Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 22, 1983, 79 - 123 Oxf.232.411.5: 174.7 Picea abies : 164.5--015.3 VPLIV POZNEGA GNOJENJA SMREKOVIH SADIK NA ZACETNO RAST V NASADU ELERšEK,L.: Izvleček: Sestavek obravnava poskus poznopoletnega gnojenja smrekovih sadik (2+2) v drevesnicah (drevesnica Mahovnik - Kočevje in drevesnica Mengeš). Po prvi rastni dobi na terenu je foliarna analiza za gno- jene sadike pokazala boljšo prehranjenost iglic z N, večjo težo iglic in večjo težo poganjkov. Prirastoslovne meritve kažejo, da te sadike v skrbno osnovanem nasadu značilno bolje priraščajo prvo in še drugo leto po saditvi (nasad "Mozelj"). Pri manj kakovostnih sadikah in manj kakovostni saditvi pa gnojene sadike niso pokazale boljše rasti (nasad "Trzin"). THE EFFECTS OF THE SUMMER FERTILIZATION OF SPRUCE PLANTS IN FOREST NURSERIES ELERšEK, L.: Synopsis: The paper deals with the experimental late summer fertil ization of Spruce plants (2+2) in some forest nurseries (Mahovnik - Kočevje and Mengeš) . At the end of the first growth period in the field, the fol iar analysis detected a better supply of N in the needles, their higher weight, and a higher weight of sprouts. Growth measurements showed upa significanttly better increment of these plants in carefully establ ished plantations during the first and also the se- cond year after planting (plantation Mozelj). Plants of poored qua- lity and less carefully planted display no better growth (plantation Trzin). 79 Lado ELERšEK, dipl. inž.gozd. višji raziskovalni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 80 V S E B I N A Izvleček in synopsis 1. UVOD 2. 3. ZASTAVITEV POSKUSA 2. 1. Gnojenje v drevesnicah 2. 2. Osnovanje poskusnih ploskev 2. 2. 1. Nasad "Trzin" 2.2.2. Nasad "Mozelj" REZULTATI GNOJILNIH POSKUSOV 3.1. Ter~nske meritve, obdelava podatkov in jemanje vzorcev za foliarno analizo 3.1.1. Opis terenskih meritev in Iz njih izračunanih vrednosti 3.1.2. Foliarna anali.za 3.2. Prikaz dobljenih rezultatov 3.2.1. Rezu] tati dendrometričnih meritev 3.2.2. Rezultati foliarnih analiz 3.2.2. 1. Sadike iz drevesnice Mengeš in nasada "Trzin" 3.2.2.2. Sadike iz drevesnice Mahovnik in nasada "Mozelj" 4. PROBLEMATIKA IZPADA IN OBJEDANJA POSAJENIH SADIK 4.1. 1 zpad sadik v nasadih 4.2. Poškodbe po divjadi 5. VPLIV VELIKOSTI POSAJENIH SADIK NA ZAČETNO RAST V NASADU 6, DISKUSIJA IN ZAKLJUČNE UGOTOVITVE 7. POVZETEK 8. ZUSAMMENFASSUNG 9. LITERATURA 81 Stran: 82 83 83 84 84 84 85 85 85 86 87 87 96 96 97 100 100 104 109 114 118 120 122 l. UVOD Gozdne sadike vzgajamo v drevesnicah po načelih kmetijske pridelave. Zemljišče zboljšujemo z rahljanjem in dodajanjem gnojil ter rastline varujemo pred pleveli, škodljivci in boleznimi. Tako pospešeno vzgo- jene sadike pri pogozdovanju presadimo v slabša gozdna tla, kjer so dostikrat prepuščene na milost in nemilost talnemu rastlinju in poškodbam zaradi živali. Klasične sadike (z golo korenino) pri iz- kopavanju v drevesnici izgube del koreninskega pleteža, del korenin pa se v gozdu pri saditvi deformira. Posledica navedenega je pre- saditveni šok, to je obdobje, ko se sadika na novo zakoreninja, kar se odraža na zmanjšanem priraščanju sadike. Pri smreki traja to na- vadno dve leti. V prvih letih po saditvi običajno pomagamo smreko- vim sadikam z obžetvijo in zaščito pred objedanjem, lahko pa tudi s štartnim gnojenjem, ki pospeši rast sadike v kritičnem obdobju. v literaturi (12, 1'3) zasledimo, da lahko zagotovimo sadiki boljšo rast po presaditvi,tudi če pogozdujemo z bolje prehranjenimi sadika- mi. Take sadike moremo vzgojiti v drevesnici z jesenskim oziroma poznopoletnim gnojenjem tistih sadik, ki so namenjene za spomla- dansko saditev. V zvezi s tem se ponuja raziskava vpliva takega gno- jenja na prehrano sadik in na njihovo rast v nasadu, saj v naših raz- merah vplivate vrste gnojenja še nismo ugotavljali. Poskus jesenskega gnojenja sadik je odsek za semenarstvo, dreves- ničarstvo in nasade zastavil skupaj z odsekom za gojenje gozdov na IGLG. Pedološke in foliarne analize je opravil in opisal dipl.ing. Janko Kalan, IGLG, računalniško obdelavo pa dipl.ing.Vlado Puhek, BF. Zastavljena raziskava je izrazito uporabne narave. Namen dela je ugotoviti, ali je s postopkom jesenskega gnojenja v drevesnici, ki bi terjal le zmerna finančna sredstva, mogoče znatno izboljšati kakovost sadik in s tem kakovost pogozdovanja, kar bi se odražalo v 82 hitrejši začetni rasti posajenih sadik. Raziskava naj bi tudi po- jasnila ali je mogoče nadomestiti drago štartno gnojenje v gozdu z enostavnejšim jesenskim dognojevanjem sadik v drevesnici. Hra- nilne elemente, ki so dodani jeseni,predvsem lahko topljivi dušik, sadika ob skromni fiziološki aktivnosti še potegne vase v istem le- tu, a jih takrat~orabi za bujnejšo rast. Prav tako jesensko dogno- jevanje ne preprečuje normalne olesenitve sadike. S tem izboljšamo prehranjenost sadik neposredno pred izkopom, neporabljene elemente pa ima sadika le kot popotnico za na novo lokacijo. Ker se poskus navezuje na ugotavljanje višinskega in debelinskega priraščanja, oziroma letnega ugotavljanja višin sadik in debelin koreninskega vratu, smo poskus razširili še na ugotavljanje rasti glede na različno velikost sadik ob saditvi in na ugotavljanje od- visnosti izpada od velikosti posajenih sadik. 2. ZASTAVITEV POSKUSA 2.1. Gnojenje v drevesnicah Poskus smo zastavili v drevesnicah Mengeš in Mahovnik pri Kočevju, kjer srno gnojili smreke starosti 2+2 konec septembra 1.1978. Sa- dike prve drevesnice provenience "Kolovec" so bile namenjene za osnovanje nasada v K.o.Trzin, iz druge, s poreklom "Šahen" pa za osnovanje nasada v K.o.Mozelj. Uporabili smo gnojilo NPK 7:14:18 (brez kloridov) in KAN-27N, 3-5 MgO v naslednjih kombinacijah: O dve ploskvi po 3 rn2 v vsaki drevesnici NPK - (300 kg P 2o5 ), 2 ploskvi po 3 rn 2 v vsaki drevesnici N (300 kg N/ha), 2 ploskvi po 3 m2 v vsaki drevesnici 2N - (600 kg N/ha), 1 ploskev 3 rn3v drevesnici Mengeš NPK + N (300 kg P20 5 )z NPK + 300 kg N/ha z KAN), 2 ploskvi po 3 rn2 v drevesnici Mahovnik. Gnojili smo v suhem vremenu, da srno gnojilo lahko otresli na tla. Med gnojenimi ploskvami srno puščali 0,5 rn široke nepognojene paso- ve, iz katerih nismo uporabljali sadik za poskus. Gnojene sadike so kazale pred izkopom spomladi temnejšo zeleno barvo kot negnojene 83 sadike serije 11 0 11 • Ta razlika je bila še bolj očitna v drevesnici Mengeš, kar so opazil•i tudi tamkajšnji drevesničarji. Menili so, da poskus že kaž~ pozitivne znake. Za točno ugotavljanje spreje- manja hranilnih elementov pa je bila opravljena foliarna analiza. 2.2. Osnovanje poskusnih ploskev 2.2.l Nasad "TRZIN" Spomladi 1.1979 smo s 653 pripravljenimi smrekovimi sadikami iz drevesnice Mengeš osnovali poskusni nasad v K.o.Trzin, odd. 14, kjer je bil pred leti posekan na golo starejši bukov gozd s primesjo Sllllreke. Zemljišče ima južno ekspozicijo, nagib 5-30°, n.v. 300 m. Srednjeglobokim do plitvim pokarbonatnim rjavim tlem in ilovnatim tlom na apneni podlagi, ki po pobočju navzdol prehaja v dolomit, se tu in tam v spodnjem delu pridružujejo še karbonski skrilavci. Tla vsebujejo precej organske snovi v obliki boljšega sprsteni- nastega humusa. V njih je dovolj rastlinam dostopnega dušika in ka- lija, primanjkuje pa fosforja. Rastišče je suho in se je pokazalo kot problematično za saditev smreke zaradi spomladanske suše in zaradi golosečnega gospodarjenja. V nasadu smo uporabili gnojilne variante o, NPK, Nin 2N. Sadike smo posadili v 21 vrst, ki potekajo po padnici. Sadike ene vrste pripadajo eni gnojilni varianti, tej sledi vrsta druge variante itd., tako da so vse variante zastopane s približno enakim številom sadik. Izjema je le varianta 2 N, ki je skromnene zastopana. Raz- dalja med vrstami je cca 1,5 m, enaka pa razdalja med sadikami v vrsti. Vendar se zaradi močno razgibanega terena in v kupe zlože- nega vejevja razdalja med sadikami in smer vrst večkrat močneje spremenita. 2.2.2 Nasad "MOZELJ" Nasad je bil osnovan prav tako spomladi 1.1979 s smrekovimi sadikami, ki so bile vzgojene v drevesnici Mahovnik; Poskusna ploskev je v K. o. Mozelj, odd. 62 b, na posekanem grmišču s pionirsko vegetacijo, ki je nastala z zaraščanjem kraškega kmetijskega zemljišča. Nasad 84 ima južno ekspozicijo od 10-20° , n.v. 620 m. Geološko podlago tvorijo dolomiti, na katerih so se razvile zelo plitve do plitve ren- dzine, z njimi se mozaično družijo plitva pokarbonatna rjava tla (kalkokambisol). Meljasto ilovnata tla vsebujejo precej organske snovi v obliki dobro preperele sprstenine. Preskrbljenost tal z rastlinam dostopnim dušikom in kalijem je srednja, fosforja pa .tlem primanjkuje. Skupaj je bilo posajenih 1198 sadik v 44 vrstah, ki potekajo od zgornjega dela parcele proti spodnjemu. Zastopane so gnojilne vari- ante o, NPK + N, Nin NPK, in sicer vsaka v svoji vrsti, ter si slede v naštetem zaporedju v enajstih ponovitvah. Vse gnojilne variante so zastopane s približno enakim število, sadik. Razmiki med vrstami in med sadikami v vrsti so podobni razmikom v nasadu "Trzin". 3. REZULTATI GNOJILNIH POSKUSOV 3.1. Terenske meritve, obdelava podatkov in jemanje vzorcev za foliarno analizo 3.1.1. Opis terenskih meritev in iz njih izračunanih vrednosti Dendrometrične meritve smrekovih sadik so bile opravljene v obeh na- sadih prvič takoj po saditvi spomladi 1.1979, nato jeseni 1.1979 in 1.1980. Merili smo premere koreninskega vratu na vseh posajenih sadikah na višini 2 cm od tal z natančnostjo 0,1 mm. Višine sadik ob saditvi in višinske prirastke z natančnostjo 1 cm smo prav tako ugotavljali pri vseh sadikah v nasadu na koncu obeh vegetacijskih dob. Istočasno smo beležili izpad sadik. V nasadu "Mozelj" smo pri zadnjem merjenju obravnavali sadike, ki so imele objeden vršni poganjek, ločeno od sadik, ki niso bile objedene s čimer smo ugotovi- li tudi delež poškodb od divjadi. Iz meritvenih podatkov so bile z računalniško obdelavo izračunane tele vrednosti: višine in debeline sadik ob saditvi z varianco in standardnim odklonom za posamezne gnojilne vzorce 85 višinski in debelinski prirastki, variance in standardni od- kloni za gnojilne vzorce za prvo in drugo vegetacijsko dobo - višinski in debelinski prirastek za leto 1980 v nasadu "Mozelj" ločeno za objedene in neobjedene sadike , značilnosti posameznih prirastnih vrednosti iz različnih gnojil- nih variant glede na negnojeno varianto - korelacijska odvisnost višinskega in debelinskega priraščanja od višine in debeline sadik pri saditvi odvisnost izpada od velikosti sadik v prvi vegetacijski dobi po saditvi v nasadu "Trzin". 3.1.2 Fo1iarna analiza iz gozdnih drevesnic v Mengšu in Mahovniku smo vzeli vzorce iglic smre- kovih sadik pozno poleti 1978, ko je bil zastavljen gnojilni po- skus,in spomladi 1.1979 tik pred izkopom sadik. Jeseni istega leta smo ponovno vzeli vzorce (po vegetacijski dobi) iz obeh poskusnih nasadov. Vzorce smo nabrali ločeno za vsako gnojilno varianto in za O varianto, za primerjavo. v drevesnici smo od vsake poskusne variante vzeli po 10 sadik, od katerih srno odbrali vzorce polletnih oz. enoletnih smrekovih iglic. Na poskusnem objektu v K.O.Trzinu, oz. v K.O.Mozlju pa smo porezali proti jugu rastoče polletne poganjke prvega drevesnega vretenca. V laboratoriju srno iglice posušili in zmleli. Poprečnim vzorcem iglic smo določili naslednje lastnosti: - teža 1000 iglic - koncentracija dušika v iglicah po metodi rnikro-Kjeldahl. Poprečni vzorci iglic so bili sežgani po mokrem postopku v raztopini so- litrne in perklorne kisline; v ekstraktu je bil fosfor določen s spektrofotornetrorn, kalij s plamenskim fotometrom, kalcij in ma- gnezij pa so analizirali na Biotehniški fakulteti z atomskim absor- pcijskim spektro-fotometrorn. 86 Vzorcem iz poskusnih objektov v Trzinu in Mozlju nismo določali teže 1000 iglic, pač pa smo ugotovili poprečno težo enega polletnega poganjka prvega drevesnega vretenca in poprečno težo iglic enega takšnega poganjka. 3.2. Prikaz dobljenih rezultatov 3.2.1 Rezultati dendrometričnih meritev Rezultati terenskih meritev so v absolutnih in relativnih vredno- stih podani v tabelah štev. 1, 2, 3 in 4 in v grafikonih štev. 1, 2 in 3. V navedenih tabe,ah in grafikonih so upoštevani in prikazani prirastki druge vegetacijske dobe le za neobjedene sadike. Obje- dene sadike, ki so se pojavile v nasadu "Mozelj" so namreč začele priraščati bistveno drugače in so zato manj primerljive s prvimi. Prirastne vrednosti s.adik iz gnojilnih variant smo primerjali nepo- sredno s prirastki negnojenih sadik (varianta O). Torej nismo upoštevali razlik med višinami in debelinami sadik ob saditvi posame- znih gnojilnih variant. Te razlike so v glavnem manjše in slučajne ter imajo v eni gnojilni varianti višjo, v drugi pa nižjo vrednost kot negnojene sadike. Razen tega smo za nasad "Mozelj" ugotovili, da večje in debelejše sadike celo nekoliko slabše priraščajo kot manjše. {grafikona 9 in 10). V nasadu "Trzin" sadike v prvi vegetacijski dobi po saditvi nekoliko bolje priraščajo v višino kot negnojene sadike, vendar ta razlika ni značilna. Istočasno pa sadike slabše priraščajo v debelino. V drugi vegetacijski dobi pa so slabši višinski in boljši debelinski prirastki. Volumenski prirastek, ki ima primerjalno vrednost znotraj naših poskusov in je izračunan za sadiko brez.vej na predpostavki, da ima stebelce sadike obliko stožca, tudi ne kaže na boljšo rast gnojenih sadik. Da bi ugotovili resnično razliko med prirastki mase gnojenih in negnojenih sadik, bi morali sadike tehtati. Vendar bi to pomenilo uničenje dela poskusnega nasada in velike materialne iz- datke, zaradi česar smo se odločili za približno oceno volumna. Dobili smo jo iz že ugotovljenih meritvenih podatkov. Visok izpad sadik v nasadu v prvem letu - 48% - nakazuje, da so ne- 87 OSNOVNI REZULTATI DENDROMETRICNIH MERITEV V NASADIH Tabela št. ,1 Nasad "Trzin" Gnoj. š tev i 1 o sadi k Prir. H, cm Prir. /a, mm H, cm !!, cm varianta % iz12ada na 28 in% od O in % od O 78 79 80 79 80 79 80 78 79 80 78 79 80 sk. neob. o 179 102 91 4, 12 3,26 1, 18 1,65 41 ,6 45,7 49,0 6,7 7,9 9,5 43% 49% 100% 100% 100% 100% NPK 195 99 92 4,26 2,75 1,06 2,00 44,4 48, 7 51,4 7, 1 8,2 10,2 N N 00 49% 53% 103% 84% 90% 121% 00 N 186 90 90 4,38 2,56 1, 12 2,01 44, 1 48,5 51, 1 6,8 7,9 9,2 N N 52% 52% 106% 78% 95% 121% 2N 93 50 45 4,35 3, 16 0,80 1,91 40,3 44,6 47,7 6,7 7,5 9,4 N N 46% 52% 106% 97% 68% 116% Pop. 474 239 227 4,33 2,75 1 ,06 1,99 43,5 47,8 50,6 6,9 7,9 9,9 gnoj. 50% 52% 105% ..m ...m .!lil. Vse 653 341 318 4,27 2,90 1 ,09 1,89 42,88 47,15 50,05 6,84 7,93 9,82 skup. ,pop. 0% 48% 51% 104% 89% 92% 114% Nadaljevanje Tabele št.l Nasad "Mozelj" o 307 286 282 191 5,85 4,92 1,67 1,82 35,8 41,6 46,5 6,7 8,4 10,2 7% 8% 100% 100% 100% 100% NPK+N 298 287 279 193 6,76 5,94 1,93 1,77 35,3 42, 1 48,0 6,7 8,6 10,4 z z z N 3% 6% 116% 121% 116% 97% N 304 291 287 175 7, 12 5,93 2,07 1,87 38,2 45,3 51,2 7,2 9,3 11 , 2 z z z N 4% 6% 122% 120% 124% 103% NPK 289 274 264 177 7,01 6, 15 1,95 1,96 33,0 40,0 46, 1 6,5 8,5 10,5 a:, z z z N 5% 9% 120% 125% 117% 108% Pop. 891 852 830 6,97 6,00 2, 01 1,87 35,5 42,5 48,5 6,8 8,8 10, 7 gnoj. z z z N 4% 7% .un .llll .ll!!1 .!.2Jl Vse 1198 1138 1112 6,68 5,72 1 ,92 1,85 35,61 42,28 48,00 6,78 8,70 10,55 skup. ,pop. 5% 7% 114% 116% 115% 102% Opomba: Z - razlika med gnojilno varianto in negnojenim je značilna N - razlika med gnojilno varianto in negnojenim ni značilna 78 - meritev spom.1979 79 - meritev jes. 1979 80 - meritev jes. 1980 neob. = neobjedene sadike V nasadu "Mozelj" se dendrometrične meritve za 1.1980 nanašajo na neobjedene sadike. Tabela št.2 ABSOLUTNE IN RELATIVNE VREDNOSTI DVOLETNIH VIŠINSKIH IN DEBELINSKIH PRIRASTKOV SADIK Nasad "Trzin" Prir.vlš. Prir.deb. Gnoj. 1978 - 1980 1978 - 1980 varianta cm % od o mm % od o o 7,38 100 2,83 100 NPK 7,01 95 3,06 108 N 6,94 94 3, 13 111 2N 7,51 102 2, 71 96 Skup.gnoj. 7,08 ~ 3,05 .ill.. Vse skup. 7, 17 97 2,98 105 Nasad "Mozelj" Prir.viš. Prir.deb. Gnoj. 1978 - 1980 1978 - 1980 varianta cm % od O mm % od O o 10,77 100 3,49 100 NPK+N 12,70 118 3,70 106 N 13,05 121 3,94 113 NPK 13, 16 122 3,91 112 Skup.gnoj. 12,97 .llQ_ 3,88 .ll.1... Vse skup. 12,40 115 3, 77 108 90 Tabela št. 3 MERE VARIACIJE VIŠIN IN DEBELIN SADIK TER NJIHOVIH PRIRASTKOV V POSKUSNIH NASADIH Nasad "Trzin" Stand.odk. - 6' .! ) Gnoj. koeficient variac. v % v%= (100 . X varianta za H cm 1 R cm za 0 mm za erir.flJ mm za eri r. sp.79 1979 1980 sp,79 1979 1980 o 1 O, 1 2,03 3,54 2,0 0,66 1, 14 24 49 108 30 56 69 NPK 11,6 2,32 2, 18 2, 1 0,61 1, 18 26 55 79 30 57 59 N 10,6 2,84 1 ,85 1,9 0,68 1,31 24 65 72 28 61 65 2N 9, 1 2,54 4, 11 1,8 1, 70 1,44 23 58 130 27 212 75 Skupaj 10,61 2,43 2,88 1,98 0,88 1,26 2 2l .22 12. 81 fl Nasad "Mozelj" Stand.odk. - g v%= (100 . :) Gnoj. koeficient variac. v % X varianta za H cm za er1r. H cm za 0 mm za erir. f1J mm sp.?9 1979 ,\198~ sp.79 1979 ;,1980 o 7,0 1,81 2 ,51 1 ,2 0,86 1,23 20 31 51 18 52 68 NPK+N 9,0 1 ,87 2,98 1,4 1, 01 1, 07 25 28 50 21 52 60 N 7,0 2,08 3,32 1, 1 1, 02 1,20 18 29 56 15 49 64 NPK 7,2 1, 78 3, 17 1 ,3 1,31 1, 15 22 25 51 20 67 59 Skupaj 7,83 1,89 3, 15 1 ,27 1,26 1, 14 22 28 22. .!1 ~ 61 * za neobjedene sadike 91 VOLUMNI SADIK IN DVOLETNI VOLUMENSKI PRIRASTKI SADIK V NASADIH Tabela št. 4 Nasad Gnoj. V (volumen} v cm3 'V (eri ras tek) varianta 1978 1980 4Vvcm3 .4 V ~,NPK 4 V ~,-! ,,,-v ) A v o i . V - 1978~ , ~ 1978% !!,N.;--- ~.~ 1978 %)O o 4,88 11,56 6,68 1 ,00 137 co "Trzin" NPK 5,86 14,00 8,14 1,22 139 1, 01 N) Skupaj gnoj. 5,42 12,24 6,82 1,02 126 0,92 o 4,20 *12,66 8,46 1 ,00 201 "Mozelj" NPK 3,65 *13,29 9,64 .!.Jl 264 1,31 -Skupaj gnoj. 4,30 *14,50 10,20 Ll.!. 237 .L.!§. * - za neobjedene sadike H cm Grafikon št.l Grafični prikaz začetnih višin in višinskih prirastkov smrekovih sadik v letih 1979 i.n 1980 v poskusnih nasadih 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 o nasad "TRZIN" nasad "MOZELJ" N 2N NPK 1 NPK+N j pop.S štev. v stolpcu pomeni prir.gnoj.sad. v% glede na prir. negnoj. sad. 93 gnoj. var. Grafikon št.2 Grafični prikaz začetnih premerov koreninskega vratu smrekovih sadik in njihovih prirastkov v letih 1979 in 19 80 v poskusnih nasadih mm 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 t:):::::::::}:}] 11:;T?::IC:I o nasad "TRZIN" nasad "MOZELJ" N 2N NPK NPK+N pop. S j gnoj. var. štev. v stolpcu pomeni prir.gnoj.sad. v% glede na prir.negnoj. sad. 94 Grafikon št. 3 Shematični prikaz višinskega, debelinskega in volumskega prirastka na modelu poprečne sadike gnojilne variante O in NPK poskusnega nasada "MOZELJ" od 1.1978 do 1980. 50 · 250 H v cm v % 46,5 I / t I . 40. 200 30 150 20 · · 100 I I I I 35, 8 / -, I I I I I I 1 1 / / I / I I I 1 I 1 : I I I I / I I I I I 1 I I 1 I I o 1 I I / 10 · 50 / 1 o ~ Q) ·n I I / I 1 1 I I I 1 I I (1980) (1978) 33,0 201 o o ~ Q) ·n o ~ ty, Q) ~ 264 I I I : . o -'--1-' _ __,''-.-----+----..---'--,...___._....__ ...... _._ o ~ C, Q) ~ o ~ Q) ·n o ~ ty, 10 5 o 0 v mm 95 5 10 Volum.prir. v% kateri dejavniki potrebni za uspešno osnovanje nasadov, tu odpoveda- li. Nasad "Mozelj" je osnovan s skoraj dvojnim številom sadik glede na opisani nasad in je kljub suši na začetku prve vegetacijske dobe propadlo le 5% posajenih sadik. Višinski in debelinski prirastki so po prvi vegetacijski dobi značilno višji pri vseh gnojilnih variantah glede na negnojene sadike. Najvišji višinski prirastek je pri varianti "N" in znaša 122% prirastka negnojenih sadik, najvi- šji debelinski prirastek je pri varianti "NPK" in znaša 125%. V drugem letu je višinsko priraščanje še vedno značilno višje za vse gnojilne variante, z najvišjo vrednostjo 124% pri varianti "N". Debelinsko priraščanje pa kaže v tem letu le manjša statistično neznačilna odstopanja za gnoj~ne sadike glede na negnojene. Višinski prirastek se oblikuje namreč iz rezerv, ki so bile uskla- diščene v preteklem letu, debelinski prirastek pa se gradi iz te- koče produkcije. Dvoletni višinski prirastek je pri gnojenih sadikah za 20% višji kot pri negnojenih, medtem ko je debelinski prirastek višji za 11%. Najvišje prirastne vrednosti sta pokazali gnojilni varianti "N" in "NPK". Teoretično je dvoletni volumenski prirastek pri gnojenih sadikah za 21% višji kot pri negnojenih. Dosledno pojavljanje bistveno boljših višinskih in debelinskih pri- rastkov sadik v nasadu "Mozelj" pri vseh gnojilnih variantah v prvem letu in pri višinskih prirastkih v vseh gnojilnih variantah v drugem letu prepričuje, da pozitivni rezultat ni posledica kake grobe napake pri terenskih meritvah, temveč odraz boljše prehra- njenosti uporabljenih sadik. 3.2.2 Rezultati foliarnih analiz 3.2.2.1 Sadike iz drevesnice Mengeš in nasada "Trzin" Analize so pokazale, da se je sadikam, ki so bile pozno poleti 1978 dodatno gnojene, močno povečala vsebnost mineralnih hranil, kar moremo na iglicah prav lepo opaziti. Iglice gnojenih sadik so se pre- 96 cej okrepile, saj je njihova teža v primerjavi z iglicami sadik, ki niso bile dodatno gnojene, narasla kar za 12 do 39%. V težjih iglicah se je povečala tudi koncent~acija nekaterih hranilnih e- lementov. Skupna koncentracija hranil v iglicah negnojenih sadik znaša 2,74%, v iglicah gnojenih sadik pa 3,08 do 3,31%. Zlasti močno se je povečala vsebnost dušika. Pri dodatno gnojenih sadikah so bi- le ugotovljene kar za 44 do 73% višje koncentracije dušika v smre- kovih iglicah kot pri negnojenih sadikah. Iglicam gnojenih sadik se je nekoliko povečala tudi koncentracija fosforja. V koncentracijah ostalih analiziranih elementov ni bilo razlik med gnojenimi in negno- jeno varianto. Sadike s poskusnih polj v drevesnici so bile spomladi 1979 posajene v Trzinu. Tem sadikam smo analizirali polletne poganjke prvega drevesnega vretena. Iz rezultatov analiz se opazijo razlike med do- datno gnojenimi in negnojenimi sadikami. Na gnojenih sadikah so zrasli za 48 do 83% težji poganjki kot na negnojenih sadikah. Sko- raj prav toliko se razlikujejo poprečne teže iglic enega poganjka. Iglice gnojenih sadik vsebujejo precej več dušika kot iglice ne- gnojenih sadik. Za ostale analizirane elemente nismo ugotovili razlik v koncentraciji med gnojenimi in negnojeno varianto. Re- zultati so predstavljeni v naslednji tabeli (št. 5). 3.2.2.2 Sadike iz drevesnice Mahovnik in nasada "Mozelj" Spomladi 1979 so bile ugotovljene precej izenačene vrednosti za težo 1000 iglic med posameznimi poskusnimi variantami. Jasno raz- liko opazimo le pri varianti NPK, kjer je teža 1000 iglic za eno tretjino večja od teže iglic negnojenih sadik. Podatki o vsoti koncentracij mineralnih hranil pokažejo, da se je koncentracija hranil v iglicah gnojenih sadik povečala za eno šestino do eno če­ trtino. Po gnojenju so se v iglicah najbolj povečale koncentracije dušika, nekoliko se je zvišala tudi vsebnost fosforja. Pri ostalih analiziranih elementih povišanje koncentracij ni bilo ugotovljeno. Spomladi 1979 so sadike s poskusnih polj v drevesnici Mahovnik prenesli na teren in jih posadili na poskusnem objektu Mozelj. Je- seni istega leta so bili analizirani polletni poganjki prvega dre- 97 ANALIZA SMREKOVIH IGLIC (Mengeš, Trzin) Tabela št. 5 Poprečna teža V z o r e c iglic Teža Koncentracija hrani 1 enega enega 1000 poganjka poganjka iglic N p K Mg Ca Skupaj mg g % od suhe snovi MENGEŠ 1978 ~ jes. ~ o, 18 0,72 o, 15 0,80 3,00 MENGEŠ 1979 o 1,387 0,95 o, 15 0,67* o, 15 0,82 2,74 - "' CD sp. N 1,560 1,57 o, 17 0,50 o, 19• 0,88* 3,31* 2N 1,594 1,64* o, 15 0,50 o, 14 0,77 3,20 NPK l ,92S* l,37 0,22* 0,58 o, 13 0,78 3,08 TRZIN 1979 o 134 89 ~ 0,21*' 0,50 o, 18* 0,31* 2, 15 jes. N 245* 167* 1,31 o, 19 0,44 o, 17 0,26 2,37* 2N 230 153 1,38• 0,19 0,40 o, 13 0,21 2,31 NPK 193 123 1,21 o, 18 0,54* o, 15 0,24 2,32 * maks. vred.gnoj.variante ANALIZA SMREKOVIH IGLIC (Mahovnik, Mozelj) TABELA št. 6 V z o r e c Poprečna teža Teža Koacentracija hranil enega i9l ic 1000 N p K Mg Ca Skupaj poganjka enega pog. iglic mg g % od suhe snovi Mahovnik 1978 jes. .h§l 0,22 0,64 o, 15 0,58 3,21 Mahovnik 1979 O 1,950 .Lll o, 16 0,50* o, 13 1,08 3, 1 O sp. C!> N 1,789 1,94* 0,18 0,48 o, 12 0,99 3,71 C!> NPK 2,519* 1,88 o, 18 0,45 0, 14* 1,24* 3,89* NPK+N 1,972 1,88 0,19* 0,45 o, 12 1, 00 · ' 3,64 Mozelj 1979 o 83 65 0,88 0,35* 0,50* 0,22* 0,63* 2,58 jes. N 97 77 1,32 0,14 0,40 o, 19 0,51 2,56 NPK 105* 83 1,48* 0,17 0,46 0,21 0,53 2,85* NPK+N 105* 84* 1,44 o, 16 0,42 O, 19 o,49 2,70 * maks.vred.gnoj.variante vesnega vretena. Na sadikah, ki so bile pozno poleti 1978 dodatno gnojene, so zrasli težji poganjki kot na negnojenih sadikah. Tudi poprečna teža iglic enega poganjka je na dodatno gnojenih sadikah večja kot na negnojenih sadikah. Iglice gnojenih sadik vsebujejo za 50 do 68% več dušika kot iglice kontrolnih sadik. Obenem pa je koncentracija fosforja v iglicah dodatno gnojenih sadik za polovico nUja kot v iglicah negnojenih sadik. Rezultati so predstavljeni v tabeli št. 6. 4. PROBLEMATil