji poiščejo naročeno gradivo, stegnil roke na bližnjo polico in se mi je v njej znašlo Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov. Roman v pismih, ki pripoveduje o »nekih« Kanalskih otokih?! Le kje so? (Sedaj vem! In ko bo čas (saj veste: čas je denar), jih bom obiskal.) Roman o drugi svetovni vojni. In predvsem o medčloveških odnosih. Ena najlepših pripovedi, kar sem jih bral. Hvala ti, knjižna polica za odrasle značkarje. Ocena: 5. Le stvi J 11 RADIA PTUJ 'i LESTVICA NA 1. CLOSER - CHAINSMOKERS ft. HALSEY 2. DANCING ON MY OWN - CALUM SCOTT 3. HEATHENS - TWENTY ONE PILOTS 4. DUELE EL CORAZON - ENRIQUE IGLESIAS ft. WISIN 5. COLD WATER - MAJOR LAZER feat. JUSTIN BIEBER & M0 6. GOOD GRIEF - BASTILLE 7. BONFIRE - FELIX JAEHN feat ALMA 8. DON'T LET ME DOWN - CHAINSMOKERS feat. DAYA 9. CARRY ON - NORAH JONES 10. PERFECT STRANGERS - JONAS BLUE feat. JP COOPER 11. OLE - JOHN NEWMAN V Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8" 98,2 °l04f3 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Odred Odpisanih Foto: splet Vsebina: Ameriška vlada se pripravlja na svet, v katerem bodo metaljudje stalnica. Nekateri bodo zagotovo zlobni, in ker metaljudi lahko premagajo samo drugi metaljudje, je treba sestaviti ekipo najhujših zločincev z nadnaravnimi močmi in jih nekako prisiliti v sodelovanje z vlado. Vse lepo in prav, toda eden izmed njih se izmuzne nadzoru in oživi padlega boga, ki seveda takoj začne rušiti neko generično ameriško velemesto. Tako se odred metaljudi odpravi na prvo nalogo, toda ker so vsi po vrsti psihotični morilci, dinamika med njimi precej šepa ... Vsebina je podobna legendarnemu filmu Ducat umazanih (Dirty Dozen, 1967) in podaja podobno sporočilo. Vsaka družba je polna ljudi, ki so nezaželeni. Zločinci, kriminalci, roparji, psihopati, osebe brez empatije, občutka strahu, brez možnosti čustvovanja itd. Takšni naj bi uničevali družbeno tkivo, ki temelji na socialnih dogovorih in upoštevanju sočloveka. Zato so takšne osebe problematične in dobršen del jih konča v zaporu. Toda ko družba zaide v vojno ali vojni podobno stanje, je treba početi grde in umazane stvari, ki jih večina ljudi ne zmore. Takrat zelo pridejo prav ti nesrečni in nezaželeni elementi, saj z veseljem ali vsaj brez moralnih zavor izvajajo nasilje, ki je v teh novih razmerah ne samo dovoljeno, ampak celo zaželeno, če ne celo nujno. Toda ko ti izobčenci odpravijo izredne razmere, znova postanejo nezaželeni elementi. Njihove vrednote, ki so družbo rešile, so znova njen rušilni element. Tudi če je moralno grdo početje služilo višjim idealom, odpustka in odrešitve od njih družba nikoli in nikdar ne bo podelila. Rešitelji družbe bodo za vedno stigmatizirani, kar je zgodovina (tudi pri nas) pokazala že neštetokrat. Drugo zanimivo sporočilo, ki ga podaja Odred odpisanih, je naivnost, s katero človeštvo v svojem večnem pehanju po premoči skuša pridobiti različne vrste biološkega orožja, ki pa se potem obrnejo proti njemu. Nadzorovati takšna orožja je nemogoče in prinašajo samo uničenje nadzorniku. Mogoče je to stara ideja, ampak čeprav je bila v filmih prežvečena že ničkolikokrat, je znova in znova aktualna. Zaradi takih in podobnih misli, ki jih vzbuja Odred odpisanih, filma ne velja takoj, hm, odpisati. Ja, gre še za en dveurni poletni ameriški trušč, ki poleg tega niti ni najbolje narejen. Je preveč nedosleden, prehiter in krati prepočasen. Preveč poln vsebine in hkrati prazen. Kot bi gledali dva filma oziroma film, ki ne ve, kakšen bi rad bil. Razcepljenost je zgolj posledica studijskega nadzora, ki je po neuspehu Batmana proti Supermanu, hotela sprva dokaj temačen film prepresti s humorjem, zato smo dobili izdelek, ki je iz relativno obrobnega filma nehote postal naslednji veliki up sveta DC-jevih stripovskih junakov ter posledično precej zvodenel. Matej Frece Suicide Squad Igrajo: Will Smith, Margot Robbie, Jared Leto, Cara Delevingne, Jai Courtney, Ben Affleck, Scott Eastwood, Joel Kinnaman, Viola Davis, Adewale Akinnuoye-Agbaje, Common Režija: David Ayer Scenarij: David Ayer po stripih Johna Ostranderja Žanr: akcijski, domišljijski Dolžina: 123 minut Leto: 2016 Država: ZDA 28 štcgerskiTEBUK Nasveti ^ torek • 20. septembra 2016 Kaj bomo danes jedli C^Tt^ Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK ješprenjeva juha, testenine z bolonjsko omako, solata, jabolčna pita SREDA porova juha, pleskavica, pečen krompir, ajvar, grozdje ČETRTEK juha, pečena skuša na žaru, krompirjeva solata, kakavove rezine PETEK pastirska pita brez mesa, solata, rulada SOBOTA ^—J juha, štefani pečenka, grah v omaki, pire krompir, sadje NEDELJA juha, piščančji ražnji-či, ocvrt krompirček, mešana solata, orehove rezine PONEDELJEK zeliščna juha, bučke s kuskus nadevom, sirova omaka, zmečkan krompir Pastirska pita brez mesa Sestavine: nadev: 20 dag leče, 1 l vode, 1 žlica olja, 1 čebula, 1 korenček, 10 češnjevih paradižnikov ali 2 navadna, 1 žlička dimljene paprike, 8 svežih šampinjonov (ali manjša pločevinka vloženih), 2 žlički paradižnikove mezge, sol in poper po okusu; za »pokrov«: 8 dl zelenjavne osnove (lahko juha iz zelenjavne kocke), 1 žlička timijana, 20 dag instant polente. Lečo kuhamo 20 do 25 minut in jo odcedimo; skodelico vode, v kateri se je kuhala, prihranimo. Na olju približno 10 minut pražimo sesekljano čebulo, sesekljan korenček, narezan paradižnik (če nimamo češnjevega, paradižnik olupimo) in dimljeno papriko. Dodamo narezane gobe in dušimo 5 minut; občasno pomešamo. Dodamo kuhano lečo, prilijemo prihranjeno tekočino od leče, dodamo še paradižnikovo mezgo in prevremo. Po okusu solimo in popramo. Posebej zavremo jušno osnovo, ji dodamo timijan in vmešamo polento. Kuhamo, da se zgosti. Na koncu vmešamo žlico olivnega olja. V pekač damo nadev in ga »pokrijemo« s polento. Zapečemo v pečici (uporabimo žar, če ga imamo v pečici), da se polenta po vrhu obarva. Orehove rezine brez pečenja Sestavine: »testo«: 250 g maslenih piškotov (petit beurre), 100 g margarine, 100 g orehovih jedrc (lahko uporabite druge oreščke), 50 g sladkorja, 2 jedilni žlici kakava, 50 ml pomarančnega soka; krema: 400 ml mleka, 1 vanilijev puding, 2 jedilni žlici sladkorja, 50 g margarine; preliv: 100 g jedilne čokolade, 30 g margarine, nekaj žličk vode. Sesekljamo orehe in piškote. V skledi penasto zmešamo margarino in sladkor ter dodamo piškote, orehe, pomarančni sok in kakav. Mešamo z mešalnikom pri nizki hitrosti, da se sestavine dobro premešajo in dobimo drobljeno maso. Pekač obložimo s papirjem za peko, vanj strese-mo maso, jo enakomerno porazdelimo po pekaču in jo pritisnemo z rokami, da je čimbolj zbita. Za kremo po navodilih skuhamo vanilijev puding (uporabimo samo 4 dl mleka) in ga ohladimo. V ohlajenega penasto vmešamo margarino. S kremo premažemo »biskvit«. Za čokoladno gla-zuro nad soparo stalimo jedilno čokolado, margarino in vodo. Glazuro malo ohladimo (pazimo, da se ne strdi) in jo prelijemo čez kremo. Pecivo postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. ZPS • Test tiskalnikov in večnamenskih naprav Domača tiskarna in še kaj Danes imamo doma vrsto pametnih naprav, a tudi tiskalnik potrebuje še marsikdo. Tiskanje iz naslanjača je udobno, hitro in priročno za šolarje in študente, pa tudi za amaterske fotografe, samostojne podjetnike in vse tiste, ki želijo natisniti obrazec ali članek s spleta. Na tokratnem testu so potrošniške organizacije preverile 300 tiskalnikov in večnamenskih naprav, več kot 150 modelov ponujajo tudi slovenski trgovci, zato na ZPS vsem, ki kupujejo novo napravo, svetujejo obisk spletnega primerjalnika, kjer so zbrani rezultati testiranja. Tiskalniki pogosto ne zmorejo le črno-belega, temveč tudi barvno tiskanje, večnamenske naprave pa lahko še skenirajo, kopirajo in pošiljajo telefakse. Pred nakupom je pomembno, da odgovorimo na vprašanje, ali bomo tiskali malo ali veliko, saj je razpon cen barvil za tiskalnike izjemno velik. Strošek, ki ga bomo namenili za nakup kartuš, torej strošek tiskanja lahko močno preseže ceno tiskalnika oz. večnamenske naprave. Dobro je pred nakupom tudi razmisliti, ali bomo tiskali fotografije in izbrati temu primerno napravo. Večnamenske naprave z brizgalnim tiskalnikom za povprečnega uporabnika ... Za tistega, ki želi doma natisniti šolsko nalogo, kakšno fotografijo ali članek, je verjetno najboljša izbira večnamenska naprava, ki poleg tiskanja omogoča tudi optično branje (skeniranje), fotokopiranje in včasih še faksiranje. Cene večnamenskih naprav z brizgalnim tiskalnikom so na- mreč lahko celo nižje od samih tiskalnikov, zato se nakup vsekakor izplača (drugače je pri laserskih tiskalnikih, ki so že v osnovi precej dražji), svetujejo na ZPS in dodajajo: »Večnamenske naprave z brizgalnim tiskalnikom so cenovno dostopne, a imajo tudi svoje slabosti: cena izpisa je običajno dražja kot pri laserskih tiskalnih, bri-zgalne šobe pa se pogosto zamašijo. Če tiskalnika ne uporabljate, se barvilo v šobi po nekaj mesecih zasuši (če se to zgodi, boste morali kupiti nov vložek ali zamenjati celotno tiskalno glavo). Svetujemo, da enkrat mesečno naredite manjši izpis, ki bo to preprečil.« Pri nakupu tiskalnika, brizgalnega ali laserskega, bodite tudi pozorni, ali lahko zamenjate posamezne vložke z barvili - tako boste lahko na primer zamenjali le rumeno barvilo namesto dražjega kompleta vseh barv. ... večnamenske naprave z laserskim tiskalnikom za zahtevnejše in podjetja Laserske večnamenske naprave, ki omogočajo tudi barvni tisk, običajno niso namenjene domači uporabi, saj so velike in zelo drage (od 300 evrov naprej), dragi pa so tudi tonerji - komplet barvil lahko stane tudi 200 evrov. Cena izpisa je načeloma cenejša kot pri brizgalnikih, tisk je obstojnejši in toner se ne za-suši kot pri brizgalnikih. Za nakup se bodo torej odločili predvsem tisti, ki zelo veliko tiskajo in potrebujejo tudi barvni izpis, to pa so predvsem podjetja. Strošek nakupa kartuše je neizogiben, zato so na ZPS pripravili še nekaj kratkih nasvetov, kako prihraniti pri porabi črnila in tudi papirja. 1. Ne natisnite celotnega dokumenta, če potrebujete le nekaj strani. 2. Vedno, ko je to mogoče, uporabite možnost obojestranskega tiskanja. 3. Pri tiskanju izberite opcijo »Draft« oz. »Fast/Economical prin-ting«. 4. Ne uporabljajte barv, če to ni potrebno. Izberite nastavitev za črno-belo tiskanje. Z razvojem in vedno boljšimi tiskalniki so se potrošniki vse pogosteje odločali tudi za tiskanje fotografij. To pa je danes, upoštevajoč cene kartuš in kakovostnega fotografskega papirja, s cenovnega vidika neracionalno, saj lahko fotografijo v formatu 10 x 15 naročite že za 7 centov, medtem ko jo boste sami natisnili za nekaj 10 centov. Nakup »neoriginalnih« kartuš se izplača predvsem tistim, ki veliko tiskajo za osebno uporabo. Pri preverjanju cen bodite pozorni, koliko strani boste lahko natisnili z eno kartušo (ceno kartuše delite z navedenim številom strani). Kartuše so namreč različno »zmogljive«, zato je bolj kot podatek o ceni pomembno, koliko nas stane natis ene strani. FOTO: Mojca Vtič torek • 20. septembra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Vidi se ... ... da si tudi v Ptuju želijo kakšnega Tima, ki bi poskrbel za turistično promocijo in pripeljal navdušene turiste na makadamske, luknjaste in blatne ceste. Vsaj teh je na območju mestne občine v izobilju vsepovsod, tudi tako rekoč v središču mesta. Si predstavljate: Tim na Panorami?! Govori se ... ... da bo očitno res treba nekoga spraviti na sodišče zaradi omalovaževanja slovenskega jezika, da bo mir pred potujčevanjem. Pokrov nam je tokrat dvignila ljubljanska anglo-amerikanščina, saj so neki »pomemben« tek slovenskih poslovnežev poimenovali Business run. Ali res ne more človek niti prdniti več po slovensko, ampak ga moraš jasno in glasno spustiti po anglo-ameri-ško? ... da je politika res k ... Ne samo lokalna, tudi globalna. Ko so pred leti velike države preizkušale jedrsko orožje, je to bilo domoljubno dejanje; ko sedaj to počne ena manjša azijska država, je pa to grožnja svetovnemu miru. A tisti prejšnji atomski poizkusi Foto: Tajno društvo PGC pa so bili v znamenju goloba z oljčno vejico? ... da so domoljubni jedci slovenskih živil v resni prehranjevalni dilemi: ker zaradi pozebe v trgovinah ne bo slovenskih jabolk, ali nam je letos dovoljeno jesti poljska "jabtka" in italijanske "mele" ali naj presedlamo na ekvadorske banane? Kaj bo bolj državotvorno? ... da v kidričevski občini razmišljajo o uvedbi svoje lokalne občinske valute, poimenovane sternthal. V marsikateri od haloških občin bi lahko imeli lokalno valuto litrček, samo bi se najbrž pojavilo preveč ponarejevalcev, pa tudi lokalni pijančki bi prevečkrat hodili na banko dvigovat, manj pa vlagat ... ... da ljudje zelo hitro najdemo povzročitelja svojih težav. Če smo zunaj središča države, so krivi tisti v prestolnici; če smo na podeželju, nas izkoriščajo tisti v mestu; če smo na gričevnatem delu, so vzrok za naše probleme tisti v ravnini; če smo v grabi, so vir naših težav tisti na vrhu brega; če smo na levi strani ceste, so povzročitelji naših nesreč tisti na desni... Zmeraj so krivi drugi, mi sami pa res nismo ničesar zagrešili! Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 8 5 7 7 4 6 8 7 9 2 1 7 7 8 1 5 5 8 4 3 5 3 9 2 6 9 7 6 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€€ GGG Bik vvv ©© € GGG Dvojčka v ©©© €€ GG Rak vvv © €€ G Lev v ©© €€€ GG Devica vv ©©© € GGG Tehtnica v ©© €€€ G Škorpijon vvv ©©© €€ G Strelec v ©© €€€ GG Kozorog vvv © €€ GGG Vodnar v* ©©© €€ G Ribi vvv © €€ GGG Torek, 20. september 14:00 Črešnjevec, Kulturni dom, srečanje starejših krajanov in krajank Sreda, 21. september 17:00 Sveti Tomaž, krajevna knjižnica, pravljična ura s posebno gostjo Ko bom velik, bom ..., Najboljša služba za Eli Četrtek, 22. september 09:00 Voličina, pri Kulturnem domu, Zavrh, kolesarjenje po poteh KS Voličina 18:00 Pragersko, muzejski vagon, razstava fotografij, 10 let folklorne skupine Breza 19:00 Pragersko, vodni stolp, razstava Bila je Policijska postaja Pragersko Petek, 23. september 09:00 Pragersko, prostori društva gojiteljev malih živali, razstava malih živali 11:00 Pragersko, pri spomeniku NOB pri OŠ Pragersko, komemo- racija v spomin na pragerske žrtve 2. svetovne vojne 17:30 Sp. Voličina, Čučkova domačija, literarna čajanka Leti lastovka domov 18:00 Zg. Hajdina 71, kmetija Kristine Kirbiš, Trganje in kožuhanje koruze, kožuhanje, trganje v sredo ob 14. uri 18:00 Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti, 5. državna tematska razstava Kvadrat in krog 18:00 Ptuj, Slovenski trg, dobrodelni tek KPŠ Mladi mladim, zbrana sredstva za dijaka Elektro in računalniške šole 18:00 Pragersko, Kulturni dom, predavanje V sliki in besedi o Pragerskem in Pragerčanih med obema vojnama, predava Mirko Munda 19:00 Fram, gasilski dom, 25 let etno skupine Zale iz Frama 19:00 Ptuj, CID, razstava in koncert Barve glasbe Urške Dajčman in glasbenega tria 20:00 Ptuj, Muzikafe, Drama preživetja staroselskih afriških ljudstev skozi pričevanja Toma in Bojane Križnar 20:00 Ptuj, grad, Rockcajt, koncert glasbene skupine Infected z gosti Mestni kino Ptuj Sreda, 21. september: 13:00 Z dojenčkom v kino: Maggie ima načrt; 20:00 Prečkanje Islandije. Četrtek, 22. september: 19:00 Snowden. Petek, 23. september: 17:00 Časovna kad doktorja Proktorja; 18:40 Snowden; 21:00 Dojenček Bridget Jones. Sobota, 24. september: 10:00 Kino vrtiček: Izbrani filmi s festivala Mali Slon in ustvarjalnica Kinovrtičkov kratki film; 1 7:00 Časovna kad doktorja Proktorja; 18:40 Snowden; 21:00 Dojenček Bridget Jones. Nedelja, 25. september: 17:00 Časovna kad doktorja Proktorja; 19:00 Dojenček Bridget Jones; 21:00 Prečkanje Islandije. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 20. do 26. septembra 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ O težavah s spominom Z Natalijo Škrinjar v četrtek ob 16. uri! Naudaru_ Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Larisa Toš, Hajdoše 52, 2288 Hajdina. Knjižno nagrado prejmejo po pošti. Iskrene čestitke! SC ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 20. septembra 2016 Plavanje • Plavalni izziv Plavalno druženje in tekmovanje na Ptuju Plavalni klub Terme Ptuj je izvedel eno izmed petih veteranskih tekem Pokala 2016 v plavanju z imenom Ptujski izziv. Na njem je tekmovalo 38 tekmovalcev iz 11 klubov in društev. Ti so bili razdeljeni v starostne kategorije in so plavali v desetih različnih disciplinah, med katerimi sta bili tudi dve štafetni preizkušnji. PK Terme Ptuj so zastopali Franjo Rozman, Tanja Raj, Matevž Božičko in Vida Božičko, za ptujsko Plavalno akademijo Kurent sta tekmovala Luka Solina in Saška Omeragič. Med omenjenimi je Franjo Rozman (predsednik PK Terme Ptuj) zmagal v svoji starostni kategoriji na 50 metrov delfin, zmagi si je v svoji starostni kategoriji na 50 metrov prosto in delfin t- W I f j E3 —* 1 1 ~ 2 'i 3 Tanja Raj Franjo Rozman priplavala tudi Tanja Raj. Iz kurentove akademije se je s časi izkazal Luka Solina. V disciplinah 50 metrov prosto in delfin ter 100 metrov prosto se je zelo izkazal še en ptujski plavalec Gregor Kra-vos, ki nastopa za PK Branik Maribor. Tekmovanje na Ptuju je bilo priložnost za druženje, za večino veteranov rezultat ni bil na prvem mestu. So pa rezultati tega tekmovanja del celotnega Pokala 2016 veteranov v plavanju, v katerem za končno razvrstitev štejejo štirje najboljši rezultati od petih tekmovanj v sezoni. Z organizacijo in izvedbo Ptujskega izziva sta bila zadovoljna tudi pobudnika tekmovanja Zvezdan Martič in Tina Jeromen, ki prihajata iz Športnega društva Riba. David Breznik Šahovski kotiček Kar pet mladih Ptujčanov izredno napredovalo, najbolj Tomaž Šuta Uspešni nastopi mladih članov ŠD Ptuj na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih in turnirjih so jim v zadnjih dveh mesecih navrgli kar nekaj novih ratinških točk. S tem pa tudi bistveno napredovanje na slovenskih lestvicah po posameznih starostnih kategorijah. V primerjavi z julijem je na septembrski lestvici največji skok naredil Tomaž Šuta, saj je z novimi 104 ratinškimi točkami napredoval s 35. na 23. mesto v konkurenci mladincev do 16 let. Naj Pivec je v konkurenci do 14 let dodal 93 točk, kar ga je sicer premaknilo samo za tri mesta, saj so tudi njegovi konkurenti v tem času napredovali. Največ točk v primerjavi z julijem je osvojila 11-letna Nika Kralj, in to 152, kar jo uvršča na 5. mesto deklet do 12 let. Za 61 točk je svoje julijsko izhodišče izboljšal še Matjaž Zupanič v konkurenci mladincev do 18 let ter za David Zagoršek 51 točk do 20 let. Nekaj manjših izboljšav sta dosegla še Tadej Murko pri mladincih do 12 let ter Amalija Skok pri mladinkah do 14 let. Predvsem Nika, Naj in Amalija pa imajo na »zalogi« še lepo število točk, ki so jih osvojili na prvenstvu EU v avstrijskem Cmureku, nekaterim bodo oktobra dodane še točke z mednarodnega turnirja Pula Open. Vsi omenjeni mladi šahisti in šahistke redno obiskujejo šahovsko šolo in treninge priznanega trenerja, MM Danila Polajžerja, kar se gotovo pozna pri njihovem napredku. Na septembrski svetovni lestvici najboljših sto članov stanje na prvih dvajsetih mestih ostaja skoraj nespremenjeno. Še vedno je v vodstvu aktualni svetovni prvak Norvežan Magnus Carlsen z 2857 točkami (njegov izzivalec za naslov svetovnega prvaka RUS Sergey Karjakin je z 2769 točkami na 9. mestu), prav tako je še vedno na drugem mestu Francoz Maxime Vachier-Lagrave 2813, v klubu 2800 pa sta še na 3. in 4. mestu Fabiano Caruana USA in Vladimir Kramnik RUS s po 2808 točkami. Na članski lestvici ostajata še dva člana ŠD Ptuj, in sicer na 31. mestu Vassily Ivanchuk z 2722 točkami in Jurij Krivoručko na 46. mestu z 2691 točkami. Od slovenskih šahistk in šahi-stov je na svetovnih lestvicah najboljših sto uvrščena edino MM Laura Unuk med mladinkami na visokem 21. mestu, kar je za 37 mest višje kot avgusta. Silva Razlag l GLASBO DO SRCA ir, ROJSTNI BAN ODDAJE L GLASBO »O SRCA VEČNAMENSKA DVORANA GORISNICA NEDELJA, 2. OKTOBRA, OB 16.00 Cena vstopnice: 10€ Ljubitelji dobre glasbe, 15 let je minilo, odkar se družimo vsak petek od 20.00 do polnoči na Radiu Ptuj v oddaji Z glasbo do srca. Vabimo vas na praznovanje 15. rojstnega dne. Äo/erefe'TEDNIK ^ RADIOPTUJ Si 89.8'98,2'I04,3 Vstopnice na voljo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj vsak delovni dan od 8.00 do 15.00, v sredo do 17.00. Umita Suler l'âf j v 1Taja Oderiap 4 i « Dr ligo Dug me tf - jjf hI a i - f /iMm > • m i f Natalija VerESten ^j^an^S^h,. felsig M i "jasmin Stauras www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 20. septembra 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ IZKOPI vseh vrst in planiranje, saniranje plazov, izgradnja malih čistilnih naprav in priključki, kanalizacija, fekalna in meteorna, preboji cestišč, polaganje tlaka in asfaltiranje. GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj, tel. 041 648 255, 031 648 255. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401. PRODAMO 500 l mošta rumeni muškat. Tel. 031 420 891._ PRODAM univerzalni stroj (cirkular-ka, drobilnik zrnja, luščilnik, skobel- nik). Tel. 041 267 402._ PRODAM ali menjam po dogovoru za žita trgatev na brajdah: jurka, šmarnica in gemaj. Lepa južna lega. Tel. 070 165 306._ PRODAM svinjo domače reje in ječmen. Tel. 040 571 404. NEPREMIČNINE UGODNO prodam manjše trisobno stanovanje z garažo na Ptuju. Tel. 051 240 314. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem opremljeno garsonjero. Tel. 031 503 142. O) o e> rz se zima približuje. 11/20 Danes bo sprva deloma jasno, jutro bo ponekod megleno. Čez dan bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo krajevne plohe. V Prekmurju bo pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Goriškem in ob morju okoli 15, najvišje dnevne pa do 21 stopinj. Obeti V sredo bo večinoma sončno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. V četrtek bo sončno z meglenim jutrom. Vremenska slika S šibkimi severovzhodnimi vetrovi doteka k nam vlažen in v višinah hladen zrak.