v KATERIH KRAJIH SVEŽE ČRN ASFALT ČAKA ZIMO? O poštnina plačana pri pošti 3102 Celje, december 2016, cena 2 EUR tr šeni jur do 0 Jf ŠENTJURSKE novice Vsem bral 2016 v 31)2(40/ 4 Šeni jur / želimo oo decemb 0117912,12 prijazne praznike! Uredništvo Šentjurskih novic JBPBtz mMmrn jpfi ti* OOBlšS u PETRA VOGA KUMER, ŠENTJURSKA OPTIČARKA® mm* NAJ OSEBNOST ŠENTJURSKIH NOVIC JE NA BOLNIŠKI SMO DLJE KOT DRUGI SLOVENCI O MULEJ Šentjur M m • VULKflNIZflCIJfl •AVTOPRALNICA • DIAGNOSTIKA VOZIL • SERVIS VOZIL • 3D OPTIKA • HRAMBA PNEUMATIK • RAVNANJE PLATIŠČ ---JgLjg74917101 E-matl:mulel.il8laiiigslol.nel jkljeni v Mulej Caffe w Tlfifom TIP-TOP AVTOMOBILI d.o.o • PROOAIA KVALITETNIH RABLJFNIH VOZIL Z l-LETNIM JAMSTVOM • TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA • POSREDOVANJE PRI FINANCIRANJU VSEH VRST VOZIL ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE • PLAČILO NA POLOŽNICE OD 1 7 LET • RENT-A-CAR Tel./fax.: 03 545 1870 www.trakom-slo.com j P.E. Lesna ulica 1 070 633 633 tiptop.avtomoblll0gmail.com 3230 Šentjur | 0820 513 62 www.tlp-top-avtomoblll.sl 9"7 71 144»875007 Toooč avtlboč ^Ve^dPje vuu£ vuavu., tlboč Čvvttboč /^Ve^ wv&£ vuavu., dža grte po oVetu. - fuavui oS /uavvi -oVet£oSa 3 vuavu.. ("f. Pavček) www.uniforest.com ^CtipvL podjetja (j(vu.jon£titr REST wrf$)or V podjetju Wravor, zaradi širitve proizvodnje, iščemo nove sodelavce: • STRUGARJE • VARILCE • CNC OPERATERJE • STROJNE INŽENIRJE Informacije in prijave: 03 757 19 10, wravor@wravor.si. tVRAVOR (l.o.o, Stranice 27/a, 3206 Stranice, tel. 03-757-19-10, http://www.wravor.si VVEILER ABRASIVES GROUP Mnogo Igrivih Prazničnih Trenutkov! SVVATVCOMET foto: Robert Gajšek ■4. > jBt « vjB! 18 r Tuj KB OBČINA ŠENTJUR Cenjene občanke, spoštovani občani Občine Šentjur! Naj bo v prazničnem času v vseh ognjiščih sveti mir, v vaših domovih toplina, blažena radost v vseh srcih in med vami pristna bližina. V čarobnem decembru med nami stkimo nove vezi, podarjajmo dobra dejanja, iskrene misli in besede naj bodo bistvo obdarovanja. V letu 2017, ki prihaja, si znajmo drug za drugega vzeti čas, pa bo vsak dan lahko - praznik za nas. Želim vam lepe božično-novoletne praznike in vam čestitam ob državnem prazniku, 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti. Mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur, s sodelavci OU tLO' brezplačne SMUČARSKE POČITNICE ZA VSO DRUŽINO NA ROGLI C3 dnevnem najemu bungalova na Rogli s smučarsko vozovnico za 4) Vpiši svoj rojstni datum + bonus številko, ki ti jo bomo vsak dan v decembru povedali voditelji Radia Rogla na: www.novjce ali www.radioroqla.si PRAVO DARILO ZA PRAVO OSEBO ... DARILNI BONI ROGLE IN TERM ZREČE! ^ Rogla Terme Zreče www.rogla.eu in www.terme-zrece.eu. Izbirajte in nakupujte v novi spletni trgovini shop.unitur.eu. Z|. DlEKjQ33 ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si NA NASLOVNICI IZPOSTAVLJENO NOVO ' VPRAŠANJE: Ste se udeležili slavnostnega prižiga lučk? www.novice.si SPLETNA ANKETA NEPRESLISANO lLI Kj ■S3Sm ” ;w MED ŠTIRIMI STENAMI Pot iz primeža nasilja obstaja Nasilje v družini. Direktorica CSD za Šentjurske novice o tej pereči problematiki. Izjem ni. Žrtve so vseh starosti in iz vseh slojev družbe. Lahko jim pomagamo. » Piše: Nina Krobat Policijska statistika kaže, da je Šentjursko precej obremenjeno s primeri nasilja v družini. To ne pomeni nujno, da je družinskega nasilja pri nas dejansko vedno več. Očitno pa je, da se o njem veliko več govori in da je bolj prepoznavno, je za naš časopis povedala direktorica Centra za socialno delo Šentjur (CSD) mag. Anica Weber, s katero smo govorili o tej pereči problematiki. \ Po zakonu šteje, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. f -S-. DEJSTVA GE£fl33 Lahko pomagajo! Nasilje v družini je pogosto skrito med štirimi stenami in zanj redko ali prepozno izvedo sosedje, sorodniki ali institucije. Žrtve se nasilja pogosto sramujejo, so zelo prestrašene in nimajo moči, da bi o njem spregovorile. V želji po preživetju razvijejo različne obrambne mehanizme, nasilje nad njimi in njihovimi otroki pa se nadaljuje. Nemalokrat ga minimalizirajo in opravičujejo. »Nikogar ne moremo prisiliti, da bi izstopil iz uničujoče zveze ali poiskal svetovanje, saj se mora za to odločiti vsak sam, vsekakor pa lahko s podporo in svojim uvidom situacije doprinesemo k razrešitvi. Naš cilj je pokazati, da smo tu, da bi pomagali in ne sodili in kaznovali. Pot iz primeža nasilja obstaja in na CSD lahko pomagamo.« DEJSTVA Kie lahko prijavite nasilje? Operativno komunikacijski center Tel. št.: 113 Delovni čas: 24 ur na dan Anonimna številka policije 080 12 00 Delovni čas: 24 ur na dan Policijske postaje Delovni čas: 24 ur na dan Anonimna e-prijava na policijo Vodje policijskih okolišev Centri za socialno delo Brezplačni SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja 080 11 55 - vsak delavnik od 12. do 22. ure; vsak dan od 18. do 22. ure Vzgojno-izobraževalne ustanove Prijava vodstvu in/ ali svetovalni službi v primerih nasilja nad otroki. Zdravstvene ustanove Prijava osebnemu zdravniku ali specialistu. Dva otroka umaknili iz družin CSD po prejemu informacije o nasilju v družini vedno ukrepa. Zaščita žrtve in pomoč so na prvem mestu, še posebej, če je žrtev otrok. Kadar je to edina izbira, ki je otroku v korist, lahko otroka staršem tudi odvzamejo. »V zadnjih letih je bil izveden ta ukrep zaradi fizičnega nasilja le v dveh primerih. Otroka sta bila nameščena v krizni center, kasneje pa sta se vrnila nazaj v matično družino. Naša prizadevanja gredo vedno v smeri izboljšanja razmer v družini, da do odvzema ne bi prišlo.« pravic ter možnosti učinkovite pomoči, žrtve prej pokličejo na pomoč in so zato tudi posledice manjše. Na državnem nivoju je število obravnavanih zadev nasilja v družini v upadu.« Pogosto prezrto nasilje V zadnjih dveh letih je precej upadlo tudi število mladoletnih žrtev nasilja v družini. »Možen vzrok za to je, da so otroci kot žrtve prezrti ali pa so njihovi starši bolj odgovorni in ozaveščeni.« Po podatkih šentjurskega CSD je še zmeraj najbolj prisotno psihično nasilje, takoj sledi fizično. »Spolno in ekonomsko nasilje sta hitro prezrti kategoriji. Spolno nasilje je še vedno tabu, žrtve o njem spregovorijo največkrat šele v odrasli dobi. Ekonomsko nasilje pa je značilno za žrtve, ki so izolirane, zato podatki zgolj o tej vrsti nasilja ne pridejo v javnost,« pojasni direktorica. Zakaj toliko nasilja? Nasilje v družini je razširjeno v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih, ugotavlja VVebrova. Ogroža najbolj ranljive skupine ljudi, otroke, invalide, starejše in tiste, ki niso sposobni skrbeti zase. Med odraslimi žrtvami je največ žensk, žen, partnerk ali nekdanjih partnerk. »Naše območje je močno obremenjeno s problemi, povezanimi z alkoholom, saj je alkoholizem zelo razširjen pojav. Vendar so vzroki širši in globlji in med seboj povezani. Morda sta kriva do neke mere tudi brezposelnost in revščina, pa vzorci in toleranca do nasilja. Toleranca se na srečo niža, tolerance do nasilja ne sme biti,« poudarja Webrova. Število primerov zadnjih letih Podatki šentjurskega CSD kažejo, da je do leta 2013 pri nas družinsko nasilje naraščalo (glej tabelo). V zadnjih dveh letih je po številu zaznanih primerov sicer viden upad, a so v vsakem letu zaznali po en primer najhujšega nasilja, ki seje končalo s smrtjo. »Upad števila primerov je možen zaradi večje ozaveščenosti glede človekovih Primeri i Mladoletne žrtve Mladoletni storilci Odrasli Morilci ---------.........- -"-.mladoletnih--- Uvodnik dobitnik lanskega priznanja Šentjurskih novic J* za življenjsko delo k TRENUTEK ZA RAZMISLEK Oum nikoli nisem imel občutka, da da-l) jem več. Težo lanskega prestižnega priznanja za življenjsko delo sem občutil kot nekaj lepega, kar se ti v življenju lahko zgodi in je neponovljivo. T^ravijo, da ne obstajata ne preteklost A niti prihodnost, ampak samo trenutek, v katerem si zdaj. Ko se zaključuje neko obdobje aktivnega življenja, imaš več časa za razmislek o svojem življenju in delu, ki te je vodilo skozi življenje. T Tedno se mi je zdelo, da moram V narediti več za tiste, ki imajo še manj kot jaz sam ali moja družina. V mladosti smo živeli skromno, a pošteno in mogoče je bila zato v meni vedno prisotna želja, da moram narediti nekaj več. S ponosom lahko ugotovim, da smo delali dobro, dobro pa zato, ker sem delal z ljudmi, s katerimi smo razmišljali podobno. Vse to nas je vodilo naprej, vedno k večjim, čeprav težko dosegljivim ciljem. 11 udi recesija, ki nas ni samo oplazi-1 la, kot so napovedovanje pustila globoke sledi na ljudeh. V naši državi je že resno materialno prikrajšan vsak sedmi državljan. Jezi me, ker nam še vedno le peščica grabežljivcev uničuje blagostanje življenja in marsikdo nima niti za preživetje. Ne morem razumeti dejstva, da je v naši družbi toliko nasilja, finančne nediscipline, mobinga, revščine, žal tudi lakote ...in da država vse to tolerira. Skrajni čas je, da se sprejmejo ukrepi, ki krepijo socialno družbene standarde in omogočajo boljše in lepše življenje ljudem. Sem veteran vojne za Slovenijo in vem, da se za takšno državo nismo borili! T Tsem bralcem Šentjurskih novic želim V prijazne praznike, napolnjene z dobrim. NOVICE urednistvo@sentjurskenovice.si NOVICE urednistvo(g)sentjurskenovice.si Se pred zimo marsikje prenovljeni Nov asfalt. Veselijo se ga v Hru-ševcu, na odseku cest Spodnje Jelce-Presečno, Stara Zaga-Pav-lič, Žepina-Proseniško, Zg. Košni-ca- Pogorevce in na Javorju. Občina Šentjur je letos pristopila k več večjim sanacijam vozišč in odsekov cest v različnih delih občine, čemur namenja precej denarja iz občinskega proračuna. Toplo vreme v zadnjih novembrskih dneh je poskrbelo, da so izvajalci del pohiteli ter izkoristili ugodne razmere za dela na cestah in tako je več odsekov nedavno dobili svežo asfaltno prevleko. V zadnjem novembrskem tednu je tako bil asfaltiran nov odsek ceste proti Hruševcu; letos občina nadaljuje z deli na lokalni cesti od križišča s cesto proti Vrbnemu do križišča z Vrtno ulico. Cesta še širi na pet metrov z urejenim pločnikom ter vso ostalo komunalno opremo. Asfalt je dobila tudi javna pot Stara Žaga-Pavlič v KS Planina pri Sevnici, ki je glavna povezava za Bohor. Gre za modernizacijo odseka v dolžini 500 metrov z ureditvijo odvodnjavanja. Prav tako je asfaltna prevleka že na odseku lokalne ceste Žepina-Proseniško. Prenavlja se kar 800 metrov dolg odsek, 700 metrov pa bo skupno novega pločnika od križišča na Proseniškem do odcepa za Cerovec, posodobljeno je tudi avtobusno postajališče. Spomnimo, daje Občina Šentjur maja letos začela s prenovo lokalne ceste Spodnje Jelce-Presečno. Skupno je novega asfalta za 1.200 metrov; 700 metrov ceste je bilo še do pred kratkim makadamske, na odseku 500 metrov pa je bilo treba asfaltno prevleko obnoviti. Projekt je zajemal tudi sanacijo kar šestih plazov. (PM) Nov odsek Žepina-Proseniško. Veselo na Javorju V KS Gorica pri Slivnici so v novembru obeležili uspešno izvedeno modernizacijo javne poti Javorje-Vinarje. V veliki meri so za prenovo zaslužni krajani, ki so zbrali kar 9.700 evrov, domača krajevna skupnost je prispevala 26.500 evrov, prenovo cestnega odseka v dolžini 610 metrov pa je prijavila tudi na občinski razpis za sofinanciranje občinskih cest, od koder je za asfaltiranje odseka prejela skoraj 30.000 evrov, ob občine pa še dodatnih 3.000 evrov. Krajani so se zbrali na odprtju modernizirane ceste Ja-vorje-Vinarje. Prenovljeno med Zg. Košnico in Pogorevcami Konec oktobra so ob svežem črnem asfaltu praznovali tudi v KS Prevorje, ko so pripravili odprtje ceste v vasi Košnica. 570 metrov dolg odsek ceste je KS Prevorje prijavila na občinski razpis za sofinanciranje prenove cest, skupno je celotna prenova z asfaltiranjem stala dobrih 33.330 evrov, krajani, ki so vložili veliko lastnega denarja (9.000 evrov) in prostovoljnega dela, so s sodelovanjem KS uredili podlago, asfalt pa je financirala Občina Šentjur. Tjaša Romih iz Turnega. Nova, deveta vinska kraljica Svete Helene. Str.ffi Gregor Počivalšek, predsednik kulturnega društva Grobelno. V novembru so organizirali odmevni šesti kantavtorski festival. Str.^ ŠTEVILKA MESECA ODSTOTKOV OBČANOV V DOBJU KADI. TO JE OBČINA Z NAJNIŽJIM DELEŽEM KADILCEV V DRŽAVI. Teme M ES ECA NA BOLNIŠKI SMO NEKAJ DNI DLJE KOT OSTALI SLOVENCI str. 9 Kako zdravi smo? Dobje je občina z najnižjim deležem kadilcev v državi, na Šentjurskem je manj astme. tir-';' X” % * v- ŠE PRED ZIMO MARSIKJE NOV ASFALT str.6 PO NOVEM BOMO LAHKO SAMI IZBRALI DIMNIKARJA str.b TAKO LEPA, DA BI V NJEJ KAR PRESPALI str.,o Anja TVobec. Že 18 let skrbi za lep in zdrav nasmeh na Šentjurskem. Str.^ Zvone Kostevc z Vejic na Planini pri Sevnici. Ohranja izumirajočo znanje pletenja košar, košev ... Tanja Seničar in Anja Keše. Mladi šentjurski pesnici sta se prvič javno predstavili. Matjaž Vodišek in ansambel Petka. Akustični koncert Avsenikovih skladb je navdušil. S Pastirčkom je posebno očaral klarinetist Vodišek. Str.^ Simona Zdolšek, ravnateljica šentjurske glasbene šole. V stavbi na Ulici skladateljev Ipavcev 30 se izjemno dobro počutijo. — Str. (3 POT IZ PRIMEŽA NASILJA OBSTAJAstr * Nasilje v družini. Kaj je o tej pereči problematiki za Šentjurske novice povedala direktorica CSD Šentjur? Če doslej sami nismo imeli besede pri tem, kdo bo čistil naš dimnik, bo po novem letu drugače. Veselijo se ga v Hruševcu, na odseku cest Spodnje Jelce-Presečno, Stara Žaga-Pavlič, Žepina-Proseniško, Zg. Košnica-Pogorevce in na Javorju. V stavbi na Ulici skladateljev Ipavcev 30 smo obiskali nove prostore glasbene šole. IBlllHII!lill!li!illi!lilillilillilillililli!i!llll»w^MB^~^liHill!lillli!tllHliiniil,llHt!li!l!llllt|)!l!lilllllli;i;!iilllliliilHI!l!ll!ini!llll!lili!lililliHlli!|!li!l|lil(jltl||li|i;i!li;ii!i;ii!-ijlt|lili!l!li|llli Drameljfni dobijo novo igrišče Športno igrišče. Obstoječe je dotrajano in neprimerno, zato ga bodo posodobili. Športno igrišče v Dramljah, ki 1$ neposredni bližini pred leti obnovlj^, šole, je dotrajano in že skoraj neprintf'1' za uporabo, igrišče nima pravilnih dih* zij niti razsvedjave. Da bi imeli lep#., primernejše igrišče, si v Dramljah žd Vrsto let. Zdaj jim bodo željo uresničili. ^dkšno bo novo? . Na novo bodo tako uredili nogometno n košarkarsko igrišče, stezo za skok v Qa|jino z doskočiščem, metališče za suva-Je krogle in dvopasovno tekaško stezo z zaključno plastjo iz sintetičnih mate-lal°v. Na zgornjem delu bosta urejeni otroško igrišče in igrišče za odbojko na j^vki. Na novo bodo uredili tudi cesto, 1 bo igrišče povezala z naseljem. Novo igrišče bo nudilo dobre pogoje za pouk športne vzgoje, rekreacijo krajanov vseh generacij in izvajanje različnih športno-rekreativnih disciplin lokalnih dmštev in klubov. Bistveno pa bo tudi prispevalo k urejeni podobi središča kraja, so ob podpisu pogodbe z izvajalcem poudarili na Občini Šentjur, ki bo plačala glavnino del, ocenjenih na skoraj 430 tisočakov. Od tega bo dobrih 78 tisoč evrov prispevala Fundacija za šport. Dela bo opravilo celjsko podjetje Remont, končana pa bodo predvidoma do konca maja 2017. (NK) -»eh* , | Spomladi prihodnje leto bo tukaj novo, ■ sodobno športno igrišče. „ . AKTUALNO urednistvo(5)sentjurskenovice.si DIMNIKAR Po novem izbrali sami Namesto koncesij licence. Preverjamo, kaj prinašajo nova pravila o dimnikarskih storitvah. Kaj pričakujejo? Na ministrstvu so prepričani, da novosti prinašajo prednosti tudi za podjetja. Kaj pa menijo dimnikarske službe? » Piše: Nina Krobat Če doslej sami nismo imeli besede pri tem, kdo nam bo čistil dimnik, bo po novem letu drugače. Prenovljeni ^ zakon o dimnikarskih storitvah nam namreč daje možnost, da dimnikarja oziroma dimnikarsko službo prosto izberemo sami. tev. Za uporabnike je bistvena novost torej prosta izbira izvajalca, ki pa bo moral imeti licenco, določene bodo tudi najvišje cene storitev. Če bo dimnikarska služba izpolnjevala določene pogoje, ji bo licenco podelila pristojna upravna enota. Če kaj ne bo v redu, ji le-ta lahko licenco tudi odvzame. Licence ne bodo krajevno omejene in bodo veljale za celotno območje države, tudi časovno ne bodo omejene. Kako po novem do dimnikarja? Če smo zadovoljni z obstoječo dimnikarsko službo, nam Namesto koncesij licence Obstoječi koncesijski sistem urejenosti dimnikarstva v veljavi ostaja še do konca leta, nato uvajamo licenčni sistem opravljanja dimnikarskih stori- Kaj pričakujejo dimnikarji? Na Ministrstvu za okolje in prostor so prepričani, da novi sistem prinaša prednosti tudi za dimnikarske družbe, saj ne bodo več krajevno omejene. Prav tako bo lahko to službo ob izpolnjevanju pogojev opravljalo več podjetij. In kaj pričakujejo v Dimnikarstvu Celje, ki do konca leta še ima koncesijo za opravljanje storitev na Šentjurskem? »Pričakujemo, da bo za naše podjetje po novem boljše, saj ne bomo več omejeni na neko lokalno območje, ampak bomo lahko delali povsod. Menim, da bo novi sistem boljši tudi za uporabnike. Če zdaj niso bili zadovoljni s storitvami, niso mogli nič, zdaj pa bodo lahko izbrali drugega izvajalca. Konkurenca bo večja, kar bo po mojem boljše,« je povedal direktor Allen Cvek. V Dimnikarstvu Celje računajo na to, da bodo po novem storitve opravljali tudi na območjih, kjer doslej niso imeli koncesije. Velika izbira pomeni več kot 60.000 izdelkov 001 Celjle - z veliko Drive-in halo! Kidričeva ulica 32, Celje Pon.-pet., 7,- 20. ure Sob., 8,- 20. ure Ned., 8,- 14. ure GDH3H ni treba storiti ničesar (seveda pod pogojem, da bo naš dimnikar pridobil jtotrebno licenco). Če pa želimo dimnikarja zamenjati, bomo morali drugega izvajalca dimnikarskih storitev izbrati najkasneje do konca junija 2017, in sicer za obdobje najmanj enega leta. Če tega ne storimo, se šteje, da smo zadovoljni in bo to delo še naprej opravljal tisti, ki gaje doslej. Izbirali bomo sicer med izvajalci z licenco, ki bodo objavljeni na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Do objave seznama dimnikarskih služb lahko dimnikarske storitve opravlja izvajalec, ki je 31. decembra 2016 opravljal to obvezno državno gospodarsko javno službo. Naše obveznosti Dimnikarske storitve torej ostajajo obvezne. Dimnikarju moramo omogočiti prvi pregled novo vgrajene kurilne naprave, mu omogočiti vpis le-te v evidenco, dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev, omogočiti pregled ob spremembah, vgradnji novih in začetku obratovanja neaktivnih naprav. Eno leto moramo hraniti zapisnik o izvedenem pregledu in na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Kaj, če peč ni v uporabi? V tem primem je treba s tem pisno seznaniti dimnikarsko družbo, ki nam je zadnja opravljala dimnikarske storitve, da vnese ta podatek v evidenco. V takih primerih bo pred začetkom uporabe treba opraviti ponovni pregled, podoben prvemu pregledu. Nove evidence Zakon poleg svobodne izbire dimnikarja prinaša tudi nadgradnjo evidenc malih kurilnih naprav. Na novo bodo v evidenco vpisani podatki tako o uporabnikih kot izvajalcih in njihovi usposobljenosti ter izpolnjevanju pogojev za pridobitev licence. AKTUALNO urednistvo@sentjurskenovice.si KAKO ZDRAVI SMO? Na bolniški smo dlje kot drugi Slovenci Kaj izstopa? Dobje je občina z najnižjim deležem kadilcev v državi, na Šentjurskem je manj astme. » Piše: Nina K robat Kako zdravi smo v posamezni občini, lahko odslej preverimo preko posebne aplikacije Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) 'Zdravje v občini'. Podatki kažejo, da so razlike po občinah precejšnje. Preverili smo, kako zdravi smo na Šentjurskem in v Dobju v primerjavi z drugimi občinami in državnim povprečjem ter kje najbolj izstopamo. Šentjur: manj astme pri mladih Delež rednih in občasnih kadilcev je na Šentjurskem precej nižji od slovenskega povprečja, saj kadi skoraj 10 odstotkov manj prebivalcev od državnega povprečja. Na Šentjurskem zaznavajo tudi približno trikrat manj primerov astme pri otrocih in mladostnikih ter skoraj dvakrat manj primerov zlomov kolka pri starejših občanih (nad 65 let). Na Šentjurskem imamo tudi nekaj večji prirast prebivalstva in malenkost več delovno aktivnih prebivalcev kot na ravni države. Nadpovprečna je tudi odzivnost ljudi v programa Svit (za preprečevanje raka na debelem črevesju in danki) in Zora (za preprečevanje raka materničnega vratu). V Dobju najmanj kadilcev In v čem je občina Dobje statistično boljša od preostale Slovenije? Najbolj izstopa prirast prebivalstva na 1.000 prebivalcev - stopnja prirasta prebivalstva v Občine po seštevku kazalnikov, ki so boljši in slabši od povprečja Slovenije Prebivalci zahodne Slovenije so bolj zdravi od tistih na vzhodu, kažejo podatki. -Dobju je namreč 25,5 promila (v ša 980. Tudi,stopnja umrljivosti Na Šentjurskem nadpovprečno število ljudi umre zaradi raka (za Dobje tega podatka ni). Šentjurju 4,4 promila), na ravni države pa le 0,9 promila. Tudi po najbolj nizkem deležu kadilcev v Dobju izstopajo v pozitivnem smislu, saj kadi 13 odstotkov občanov, kar je najmanj v Sloveniji. Tudi manj novih primerov zaradi samomora je nekaj višja. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen prav tako. Nekaj več je tudi primerov možganskih kapi in prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj. Poleg tega imamo na Šentjurskem za 10 odstotkov slabšo ka- več slabših kazalnikov vode. Tudi primerov bolezni, ki jih neposredno pripišemo alkoholu, je tukaj več kot drugje po državi - stopnja bolnišničnih obravnav zaradi teh bolezni je namreč več kot dvakrat višja od povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je višja od povprečja, prav tako delež prometnih ne- Šentjur Dobje Slovensko povprečje Število dni bolniške odsotnosti na leto 14,5 17,5 13,7 Stopnja umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev 24 Podatka ni 22 Delež kadilcev (%) 15 13 24 Odzivnost v programu Svit (%) 63,4 52,3 60,4 Nekateri kazalniki zdravja v štirih občinah in Sloveniji. wnuz 1 raka odkrijejo na tem območju. Šentjursko: več ljudi umre Tako na Šentjurskem kot v Dobju smo na bolniški nekaj dni dlje od povprečja. Sicer pa na Šentjurskem v negativnem smislu izstopa splošna umrljivost. Tukaj namreč umre 1.187 ljudi na 100.000 oseb, povprečje zna- kovost pitne vode in nekaj več nižje izobraženih prebivalcev občine. Tudi delež uporabnikov pomoči na domu je nižji od slovenskega povprečja, V Dobju slabša pitna voda Na območju občine Dobje v negativnem smislu najbolj izstopa mikrobiološka kakovost pitne zgod z alkoholiziranimi povzročitelji (oba kazalnika sta na Šentjurskem blizu povprečja). Zelo slaba je v Dobju odzivnost v programa Svit (8 odstotkov manj ljudi se odzove vabilu) in Zora (5 odstotkov nižja odzivnost). Tudi v Dobju je delež uporabnikov pomoči na domu nižji od slovenskega povprečja. NA OBISKU NA OBISKU urednistvo@sentjurskenovice.si urednistvo@sentjurskenovice.5i ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2016. GC0CB33 NOVA GLASBENA SOLA J w Takoiepa.datbiiv;nieikar prespali# Na obisku. Ravnateljica nas je popeljala po novih prostorih naše glasbene šole, ki smo jih čakali leta. V stavbi na Ulici skladateljev Ipavcev 30 se, kot smo se prepričali, vsi dobro počutijo. Upajo pa, da se bodo kmalu čisto vsi mladi glasbeniki lahko učili na Zgornjem trgu. » Piše: Nina Krobat Zadovoljne zaposlene in učence smo srečali v novih prostorih Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, ko smo se zadnji novembrski teden povabili na obisk na Ipavčevo 30. Medtem ko so delavci končevali še zadnje malenkosti in so naša ušesa božali zvoki, ki so jih iz svojih instrumentov izvabljali naši mladi glasbeni upi, smo občudovali nove, še po barvi dišeče prostore v lepo obnovljeni stavbi na Zgornjem trgu. Zlata vredni prostori Da so pogoji dela zdaj veliko boljši, je očitno že na prvi pogled. »Ena od učenk je na vpra- ( iuo f \ Na Zgornjem trgu je zaradi se-X litve glasbene šole v to stavbo ž.tudi nov prometni režim. Hi p LS : ■ Tl Učilnica za nauk o glasbi je največja v novi sta^ j . i i||> .. ■■■""" J r « i i i Id Glasbena matematika Strogo matematično: z novo stavbo so pridobili 280 dodatnih kvadratnih metrov površine - skupaj prostori zdaj merijo 740 kvadratov. Zbornica je zdaj večja za kar 100 odstotkov, povečali so tudi število učilnic, garderob in sanitarij. Na novo so pridobili dvigalo, samostojni prostor za glasbeno knjižnico in prostor za pisarno ravnateljice. ravnateljica: »Zahvalila bi se predvsem Občini Šentjur, da je imela posluh in opazila, v kakšnih malodane izrednih razmerah delujemo, in se odločila za poseg in spremembo na tem področju. Obenem apeliram na taisto ustanoviteljico, da se Glasbena šola čim prej znajde V kompletu' - z vsemi oddelki in dvorano vred v Zgornjem trgu, kjer so delovali skladatelji Ipavci, po katerih nosi šola ime.« P Takole so uredili garderobe in sanitarije. Tudi n°vi stavbi več kot v stari. šanje učitelja, ali ji je všeč nova učilnica, odgovorila, da je tako lepa, , da bi tam kar prespala. Otroci so sploh v prvem tednu pouka neposredno in iskreno pokazali srečo in veselje ob ogledu novih prostorov,« je povedala nič manj zadovoljna ravnateljica Simona Zdolšek, ko nas je vodila od učilnice do učilnice. Dve več sta v novi stavbi. »Sliši se bolj malo, ampak v prostorski stiski, ki je vladala na prejšnji šoli, sta ti dve učilnici sedaj zlata vredni.« Pohištvo v enotnih bež in rumenih odtenkih še diši po novem. S stare lokacije so sicer prestavili celotni instrumentarij, nekaj pisarniškega pohištva in del opreme za učilnico nauka o glasbi, drugo je novo. Vse učence na Zgornji trg Čeprav so novi prostori večji, pa še vedno ne zadoščajo. Tako je nekaj oddelkov ostalo v Centru kulture Gustav, kjer so učenci zdaj še bolj oddaljeni od matične šole. Tam delujejo oddelki tolkal, kitare in harmonike ter šolski pihalni orkester. Učenci morajo tako sem in tja. »Ob tem problemu je še en, in sicer, da nova šola nima dvorane, ki je nujno potrebna za interne in javne nastope učencev v okviru vzgojno-izobraževalnega dela glasbene šole,« je opozorila ravnateljica. Interne nastope imajo začasno v dvorani Razvojne agencije Kozjansko, javne pa v Ipavčevem kulturnem centru. Upajo, da bo ustanoviteljica zato čim prej uredila potrebne prostore (dvorano in prostore za oddelke, ki ostajajo v Gustavu) v prvem nadstropju Razvojne agencije Kozjansko. V novi stavbi sta sicer le dve učilnici več, a sta, kot pravi vodstvo, zlata vredni. Takole je videti le del učilnice za poučevanje flavte, violončela in komorne igre ter orkestra. Pohištvo je večinoma novo, glasbila pa so uporabljali že prej. Učenci so nam zatrdili, da je v novih prostorih super. urednistvo@sentjurskenovice.si ANJA TROBEC Naša zobozdravnica Že 18 let. Skrbi zaklep in zdrav nasmeh na Šentjurskem. Zdravi zobje. Odraz našega celotnega zdravja. » Piše: Katarina Plantosar Anjo Trobec zobozdravstvo spremlja že od malih nog, njena mama je bila prav tako zobozdravnica. Spominja se, kako rada je prihajala k njej v ambulanto in z zanimanjem spremljala dogajanje. Vendar se, presenetljivo, takrat še ni videla v tej stroki, želela je postati učiteljica. V gimnaziji je počasi začela zoreti odločitev, da se odpravi na poklicno pot zobozdravnice. Zasebno zobno ambulanto s koncesijo ima od leta 2004. Za samostojno pot se je odločila zaradi večje samostojnosti, ki se kaže predvsem v organizaciji dela, izbiri strokovnih sodelavcev, nakupu materialov in uvedbi novih tehnologij. Bolje preprečevati kot zdraviti V svoji zobni ambulanti srečuje oba pola pacientov, tiste, ki za svoje ustno zdravje skrbijo odlično, in tiste, ki malo manj. Kot pravi, so številni visoko motivirani, z odlično higieno, dobro osveščenostjo in posledično odličnim oralnim zdravjem. A žal niso vsi takšni. »Glavno sistemsko pomanjkljivost vidim v tem, da se pri odrasli populaciji ne dela načrtno in organizirano na zobni preventivi. Vse življenje se lahko učimo, izboljšujemo. Motivacije ni nikoli preveč. Organizirana zobna preventiva se konča v obdobju sre- Najpogosteje izvedena storitev je izdelava zobne Zalivke. Foto osebni arhiv Navdušuje jo pomoč ljudem in zadovoljstvo na njihovih obrazih, ko odhajajo iz njene ambulante. FotooaMarhiv ' V Šentjurski občini je pet zobnih ambulant s koncesijo in dve, ki sta del javnega zavoda ZD Šentjur. Pravilna nega zob Osnovno pravilo pri negi zob je, da moramo mehansko odstraniti zobne obloge, ki so glavni povzročitelj bolezni zob in obzobnih tkiv. Pri tem sta pomembni dve stvari, prva je pravilna tehnika čiščenja (tehnika od rdečega proti beli - od dlesni proti zobu), druga pa je uporaba primernih pripomočkov za čiščenje (poleg zobne ščetke tudi nitka in medzobne ščetke). ; J dnje šole. Prepričana sem, da bi se dalo na ta način ogromno prispevati k izboljšanju ustnega zdravja. Premalo se zavedamo, da je bolje preprečevati kot zdraviti,« še doda. Celosten pristop Kot pravi, se ob prihodu pacienta ne osredotoča samo na en problem, na primer zgolj na obolel zob, temveč pogleda širše. Osnovne podatke o splošnem zdravstvenem stanju pacienta pridobi iz vprašalnika o zdravju in dodatne anamneze. Pomemben je pogovor s pacientom o njegovih težavah, željah in pričakovanjih. Sledi klinični pregled zobovja ter obzobnih tkiv in druga potrebna diagnostika, nato naredi načrt zdravljenja. Po izvedenem zdravljenju so potrebni še kontrolni pregledi. Seveda se je treba ob vsem tem zavedati časovnih in finančnih omejitev, ki so znotraj javnega zdravstva realnost. Takšen je zanjo celosten pristop k zobozdravstvu. Na srečo brez nasilja V zadnjem času je pri nas izjemno pereča tema nasilje nad zdravniki in zdravstvenim osebjem. Trobčeva se z nasiljem v svoji zobni ambulanti še ni srečala. Kot pove, se občasno zgodi kakšno nezadovoljstvo, ponavadi zaradi predolgega čakanja v čakalnici, vendar so ti primeri zelo redki. »Večina ljudi razume, da zaradi narave našega dela ne moremo vedno do minute natančno predvideti trajanja posameznega obiska. Prav tako prihajajo v našo ambulanto nenaročeni pacienti z bolečinami, ki jim moram nuditi pomoč, čeprav zanje nimam vnaprej rezerviranega časa,« še doda. O strahu pred nasiljem tudi drugače ne razmišlja, temveč se trudi delati strokovno in imeti korekten odnos s pacienti, ki v večini to tudi občutijo. Strah pred zobozdravniki Obisk zobozdravnika ponavadi ni nekaj, česar se veselimo ah komaj čakamo, temveč v nas vzbuja nelagodje, neprijetnost in velikokrat tudi strah, ki lahko izvira iz slabih izkušenj - bolečina iz otroštva ah pa kasnejši obiski pri zobozdravniku. Strah pred bolečino je lahko v veliki večini primerov rešljiv z uporabo lokalne anestezije. »Pravilno se mi zdi, da pacient ob prihodu v ambulanto pove, da ga je strah. Pri takih pacientih si je potrebno vzeti nekoliko več časa, da mu najprej razložim, kakšen poseg potrebuje in kako ga bom izvedla,« še pove Trobčeva. INTERVJU urednistvo@sentjurskenovice.si Očala so kot čevlji Lahkojzgledajo lepo, a če nas žulijo, niso za nas Petra Voga Kumer. Pozitivna in energična optičarka ima svojo optiko v Šentjurju že osemnajst let. Optiko Petra in Petro smo obiskali v njihovem Diagnostičnem centru Šentjur. Petra je pravi multipraktik. Delo namreč od nje zahteva veliko tehničnega znanja s področja matematike in fizike, po drugi strani pa je velikokrat svetovalka, ki ji ljudje zaupajo najrazličnejše težave. »Uživam v delu,« je med pogovorom dejala večkrat. Slišalo se je in videlo, ko soji zasijale oči, da iskreno misli. » Pogovarjala seje: Kornelija Kamenik Optika je v vseh teh letih zrasla v Diagnostični center... • V Rogaški Slatini sem se izšolala za optika, kasneje sem pridobila še dodatna znanja različnih strokovnih plati. Začetki optike segajo v leto 1998. Na Drofenikovi ulici, v objektu PTC tržnice v Šentjurju, sem začela s svojo dejavnostjo. V u M L ■fc m Petra Voga Kumer uživa v svojem delu. Šentjurju sem že polnih 18 let in trenutno imam dve lokaciji. Na začetku so lahko stranke pri nas dobile samo korekcijske okvirje, sončna očala priznanih znamk, kontaktne leče in tekočine zanje ter raznovrstne kapljice in še dodatke za nego očal. Omogočali smo takojšnjo izdelavo in popravila očal. Vse to stranke dobijo pri nas še danes, sem pa leta 2003 razširila svoje podjetje v Diagnostični center Šentjur. Z mojo ekipo smo odprli samoplačniško okulistično ambulanto, v kateri ponujamo preglede vida, meritve za kontaktne leče in za najrazličnejša potrdila (vozniška, službena ...). Poleg tega smo v optiki uredili otroški kotiček, poskrbeli pa smo tudi za pestro ponudbo povečevalnih lup za slabovidne. Čisto nova ponudba je sodelovanje s specialisti Sonetik, ki skrbijo za področje sluha. Trenutno imamo ob sredah specialista s področja sluha, ki nudi nove, mini slušne aparate švicarskega proizvajalca. Že manj kot v eni uri lahko s testom naše stranke dobijo slušni aparat. So po vašem mnenju težave z vidom vse pogostejše? • Res je, težav z vidom je vedno več. Povzročajo jih najrazličnejši dejavniki, kot so računalniki, televizija, močno sonce, ličila, klimatske naprave pa tudi prah. Posledice so otekle veke, podočnjaki ter utrujene in razdražljive oči. Kako bi primerjali obiskanost optike ob začetku in danes? • Obiskanost je v neki ravnini. Veliko je namreč rednih strank; med drugim je naša dolgoletna zvesta stranka tudi humorist Vinko Šimek. Kar nekaj je takih, ki so že bili pri nas, potem jih nekaj časa ni bilo, a so INTERVJU urednistvo(g)sentjurskenovice.si se vrnili. Povedo, da so bili pri drugih optikih, vendar niso bili zadovoljni in se vrnejo k nam, ker vidijo da delamo s srcem in predvsem kvalitetno. Vsaka stranka je za nas zgodba zase in vsaki se maksimalno posvetimo. Za nas so kupci in poslovni partnerji vedno na prvem mestu, njihovo zadovoljstvo pa je tudi naše. Je pa res, da imamo tudi izkušenj iz leta v leto več. Poleg izkušenj pri delu se veliko naučimo na seminarjih, sejmih novitet, kjer spremljamo trende oblik, barv in tehnik. Kdo so vaše najpogostejše stranke in kako poskrbite zanje? • Našo optiko obiskujejo prav se populacije. Se pravi otroci, mladi, osebe srednjih let in starejše osebe. Zelo pomembna stranka so otroci, ki šele prihajajo v stik s korekcijskimi očali, a je zanje zelo pomembno, da jih vzljubijo. Pri nas vsakega sprejmemo enako, ne glede na to, ali nas obišče v 'balad škornjih ali visokih petah. Prav vsakemu se posvetimo, mu svetujemo, predvsem pa poslušamo želje strank. Pomagamo izbrati popoln okvir korekcijskih očal. Pri tem upoštevamo trende in seveda želje. Res je, da se mora oseba v očalih, ki jih nosi, dobro počutiti. Očala so kot čevlji. Lahko izgledajo zelo lepo, a če ne 'pa-šejo' na našo nogo in nas žulijo, potem niso za nas. Tako je z očali, lahko so najbolj moderna in drznih barv, a če se v njih ne počutimo dobro, je potrebno izbrati druga, v katerih zasijemo. Napačno je tudi, da ljudje kupujejo očala na poštah ali v trgovinah, pa sploh ne vedo, da si s takšnim pripomočkom v večini samo še bolj škodijo. Potrebno je namreč dobro izmeriti, kolikšna je dioptrija in si priskrbeti kakovostna očala. Tudi ekipa je od začetkov narasla ... • Poleg mene sta zaposleni še optičarki, ki imata dolgoletne izkušnje na področju svetovanja in izdelave očal, sončnih očal in kontaktnih leč. To sta Tinka Voga in Elena Osonički. Sama nisem tipična šefica, ki bi skrbela samo za papirje, ampak sem vsak dan v optiki od štiri do šest ur in delam na stroju, prav tako sem v optiki, kjer svetujem strankam. Zdi se mi, da je pomembno, da sem v stiku s strankami in ob tem tudi zelo uživam. Vsak teden pride k nam okulist iz celjske bolnišnice, ki opravlja preglede, vse ostalo pa potem opravimo mi: se pravi vse od premontaže in izdelave očal, popravil in lotanja do učenja uporabe kontaktnih leč. Kaj rečejo stranke, ko dobijo nova očala? • Moram povedati, da si stranke zelo dobro zapomnim in še po nekaj letih vem, kaj je bilo s katerimi očali in kakšni so bili odzivi strank. Spomnim se, da je enkrat prišla stranka z visoko dioptrijo in ob prihodu sem jo vprašala, če je kaj narobe z očali, ki jih je nekaj dni prej pri nas prevzela. Pa je povedala, da ni nič narobe, ampak, da se je prišla zahvalit in mi povedat, da sedaj vidi celo sosede. Med najbolj zanimivimi naročili v teh letih je gotovo bila leča za daljnogled na puški, ki si jo je zaželel strasten lovec. Za njeno izdelavo je bilo potrebno kar nekaj preračunavanj in tehničnih postopkov, ampak skupaj nam je uspelo in poskrbeli smo še za eno zadovoljno stranko. Za svoje stranke imate tudi privlačno spletno stran. Se poslužujete še drugih kanalov komuniciranja? • Imamo spletno stran, za mlade in mlade po srcu pa tudi Facebook stran. Se pa veliko poslužujemo tudi letakov in oglasov v lokalnih časopisih. Veliko naših strank namreč prihaja iz odročnih kmetij, kjer uporaba interneta ni tako razširjena in ljudje raje preberejo časopis ali letak. Hkrati pa skozi branje tiskanih medijev marsikdo ugotovi, da ne vidi več tako dobro in smo mi pravi naslov zanje. ŠTAJERKE IN ŠTAJERCI - PODARITE TA BOŽIČ BOŽIČNICO Z RADIEM ROGLA IN KOSTROJEM Strojegradnja SLOV. KONJICE! Podarite jo - sodelavcu, ker je bil vso leto prijazen, sosedi, ki vsako jutro pozdravi, prodajalki v pekarni... Podarite naskrivaj ali pa iz oči v oči. RADIO H DCHB I VHAIDIJ KOSTROJ Kaj je božičnica? Včasih so tako rekli okrašenemu jabolku, ki so si ga podarjala za božič. Jabolka vas brezplačno čakajo na vseh uredništvih Radia Rogla v Konjicah, Slov. Bistrici, Celju in Rogaški Slatini. Na vas pa je, da ta december nekomu pričarate nasmeh ... Naše božično obdarovanje - ker si vsak od nas zasluži kanček veselja. KULTURA urednistvo(a)sentjurskenovice.si PROSTOR ZA PESEM ■ Za mojo-našo občino » Piše: Ivanka Uduč Zeleni je Jurij Šentjurja patron, na konju prijezdi zelenju v poklon. Visoko v nebo odzvanja zvonov melodija in vsakič ob letu starodavno vinsko trto budi. Bogato zgodovino Šentjur naš ima, znani Slovenci od tu so doma, črke njih imena se v kamen blešče, o neminljivih uspelih zgodovina govori. Za njimi steze so uspeha sedanji gradili, vsak zase in skupaj svoj kanček prilili. Vsem pojem zdaj pesem, to pesem časti, pesem, ki nove rasti si želi! A na terasi večnega življenja tam nekoč, se razcvetel bo tudi zame nageljček rdeč. Šentjur, mesto mojega srca, saj se mi zdi, kot da bilo bi včeraj, ko v in po Šentjurju noga makedamsko cesto je drobila, samo da bil bi v žepu jur. Na dobro znane tam živinske sejme trajbarji edino svoje so bogastvo trajbali, so glihali in šteli, jurje na roko so sprejeli. Dolgo še potem, ko vse to je v zakonu umrlo, spomenik na tiste čase zarjavele so tranverzne zraven veterinarske bile. Po prašnih makedamskih cestah od blizu in od daleč naokrog le v hudi sili so ajnšpanigarji obolele h dohtarju vozili, da tam racnaje in besedo nauka so dobili. A če je na koncu kaj ostalo, na sodniji v Šentjurju se je bralo. Za korake pravega razvoja kraja poskrbela železniška je povezava. ŠENTJUR - južne železnice središče dobilo gospodarstvo novo je vrelišče, vseh vrst blaga v Šimi svet - tovorni je promet in konji le domača sila, teh časov čas ne bo usoda povrnila. Voglajna, Kozarica že od nekdaj v svojih strugah žuborita, četudi kdaj narasli, pomlajeni že davno več ničemur v pogon. Se mlinsko je kolo zdrobilo v čas in zdavnaj že umrle mlade so tovarne, zdaj kmh nam daje nov izziv in star zamah. Mnogim mar so tuja mesta, v Šimi svet odprte so poti. A meni ljuba je le cesta od tu, kjer sem doma, tja do šentjurskega. Res mnogo danes je dmgače, a tam za vse košček tople mavrice in pa pogače. Pustimo negotovost in vprašaj. Naj vedno znova - muza v rimi muzo ogovarja, v dobre, mirne čase z znanjem in uspehi zadovoljstvo jadra. Šentjur, mesto naše, moj pristan, le dihaj, dihaj v novi dan, saj vse, kar je šentjurskega, je tudi mojega ... GROBELNO r Mladi avtor kant Na Grobelnem so v no- sne in Hercegovine, ZDA vembru uspešno speljali in Hrvaške; kozjansko že šesti mednarodni kan- regijo je zastopal Andrej tavtorski festival Mladi Černelč iz Bistrice ob Soavtor kant. Gre za eno red- tli. Festival je letos imel kih priložnost v Sloveniji, precej obiskovalcev, meda se lahko kantavtorji dijsko pa je močno odme-predstavijo. Nastopajoči val v slovenskem prostoru so prišli iz Slovenije, Bo- in širše. Andrej Černelč na odru festivala v Grobelnem. Mladi premiera pesnici se prvič predstavita Obiskovalci šentjurskega Ak-tivatorja so v novembru na prvi samostojni predstavitvi poezije spoznali mladi ustvarjalni Šen-tjurčanki, pesnici Tanjo Seničar in Anjo Keše. Poleg poslušanja njunih pesmi so si obiskovalci ogledali še njuno uprizoritveno poezijo. Gre za dramatizacijo poezije, ki sta jo naslovili Dolih na Zemlji. Pesnici stajo tudi sami uprizorili in v kratki predstavi duhovito predstavili svoj pogled na aktualne družbene probleme. Izpostavili sta predvsem vedno večjo zasvojenost ljudi s pametnimi telefoni ter problem onesnaževanja okolja. Pogum in svoboda » Tanja Seničar Pogumen ni tisti, ki se ne boji, ampak tisti, ki si živeti želi. Tisti, ki stori, kar j e prav, pa naj bo to še tak bavbav. Pogumen je tisti, ki živi, za srečo drugih ljudi. Tisti, ki ne spi, ker pazi nate tudi sredi noči. Svobodne so ptice, ki letijo, in ljudje, ki odpustijo. Svobodna je misel pesnika ter tudi vest grešnika. Konji, ki dirjajo, sveče, ki gorijo. Sonce, ki sije, dež, ki lije. Vsi so svobodni! Pa smo tudi mi? To ve le tisti, ki dal nam je te misli. Svoboda, ki to ni » Anja Keše Svoboda vesolja, svoboda ljudi, oh te stvari, ki vsak jih želi. Gledamo v filmih, poslušamo v pesmih, kako vsi mladi od doma bežijo, da svojo svobodo si zgradijo. A pa je res tako? Da nam na svobodi bolje bo. Mogoče že. Pa vendar isto ni, kot če doma na toplem si. Ptice odletijo, se od staršev odselijo. Tudi mi bi šli po svoje, saj to res tako lahko je. A varstvo, ki ga vsi dobijo, s svobodo gre adijo. Ko si samostojen, v svetuje drugače. Nikogar ni, da z njim delil bi del pogače. Nikogar, ki bi te vodil, da to temo bi prebrodil. PONOSNI NA ŠENTJUR __________________urednistvo@sentjurskenovice.si Cerkve v Šentjurju ’ - " Sedanja župnijska cerkev sv. Jurija je bila dograjena in posvečena leta 1721. Sveti Jurij, mučenec. Njemu i je posvečena osrednja župnijska cerkev. Štiri. Toliko je v Župniji Šentjur pri Celju podružničnih cerkva. Na Blagovini pa stoji tudi kapela svetega Cirila in Metoda. » Piše: Kornelija Kamenik Cerkev svetega Jurija, mučenca Kot pričajo številne arheološke najdbe, je bilo področje župnije Šentjur pri Celju poseljeno že v predzgodovinskem obdobju. Prva omemba kraja Šentjurje povezana prav s cerkvijo svetega Jurija. Pojavi se v listini 26. januarja 1340 kot sv. Jurij pri Anderburgu. Ves čas od prve omembe cerkve se v listinah omenjajo vikarji, ki so tam opravljali božjo službo. Leta 1493 je cesar Friderik III. ustanovil kapitelj v Novem mestu in mu dodelil celotno pražupnijo Ponikva. Kmalu po tem se je vikariat Šentjur odcepil od pražu-pnije Ponikva in od leta 1526 poznamo Šentjur kot samostojno župnijo. Sedanja župnijska cerkev je bila dograjena in posvečena leta 1721. Podružnične cerkve - vsaka nosi svojo zgodbo Poleg župnijske cerkve so še štiri podružnične cerkve, ki so posvečene sv. Rozaliji, sv. Primožu in Felicijanu, sv. Ahacu in sv. Mariji Sedem Žalosti ter kapela v graščini Blagovna, kijev zasebni lasti in je posvečena sv. Cirilu in Metodu. Podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana je bila prvič omenjena 16. marca 1457, ko je cesar Friderik III. dovolil na dan sv. Primoža in Felicijana pri cerkvi vsakoletni sejem. Trenutna zgradba cerkve je iz začetka 18. stoletja. V Stopčah se nahaja podružnična cerkev sv. Ahaca, kraj pa se v virih prvič omenja 22. junija 1318. Cerkev je bila domnevno zgrajena v drugi polovici 17. stoletja, oltar sv. Ane pa je prav tako s konca 17. stoletja. S prav posebnim namenom je bila zgrajena podružnična cerkev sv. Rozalije v Zlatečah. Leta 1628 je namreč v okolici Šentjurja izbruhnila kuga, ki je morila vse do leta 1646. Leta 1645 so pričeli z gradnjo cerkve in jo dokončali leta 1660. Cerkev krasi čudovit glavni oltar iz leta 1667. Kapelo sv. Antona Padovanskega so k cerkvi prizidali leta 1746, poslikal pa jo je Frančišek Jelovšek. Na Botričnici stoji še četrta podružnična cerkev, cerkev Marije sedem žalosti. Prvotno naj bi na njene mestu stala cerkev sv. Janeza na Kamnu, ki pa seje pozneje preimenovala v Marijino. Omenjena je bila že leta 1676. Sedanjo cerkev so zgradili med letoma 1736 in 1743, ko je bila posvečena, v zvoniku pa še vedno visi zvon z letnico 1488. SENTJURCANI urednistvo@sentiurskenovice.si SPRETNI SKORAJ 90-LETNI PRSTI Vejica prr Zvone Kostevc. Prihaja z Vejic na Planini pri Sevnici in se tudi drugače ukvarja z vejicami. Iz njih plete košare, koše in z njimi dostikrat oplete steklenice. » Piše: Zala Motaln S pletenjem preprostejših izdelkov iz šib se je začel ukvarjati že v mladosti. Pravi, da se je nad tem navdušil, ko je gledal druge. Kmetje so mu dali material za delo, on pa se je nato sam učil pletenja. Danes je v tem pravi mojster, to isto delo ga že več kot šestdeset let veseli in sprošča. Zvone Kostevc. Svoje znanje si sicer želi predati naprej, a sev družini nihče ne zanima za pletenje. V ozadju so priznanja, ki jih je prejel za svoje delo. Kmetje mu ponavadi dajo material za pletenje, v zameno pa jim on kaj splete. Zaradi birokratskih razlogov svojih izdelkov, z izjemo nekaterih sejmov, ne sme prodajati. »Oblast mi namreč zaradi visoke starosti, kmalu bom star že devetdeset, ne omogoča, da bi odprl obrtno dejavnost,« nam razloži. Tako dela za svojo dušo in za nasmeh tistih, ki cenijo ročno delo. Zvone z opletenimi steklenicami. Izven Ribnice, kjer j e doma suha roba, pri nas ni veliko ljudi, ki se ukvarja z ročnim pletenjem košar, košev in podobnega. Takšni izdelki nimajo le posebne vrednosti, temveč so tudi uporabni. »Le komu ne bi tu in tam prav prišla kakšna košara. Če ne za nabiranje gob ali kostanjev, pa morda namesto plastične vrečke. Koše, ki so večji, kmetje pogosto uporabljajo tudi za prenašanje drv, sadja in pridelkov z vrta,« pravi Kostevc. Takole siv naprej pripravi podlago za spletanje. Ne le, da seje v teku svojega življenja izuril v spletanju šib, tudi sicer je bil z lesom stalno v stiku. Po poklicu je gozdar, zato je veliko časa preživel v gozdu. Les mu je tako zlezel pod kožo in po upokojitvi mu je stik z njim manjkal, zato seje spletanju vejic še bolj posvetil. Košara v nastajanju. Kostevc tu in tam gre nabirat gobe in se rad udeležuje cerkvenih romanj. Poleg tega je tudi včlanjen v Zvezo borcev in v društvo upokojencev. Nekateri člani občasno pridejo k njemu, da skupaj poklepetajo in se nasmejijo ob kakšni šali. Od šib do izdelka Material za delo dobi od bližnjih kmetov, včasih mu ga prinesejo tisti, ki želijo, da jim kaj splete, spet drugič ga nabere v gozdu. Preden začne s pletenjem si pripravi pletilni material. Šibe same po sebi niso tako prožne, zato jih mora prekuhati v alfi. Najprej jih zveže v snope, da se bolj prilegajo njeni obliki. Po štirih urah vrenja, ko so dovolj mehke, da z njih brez težav sne povrhnjico, lahko začne plesti. Če ‘oblači’ steklenico, je treba pripraviti tudi dno. Naredi ga tako, da obreže in zbrusi kos lesa želene velikosti. Nato vanj pribije debelejše lesene paličice, okoli katerih nato navija šibe. Če ima ves material pripravljen, potrebuje za pripravo podlage povprečno dva dni, potem pa še dodaten dan, da nastane košara oziroma dodatna dva dni, da naredi koš. Številna priznanja Pred leti je sodeloval na številnih tekmovanjih in natečajih. Na razstavah domače in umetne obrti Občin Šentjur in Šmarje pri Jelšah je prejel več priznanj in plaket za izdelek vrhunske kakovosti. Sodeloval je tudi na Šentjur-jevem in prejel kar nekaj drugih kolajn. Zdaj se prireditev in razstav skoraj ne udeležuje več, saj je dobil že dovolj potrditev za svoje delo. Kljub temu ga boste še srečali na tradicionalni septembrski prireditvi Angelska nedelja. Alfa, v kateri prekuha vejice, da postanejo bolj mehke in prožne. AKTUALNO urednistvo@sentjurskenovice.si ČRNA TOČKA Je odcep za Bezovje res varen? Cesta Sentjur-Grobelno. Odcep za Bezovje je nevaren, opozarja krajan. Z njim se pristojni ne strinjajo. Občan nas je opozoril na domnevno nevaren odsek državne ceste Šentjur-Šmarje pri Jelšah, natančneje območje, kjer je odcep za Bezovje. Odcep je nepregleden in nevaren, hitrosti vozil pa visoke, pravi in predlaga, da bi tam namestili kakšen dodaten prometni znak ali kako drugače povečali varnost. Občina Šentjur je pristojni Direkciji za infrastrukturo lani poslala pobudo za spremembo prometne ureditve. Predlagali so, da bi prometni znak za naselje Šentjur prestavili tako, da bi bilo v naselju tudi omenjeno križišče in da bi tam označili neprekinjeno sredinsko črto. Direkcija: odsek je varen Na Direkciji za infrastrukturo so nam pojasnili, da je bila Znaka za naselje niso prestavili, so pa zarisali 'polno črto'. lokacija prometnih znakov določena skupaj s predstavniki Direkcije in Inšpektorata za infrastrukturo, Občine Šentjur, policije ter koncesionarja v letu 2014, ko se je urejala problematika Šolskega centra Šentjur. »Glede na to, da ob državni cesti v območju navedenega križišča ni stanovanj- skih objektov, se prestavitev prometnih znakov ni izvedla,« so pojasnili. So pa lani tam zarisali neprekinjeno sredinsko črto, ki prepoveduje prehitevanje. Odtlej po njihovih podatkih tam prometne nesreče ni bilo. »Vozniki, ki vozijo po glavni državni cesti, so pravočasno obveščeni o bližini priključka, saj je pred priključkom iz smeri Grobelno postavljen prometni znak, ki opozarja na bližino priključka. Prav tako je v območju priključka postavljen kažipot, ki voznike obvešča o smeri naselja Bezovje,« so še dodali na Direkciji za infrastrukturo. (NK) Učenci OS Dobje uživajo Na OŠ Dobje se je z novembrom končal pilotni projekt Uživajmo v zdravju, ki seje odvijal pod okriljem Irene Simčič z Zavoda RS za šolstvo. Projekt je potekal v sodelovanju z NIJZ, Univerzo v Ljubljani, Institutom Jožefa Stefana, Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Maribom in Fakultete za zdravstvo iz Jesenic. Namen projekta je bilo obvladovanje in preprečevanje bolezni, povezanih z življenjskim slogom, in zmanjševanje neenakosti v zdravju. Poudarek je bil na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih. Projektni tim na OŠ Dobje je sestavljalo 5 učiteljic, s koordinatorico Magdaleno Doberšek. Članice tima so na rednih mesečnih sestankih zbirale ideje in jih vpeljevale v šolsko in izven-šolsko delo. Tako so učenci OŠ Dobje pridobili osvežen jedilnik pri malici in kosilu, rojstne dni praznujejo z živil brez sladkorja, v dopoldanskem času se udeležujejo aktivnega odmora in minute za zdravje, tekmujejo v peš hoji v šolo in iz nje ter se udeležujejo posebne gibalne vadbe za zdravstveno ogrožene. Za učence in starše so organizirali tudi kuharske delavnice in delavnico o prehranskem opismenjevanju ter zdravem načinu prehranjevanja. Njihov slogan dopolnjuje Hipokratov rek: Naša hrana in gibanje naj bosta zdravilo in zdravilo naj bosta naša hrana in gibanje! Lea Gosar, članica projektnega tima Uživajmo v zdravju Ne Resevna, Ritnik je; Ni poznal Zaplotnika Aci Urbajs, biološko dinamično vinogradništvo Urbajs, si je raj na zemlji, med vinogradi, ustvaril na Ritniku, ne na Resevni, kot je napačno zapisano v novembrski številki Šentjurskih novic. Matej Romih, dobitnik Ipavčeve plakate, pa nas je opozoril, da smo v oktobrski števili pri poročanju s prireditve, napačno zapisali njegov citat. Pisalo je: Nejc Oplotnik, pokojni slovenski alpinist, mi je nekoč dejal ... Točno pa bi bilo: »Nejc Zaplotnik, pokojni slovenski alpinist, ki je svojo življenjsko pot končal leta 1983 pod gorami Himalaje, je nekoč dejal...« Za obe nenamerni napaki se uredništvo Šentjurskih novic opravičuje vsem prizadetim. 1/se žejje, ki le/bs se niso izpolnila, ose sanje, ki niso sadu olftodlle, o prihodnjem naj lehi dobijo pole/, naj čunphej izpolni se njihov obe/ 'Skjmm- 201? VTehnični pregledi A Zavarovanja M Registracije ^ Kontrola skladnosti vozil Delavnica za tahografe >; TEHNIČNI PREGLEDI AVTS£=ia\ ¥ Ljubljana * Maribor ¥ Lendava * Ljutomer ¥ Gornja Radgona * Slovenska Bistrica ¥ Pesnica * Radlje ob Dravi ¥ Ravne na Koroškem * Šentjur ¥ Slovenske Konjice * Celje ¥ Velenje Škofja Loka * Tolmin * Idrija ¥ Nova Gorica •1: Šempeter ¥ Ajdovščina * Sežana ¥ Postojna * Novo mesto ¥ Krško www.avtokrka.si ^poslovimo se od starega in pozdravimo novo skupaj na najdaljšo noč v letu |Lvmc>« ~^knaS "O^fce naredilnajvJ"t,]Urske'» JVecv letu 20jg? • Vsi kandidati so objavljeni po naključnem vrstnem redu. Podrobna navodila so objavljena na www.senijuiskonovice.si Franc Arzenak Urban Ferenčak Elizabeta Jelen Fanika Opalič Suzana Plemenitaš Henrik Plank Vesna Vodišek Mag. Branko Šket Tatjana Oset Razboršek Naj osebnost Šentjurskih novic 2016 je ... SUZANA PLEMENITAŠ! Hvala, spoštovani bralci, da ste s svojimi glasovi tudi letos tako množično, podprli akcijo Naj osebnost Šentjurskih novic 2016. Veliko število vaših glasovnic je potrdilo naš izbor vseh devetih osebnosti, med katerimi ste izbrali letošnjo naj osebnost. Suzano Plemenitaš, ravnateljico Osnovne šole Dobje, ste bralci Šentjurskih novic izbrali za Naj osebnost Šentjurskih jnovic 2016. Po vašem mnenju je v iztekajočem se letu najbolj zaznamovala življenje na Šentjurskem. V zahvalo za glasovanje trem bralcem podarjamo darilo -edinstven USB ključek Radia Rogla. Nagrado prejmejo: Ivanka Krajnc iz Gorice pri Slivnici, Janja Arzenšek iz Stopč in Jernej Opalič iz Podgaja. Hvala vsem za oddane glasovnice! v Sloveniji uspešno vzpostavili programsko orodje, ki omogoča, da učni proces poteka preko spleta, v t. i. 'oblaku'. Osnovna šola Dobje pod njenim vodstvom je ena redkih šol, ki v poučevanje intenzivno vpeljuje sodobno računalniško tehnologijo in drugačne pristope poučevanja. Poudarjajo individualni pristop, kjer se posvečajo vsakemu učencu posebej. Da pri vpeljevanju novosti delajo dobro, dokazuje podatek, da so šolarji iz Dobja zelo uspešni, tudi na tekmovanjih. Glas o tej majhni šoli se tudi po njeni zaslugi širi daleč naokoli. Je prva inovativna Microsoftova osnovna šola v Sloveniji, prejeli pa so tudi eno od najvišjih državnih priznanj slovenskega šolstva - priznanje Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgoj no-izobraževalno prakso. Inovativna ekipa Suzana Plemenitaš je že 20 let zaposlena na Osnovni šoli Dobje. Ko je pred nekaj leti prevzela ravnateljsko funkcijo na tej šoli, so preko Zavoda za šolstvo uspešno kandidirali za projekt, v sklopu katerega so na šoli pridobili prve tablične računalnike. Postopoma so začeli vpeljevati še e-učbenike in kot prvi J Mm Uktjubmi ZH 511X^33 DRUŽABNO/OGLASI ____________urednistvo@5entjurskenovice.si Najstarejša dvojčica na Prevorju slavila Pred 89 leti sta na martinovo v vasi Krivica pri Prevorju na svet prijokala dvojčka Marija in Martin. Slednji je takrat 1927 leta Tik ob hiši Polutnikovih na Prevorju stoji lepo urejena kapelica v zahvalo za zdravje, za katero Marica spoštljivo skrbi svet ugledal prvi, 12 ur za njim pa še sestra Marica. Otroška in mladostna leta sta preživela skupaj in neločljivo povezana v rodnem domačem kraju. Ker je Martin nato srednješolsko izobraževanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru in kasneje služboval kot ravnatelj 1. osnovne šole v Celju, Marica pa je ostala doma, sta se njuni življenjski poti razcepili, vendar sta v mislih in srcu ostala povezana vse do današnjih dni. Polutnikova Marica, kot ji pravijo domači, sosedje in prijatelji, nas je na svoj 89. rojstni dan prijazno povabila v svojo hiško na Lopaci na Prevorju, kjer je živi že vrsto let. Vesela je, da ima svoje stanovanje, v katerem se dobro počuti in lahko sama skrbi zase. Ima družbo, kadar si to želi, in svoj mir, kadar ga potrebuje. Veselje, čas in dobro voljo rada deli s svojimi tremi vnukinjami in dvema pravnukinjama. Kljub težkemu življenju in trdemu delu na kmetiji, je Marici Dvojčka Marica Polutnik in Martin Lupše na praznovanju 80. rojstnega dneva, uspelo ohraniti pokončno držo, na, ki seže več kot 80 let nazaj v iskren značaj, neomajno voljo do zgodovino, ampak tudi zato, ker življenja, predvsem pa odličen Marica redno spremlja dnevno spomin in čvrsto zdravje. Vsak dogajanje po televiziji in v časo-dan se odpravi na sprehod po pišu, je kramljanje z njo poučno bližnji vaški cesti, v poletnem in nepozabno, času pa tudi do pokopališča, kjer »Fejstje treba delati od mladih zaliva cvetlice na mnogih gro- nog. Delo krepi človeka,« nam bovih. K njeni zavidanja vredni je kot recept za dolgo in zdravo vitalnosti in življenjski energiji življenje zaupala slavljenka Ma-pripomore tudi redno obiskova- rica. Mi pa smo ji zaželeli trdne-nje svetih maš, nam zaupa. ga zdravja in dobrega počutja še Ne le zaradi odličnega sporni- na mnoga leta. (BJ) DeSUS v Čudeži obstajajo! Le verjeti je treba vanje. Naj bo novo leto 2017 polno čudežev za vse! S OBČINSKI ODBOR DESUS ŠENTJUR PRI CELJU v v O S£JLSCICA(I&Ci i? Jana Marvol d.o.o., C. Leona Dobrotinška 8, 3230 Šentjur SetltjUT Pofejjšajte si praznične dni z dobrotami iz Slaščičarne Jana! Vsem cenjenim gostom se zahvaljujemo za obisk in žebimo mirne božičnepraznike ter srečno v betu 20171 Hvala ze mnege drebne stvari za katere med letem se zdi, ket de jih »I, pa vendar v teplini praznične neči zanje verne le mi, prijatelji. Srečne 2®17I ^ /uij novo teto (.yJj rt se tyrt.dk o ste stare® or teter J tre naj vas n a potna ve upanjem /n radostjo. Cvetoči pušeljc kulture napolnil ti.w •-* » * # Ipavcev center V nabito polni dvorani Ipavčevega 1 Po kulturnih f stezicah je poslušalce ' popeljal citrarski orkester Trio Glas strpn Jasmine Levičar z otroškim pevskim zborom iz Osnovne šole k Hruševec.kigavodi a X. Blanka Pasarič. ^ m IM V nabito polni dvorani Ipavčevega kulturnega centra je Društvo Zgornji trg prvo novembrsko soboto pripravilo prireditev z naslovom Cvetoči pušeljc slovenske kulture. S prireditvijo so medgeneracijsko in medprostorsko združili različne generacije in podoživeli temeljno in pristno slovensko kulturno dediščino. (KK) H Jč i j silnim stebrom. * e, *- as: svečano nošo. ■ V Po 35 letih prvii obeležili delovanje Vinogradniško društvo Šentjurje v Ipavčevem kulturnem centru ob 35-letnici delovanja pripravilo svečano akademijo. Povabili so številne znane slovenske vinogradnike, med katerimi je bil tudi prokonzul Tomislav Kovačič iz Društva evropskega reda vitezov vina. Del moškega zbora Skladateljev Ipavcev je zapel nekaj vinskih napitnic. Izdali so tudi bilten, v katerem so prikazali prerez svojega dela, in pripravili dokumentarni film, v katerem so s pomočjo izjav posameznikov naredili primerjavo med starimi in novimi vinogradniškimi časi. Predavateljem akademije in zaslužnim članom so podelili pohvale, po proslavi pa je sledila pogostitev, na kateri so postregli tudi z imenitnim šentjurskim vinom lanskega letnika. Slednje je bilo pravzaprav mešanica 70 različnih vin, ki je lani na podravskem področju dosegala nadpovprečne rezultate. (ZM, Foto Egon Hrovat, kozjansko.info) s ■ S - > X mr j* -V m1*- ' (t » V%kV-' '0* A ™ V- 4 \ > x % V|. --. , >: \ v ^ l Jr/ š, •entjurski župan Marko Diaci je predsedniku Vinogradniškega društva Šentjur izročil občinsko priznanje. Zbrane je nagovoril predsednik Vinogradniškega društva Šentjur, Jurij Malovrh. Po dvorani se je razlegal glas moškega pevskega zbora Skladateljev Pozivi otrok iz vrtcev in šol k treznosti Četrtošolci Osnovne šole Frana Malgaja Šentjur so v času martinovanja sodelovali v regijski preventivni akciji za varnost v prometu. Skupaj s policisti so ustavili voznike, policisti so opravili kontrolo dokumentov, otroci pa so voznikom podarili svojo risbico in zloženko o alkoholu. Potem so voznikom skupaj zaželeli srečno pot brez alkohola. Tako so otroci izrazili željo, da bi bili v prometu varni. Akcijo so organizirali celjska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Policijska uprava Celje in Društvo za boj proti raku regije Celje. Na Celjskem je sodelovalo več kot 900 otrok iz 26 šol in vrtcev. (ZM) 'A S AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Medeni teden v vrtčevski enoti Loka. Izjemnonavdušenjeob Avsenikovih! ; 1 f « ' V' ‘ 1 KLrjm e 'A ■ Novembrski koncert, ki ga je gostil Ipavčev kulturni center 1 v organizaciji knjižnice Šentjur in ansambla Petka, je bil nekaj £ posebnega - že zato, ker je prvič v tej dvorani zvenela narodnozabavna glasba in ker so člani ansambla Petka pobrskali po | najlepših vižah bratov Avsenik. Petka je v goste povabila tudi odlično sopranistko Mojco Bitenc in MePZ Sonce iz Ponikve. ^ t Izbor skladb za sopran, kot so Sinje morje, bela jadra, V gozdni ■ samoti in Nasvidenje, je raznežil jrubliko, Pastirčka je zaigral klarinetist Matjaž Vodišek, Stane Zekarje s harmoniko soliral v -trio skladbah, zbor pa je z ubranil petjem dodal piko na i. S pom- ™ poznim zaključkom - skladbo Veter nosi pesem mojo - so Petkaši popeljali obiskovalce v pravo glasbeno ekstazo in navdušenje je bilo več kot očitno. ar mamam m mm' — >i • »Ta koncert nam je pomenil ogromno. Stati na odru pred polno dvorano in igrati te virtuozne skladbe je nekaj posebnega tudi zato, ker je bil koncert več ali manj akustičen in to zahteva veliko koncentracije in nič napak, saj se sliši vsak dih nastopajočega,« je v imenu Petke povedal Matjaž Vodišek. (NK) * ■ * * *■ * Privoščili so si slovenski zajtrk V vseh osnovnih šolah v Občini Šentjur in v vseh enotah Vrtca Šentjur so se vključili v vseslovensko akcijo priprave tradicionalnega slovenskega zajtrka z medom. Vsaka šola in vrtčevska enota je poleg domačih lokalnih živil za šolarje pripravila tudi svojevrstne aktivnosti - od kuhanja, peke, ustvarjanja do srečanj s čebelarji in delavnic na temo zdrave prehrane. Na dan zajtrka so v vrtčevski enoti H ruševec z najmlajšimi zajtrkovali tudi čebelarji in župan, mag. Marko Diaci. Najmlajši so se s prepevanjem Slakovega Čebelarja tudi vključili v vseslovensko istočasno prepevanje na številnih lokacijah. (ZM) V Hruševcu je z najmlajšimi zajtrkoval župan. ftlaste nta7> ntcvjcM in nabaši: / ayč6mc piManunclžanelke, f m i Gremo skupaj - po ozkih uličicah, romantičnih mostovih preko kanalov, z ladjico med otoki Beneške lagune. Tisoče lučk vabi v čarobnost najbolj romantičnega mesta na svetu. Božični avtobus Radia Rogla in Turistične agencije Pohorje turizem odpelje na četrto adventno nedeljo (IB.decembra 2016). Svoje mesto lahko rezerviraš v Pohorje Turizem ali pa ga brezplačno dobiš s poslušanjem Radia Rogla. Zrn** Turistična Borut Zadek s.p. Življenje, to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. Praznična doživetja s Turistično agencijo Pohorje Turizem. Predbožična Južna Češka, Budimpešta, Bratislava, Salzburg in Oberndorf, Mariazell, Dunaj in silvestrovanja. Decembrski dan za spomine. S Turistično agencijo Pohorje turizem. www.pohorje-turizem.com 32 GCl5Juft33 ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2016. ZDRAVJE CELJSKE LEKARNE Veo zg/ va&e, zt/rdijp www.lekarnaNaKlik.si SUHA IN OBČUTLJIVA Koža, ki potrebuje posebno pozornost Na pomanjkljivo ali neustrezno nego ali zaščito nas koža hitro opozori s srbenjem, zategovanjem, pordelostjo, luščenjem in vnetji. » Svetuje: Mirjam Hočevar Korošec, mag. farm., Galenski laboratorij Celjskih lekarn Koža je lahko občutljiva že po naravi, lahko pa se razvije iz neustrezno negovane suhe kože. Z nego želimo poleg oskrbe z vlago zmanjšati morebitno pordelost in upočasniti nastajanje gubic, zagotoviti pa moramo tudi zaščito pred obremenjujočimi vplivi iz okolja. V zimskem času, ko dejavniki, kot so suh zrak, nenadne spre- Hitro pomiri kožo membe temperature v okolju, M Mleko za telo je v osnovi bogatejše, veter in mraz kožo še dodatno obremenijo, je ustrezna skrb zanjo še posebej pomembna, pravzaprav nujna. Pogosto moramo v hladnejšem obdobju leta poseči po bolj hranljivi kremi za nego in zaščito, ki vsebuje več maščobe in kožo bolje ščiti pred izsušitvijo in mrazom. Takšna koža bo hvaležna, če bomo za svoje vodilo pri izbiri kozmetike izbrali 'manj in le najboljše'. To velja tako za sestavine kot za število izdelkov, ki jih na kožo nanašamo. Prej potreba kot razvajanje Ne pozabimo, tudi koža telesa ima svoje potrebe. Če je suha in občutljiva, nas na neustrezno ali pomanjkljivo nego prav tako hitro opozori, kar vpliva na naše splošno počutje in na udobje 'v lastni koži'. Uporaba ustreznega izdelka za nego, na primer losjona ali mleka za telo, ki ga nanesemo po kopanju in kožo podpira v njeni naravni za- vsebuje več maščobnih olj, ki kožo hranijo in preprečujejo izhlapevanje vode z vrhnje plasti kože, zato je primerno za bolj suho kožo in za hladnejši letni čas. Za nego suhe in občutljive kože so zelo dobrodošla maščobna olja z visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin, kot je na primer konopljino olje. Hladno stiskano konopljino olje vsebuje visok delež gama linolenske kisline (GLA). Hitro in učinkovito pomirja razdraženo, srbečo in luščečo se kožo ter jo hkrati ^ varuje pred izgubo vlage. ščitni funkciji ter jo hrani in vlaži, je pri tovrstni koži prej potreba kot razvajanje. V Celjskih lekarnah smo razvili mleko s konopljinim oljem, ki je primerno tako za telo kot za obraz. Poleg visokega deleža konopljinega olja vsebuje še rastlinske proteine (pšenični, koruzni, sojini in ječmenovi), ki kožo intenzivno vlažijo in mehčajo. Uravnotežena kombinacija naravnih sestavin kožo pomirja, globinsko navlaži in ji daje dolgotrajen občutek mehkobe. pomiri razdraženo kožo intenzivno navlaži brez mastnega občutka MLEKO S KONOPLJINIM OUEM za nego suhe in občutljive kože obraza in telesa 33 DlC°)uQ33 šentjurske novice, december 2016. TRŽNICA Po tržnici z Nami: Bojana Jevšenak Kulinarične dobrote za praznično mizo V novembru smo tržnico pred Tuš Kea Šentjur obiskali na martinovo soboto, da bi preverili, ali je na stojnicah mogoče kupiti domače dobrote, s katerimi lahko postrežemo gostom za praznično mizo tudi v zimskih dneh. Odkrili smo številne kulinarične zaklade. Janeževi upognjenci S stojnice kmetije Ploštaj-ner iz Crnolice se nam je že od daleč nagajivo smehljal 'martinov mline', ki gaje Rosanda spekla posebej za god sv. Martina in za obiskovalce šentjurske tržnice. Mlincem in številnim ostalim dobrotam so družbo delali janeževi upognjenci, katere so včasih ob pitju vina za popestritev namakali v kozarce predvsem s sladkimi vini. FHIFH Mlinci (250g) 2,5 ni ponudbe Ocvirki v masti 3,50 (0,51) 3,99 (450g) Lešniki celi (kg) 16 13.9 Rožičeva potica (kg) 9 ni ponudbe Domača svinjska mast Slovenska kuhinja je tradicionalno povezana z uporabo maščob in različnih maščobnih zabel. Na Kme- tiji v Gaju iz Prožinske vasi pri Štorah znajo na star način pridelati domačo čisto svinjsko mast in svinjske ocvirke z mastjo, katere so včasih (in dandanes spet zmeraj več) gospodinje uporabljale za zabelo fižola, krompirja, zelja, pečenih jajčk ter pri pripravi mnogih drugih jedi. Mlinci in potice Marija Kladnik iz Završ pri Dobjem, kije sicer odlična kuharica za peko najrazličnejših vrst potic, nam je tokrat zaupala, kako pripravi domače mlince kot prilogo različnim jedem ob različnih priložnostih. V slan krop z žličko belega olja vsuje mlince, pusti, da zavre, in takoj ugasne ogenj. Pokrito pusti stati približno deset minut, nato mlince odcedi in jih zabeli z maščobo od pečenega piščanca ali svinjske pečenke. Medenjaki in kruh iz različnih žit Pirin, pirin polnozrnati, beli, polbeli, ječmenov ... so le nekatere vrste ekološkega kruha, ki jih je mogoče kupiti na tržnih stojnicah Ekološke kmetije Čadej iz Dobja, kjer vedno znova zmanjka eko koruznega kruha. Prav presenetljivo veliko povpraševanje to soboto je bilo tudi po medenjakih, ki so pri njih na voljo s sladkornim prelivom ali brez. Njihova posebnost so sestavine: moka, jajca, med, soda bikarbona, malo začimb za medenjake in popolnoma brez maščob. Orehi in lešniki Letošnja pozeba, ki je mnogim zdesetkala pridelek orehov, je Kmetijo Jezovšek iz Slivnice pri Celju k sreči zaobšla. Celi luščeni orehi so pri njih na voljo po 13 evrov za kilogram, celi luščeni lešniki pa po 16 evrov za kilogram. Lahko si jih privoščimo kot samostojen prigrizek, jih uporabimo kot sestavino za kekse, pecivo, potice ... Posebnost so praženi (celi ali mleti) in karamelizirani lešniki, katerim se kupci največkrat ne morejo upreti. SVETUJEMO urednistvo(a)sentjurskenovice.si VAŠ PRAZNIČNI DOM Hočete biti v trendu? Izberite zlatarjeve tonel Smreka je v naravi veličastno, elegantno, mogočno drevo, ki vzbuja domišljijo gozdnih bitij. Tako vzdušje si želimo pričarati tudi doma. i ifi ' lS inmdi narekujejo, naj bo naš dom tudi banr-no topel in poln zlatorjavih tonov. Ze nekaj let pocast S 'm™hztnislimo si lahko preprosto star ■'D ■ ' / • i___, teBraa ™ 6, ti S & Mi - - Ji mnogo različnih - činov Uhko se odločimo ^dekoracijo .naravo materialov kot so storži, plodovi, želod, star es ali narezane vejice. Slednje lahko dopolnimo z zlato bar vo ali zlatimi dodatki, kot so zlate kroglice, zvezdice ali listki. m m v .- .it • ' /- v. I 5 % .• ;. ;■* 4u Pisano! Če v vas prebiva večno igriv I otrok, Pustite domišljiji prosto pot I; hid. pr, okrasitvi božične smreke I Kdo pravi, da mora biti božično * J3leniali dveh klasičnih 1 Knn j , aj,b0VeSel0 in Pi-sano! Kupite okraske vseh barv in oblik poztcna smreka pa je lahko za spre- I membo povsem bele barve, saj bo- I I g^kopisanj okraski prišli bdj do I I f1fr ;, eVeda Pa bo Pisana okrasi- I I tev čudovita tudi, če se odločite za običajno zeleno božično smreko.' * ' t !..* ^ * .* f |j Nostalgija ! Če ste malce nostalgični ali imate nasploh radi tradicionalen božič, vam bo gotovo najbolj všeč klasična rdeče-bela božična okrasitev. Izberite čim večjo božično smreko -največjo, kar si jo lahko privoščite glede na velikost stanovanja. Ni ga čez vonj pravega drevesa, vendar pa so dandanes tudi umetne božične smreke izdelano zelo dobro, poleg I tega pa boste prihranili življenje drevesu. ' Kombinirajte rdeče božične lučke, rdeče okrasne bunke, zvončke in srčke z lesenimi okraski, ki bodo pričarali pravo domačnost. K tej dekoraciji se dobro podajo tudi božične nogavice, ki so sicer ‘uvožena’ tradicija, zato I pa nič manj privlačna. Z malo ročnih spretnosti jih lahko izdelate tudi sami. I j Praznična miza Tradicionalni adventni venček I lahko zamenjate z nekoliko sodobnejšo različico. Malo drugačen na-1 „e™n, ®,ahko naredite iz stekle-1 nega pladnja, po možnosti takega z stekleni h°Pji’ ™ katereSa nalolite Sl ! bunke v izbrani barvi in kakšno debelo svečo. I 35 lHlRuQ3P ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2016. ŠPORT » Šport ureja BOGDAN RAHTEN. »Rad bi se zahvalil navijačem, ki so nas spodbujali tudi takrat, ko smo zaostajali. Zahvalil bi se tudi upravi, da nam je omogočita, da prevetrimo ekipa« Juriča Golemac, trener KK Tajfun KOŠARKA Končno začeli zmagovati I KK Tajfun. Po prihodu Juriče Golemca na trenersko klop gre šentjurskim košarkarjem na bolje! To je najkrajša ocena izjemno turbulentnega začetka 17. šentjurske prvoligaške sezone. Katastrofalno kadrovanje, ki se ob tolikšnih izkušnjah, kot jih klub premore, ne bi smelo dogajati, je pustilo posledice in šentjurska zasedba je bila dolgo povsem pri dnu prvenstvene razpredelnice. Novi trenerje po uvodnem spoznavanju nekoliko prevetril ekipo, vse skupaj pa se bo seveda poznalo tudi v klubski blagajni. Moštvo prenovljeno Poslovili so se Dejan Milaš-inovič, Fred Thomas in Keon Moore - slednji je utrpel poškodbo rame, ki potrebuje operativni poseg. Ekipi seje najprej pridružil Daniel Vujasinovič, 184 cm visoki 27-letni Laščan, ki je lansko sezono zaključil pri finalistu državnega prvenstva, matičnemu Zlatorogu. Nekdanji zlatorogovec je tudi 24-letni 203 cm visoki krilni igralec Jaka Brodnik, ki v Sloveniji še ni imel prave sezone. Kot zadnji seje ekipi pridružil Aleksandar Petrovič, Srb, 203 cm, 28 let, ki je prejšnjo sezono zaključil pri aktualnem ABA-ligašu Karpoš Sokoli. V decembru si v okviru državnega prvenstva zaporedoma sledijo tekme z ekipami, ki so doslej dosegle najmanj, kar bi ob ustreznem pristopu lahko bistveno popravilo doslej boren izkupiček. Prenovljeni tajf unovči. Foto: Artkontakt. Razpored: 4.12. [ned., 17.00) - Terme Olimia Podčetrtek : Tajfun 9.12. [pet., 19.00; pokal) - Tajfun : Zlatorog 12.12. [pon., 18.45) - Tajfun : Portorož 17.12. (sob.) - LTH Castings: Tajfun 19.12. (pon., 19.00; pokal) - Zlatorog : Tajfun 26.12. [pon., 18.45; možen drug termin) - Tajfun : Helios Suns S polzelsko ekipo se je v dvorano, kjer je preživel kar šest sezon, vrnil Ivan Držic, kije doživel topel sprejem. Foto: Kvirina M. Zupanc. Pregled tekem 28.10. - Tajfun : Rogaška 57:60; Fifolt 13, Spicer 12, Sa-rajlija 11, Grant 10,... Gostje so v prvem polčasu vodili največ za 11 točk, v drugem delu pa je Tajfun uspel ujeti priključek, ob boljšem sojenju pa bi bila tekma povsem odprta. 5.11. - Šenčur GG D : Tajfun 87:82; Mikovic' 21, Sarajlija 20, ... Za Tajfun je prvič nastopil Vujasinovič, Gorenjci pa so odlično metali trojke. Šentjurčani so tik pred koncem z istim orožjem ujeli gostitelje, ki so na koncu zadeli proste mete. 9.11. - Tajfun : Krka 75:72; Vujasinovič 16, Brodnik 14, Mikovic' 12,... Ob Brodnikovem debutu je domača ekipa vseskozi narekovala ritem. Novomeščani so se proti koncu nevarno približali, a je Hru-ševec slavil prvo zmago v sezoni.. 15.11. (pokal) - Terme Olimia Podčetrtek : Tajfun 55:56; Spicer 12, Fifolt in Grant 10,... V končnici so Šentjurčani nadoknadili šest točk zaostanka, tik pred koncem pa je s trojko tekmo odločil Grant. 18.11. - Union Olimpija : Tajfun 88:71; Grant 12, Brodnik in Sarajlija 11, Vujasinovič 10,... Oslabljeni Ljubljančani (kaznovana Jefferson in Mešiček) so tekmo gostili na Ježici, kjer je gostom uspelo dobiti polčas, v drugem delu pa so bili podrejeni, tokrat kolektivnim, »zmajem«. 22.11. (pokal) - Tajfun : Terme Olimia Podčetrtek 61:54; Brodnik 12.. .. Odpor termalcev, ki so igrali brez glavnega centra Cerkovnika, so tajfunovci zlomili šele v zadnji četrtini. 26.11. - Tajfun : Hopsi Polzela 61:57; Spicer 12, Grant in Sarajlija 10.. .. Kljub ponedeljku so bile tribune skoraj polne in videle zanimivo tekmo. Tajfun je dobil polčas za 10 točka, gostje pa so v 34. minuti vodili za 8. Domačim je uspel preobrat, ki mu je bil priča tudi debitant Aleksander Petrovič. Odločilne točke je prispeval »Vujo«. C tlHTJURSKI -)D[mx®33 Mladi atleti * Prvo novembrsko soboto seje Ambrož Amon v srbski Cupriji udeležil balkanskega prvenstva v krosu. Na 6-kilometrski preizkušnji je med 41 tekmovali končal kot 27. Mojca Centrih zaradi študijskih obveznosti ni nastopila. * Atletska zveza Slovenije je Atletskemu kluba Asfalt Kovač Šentjur podelila priznanja za organizacijo pomladanskega Prvenstva Slovenije v krosu, ki je bilo v Gorici pri Slivnici. * Zadnjo novembrsko soboto sta na Novomeškem krosu nastopila dva šentjurska atleta, ki sta zmagala v svojih kategorijah. Andrej Motoh je bil najboljši med tekmovalci do 14 let na 1.000 metrov, Ambrož Amon pa je slavil med starejšimi mladinci na 4.000 m. govalcem zaostal poltre- Andrej Motoh je bil najhitrejši med sedmimi tjo minuto. Foto: AKAKŠ. tekmovalci. Foto: AKAKŠ. ŠOLSKI ŠPORT fSi> Zbrali smo rezultate (med) občinskih šolskih športnih tekmovanj v prvih treh mesecih tega leta. * Skoraj na občinski praznik so se v krosu v Gorici pri Slivnici osnovnošolci pomerili v krosu. Učenke, rojene leta 2002: 1. Ana Kenda (OŠ Dramlje), 2. Doris Perčič (OŠ Planina pri Sevnici), 3. Lana Kolar (OŠ Franja Malgaja Šentjur). Učenci, rojeni leta 2002: 1. Luka Gunzek (OŠ H ruševec Šentjur), 2. Blaž Pavlič (OŠFMŠ), 3. Aleš Zalar (OŠHŠ). Učenke, 2003: 1. Nika Škornik (OŠ Slivnica pri Celju), 2. Neža Artnak (OŠFMŠ), 3. Maja Majcen (OŠHŠ). Učenci, 2003: 1. Nik Zendzia-nowsky (OŠSpC), 2. Žiga Tovornik (OŠSpC), 3. Domen Tisel (OŠFMŠ). Učenke, 2004: 1. Tajda Zalokar (OŠFMŠ), 2. Tjaša Rovšnik (OŠFMŠ), 3. Neja Veličkovič (OŠHŠ). Učenci, 2004: 1. Anej Tanšek (OŠSpC), 2. Jan Pavlič (OŠFMŠ), 3. Nejc Polenek Štorman (OŠSpC). Učenke, 2005: I. Alina Krajnc (OŠ Dramlje), 2. Špela Debeljak (OŠD), 3. Jerneja Gajšek (OŠSpC). Učenci, 2005: 1. Andraž Vo-' ga (OŠFMŠ), 2. Tilen Mulej (OŠFMŠ), 3. Nejc Gaberšek (OŠHŠ). Učenke, 2006: 1. Živa Ferlež (OŠFMŠ), 2. Ana Ogrizek (OŠFMŠ), 3. Mateja Tovornik (OŠPpS). Učenci, 2006: 1. Martin Artnak (OŠFMŠ), 2. Jakob Cmok (OŠFMŠ), 3. Nejc Zajko (OŠ Hru-ševec Šentjur). * Na zadnji septembrski dan so se v najbolj razširjeni igri - nogometu na Ponikvi pomerila starejša dekleta. Med štirimi ekipami so se gostiteljice v malem finalu pomerile z Drameljčankami in zmagale s 3:2. V finalni tekmi so Hruševčanke z naj nižjim mogočim rezultatom ugnale dekleta iz slivniške šole. O strelki v poročilu in podatka, je pa navedena postava zmagovalk: Nuša Hercog, Ana Majcen, Maja Majcen, Tjaša Močnik, Zala Zdolšek in Špela Zupanc. * V začetku oktobra so na zelenici na Ponikvi nastopili še starejši fantje, tekmovanja pa so se udeležile vse šole na območju šentjurske upravne enote. Prvaki so postali Hruševčani, ki so drugouvrščeno Dobje ugnali s 5:1. Tretje mesto sta si delili ekipi iz Gorice pri Slivnici MALI NOGOMET I urednistvo@sentjurskenovice.si Liga malega nogometa * Konec oktobra je bilo, na rezervni lokaciji na Proseni-škem, zaključeno tekmovanje v Ligi malega nogometa Šentjur. V zadnjem kolu bi se morali sestati ekipi Loških Hopsov Kačičnik in Bogi te-am Bohorč, a tekma ni bila odigrana. Ločanom je, kljub dvema odvzetima točkama, pripadel nov naslov prvakov. Končni vrstni red: 1. Loški Hopsi Kačičnik 49,2. ŠK Šentvid 41,3. Bogi team Bohorč 35,4. Sokoli 34, 5. Šejki Dubaj 23, 6. Estudian-tes 20, 7. Rudar Pečovje 18, 8. Alfagrad 17, 9. FTA Oset 16, 10. ŠMD Blagovna 14, 11. Roal biro - izključeni iz tekmovanja. V finalu pokalnega tekmovanja so se pomerili prvaki lige in Bogi team Bohorč, s 4:0 pa so bili boljši fantje z jugovzhoda šentjurske občine. V tekmi za 3. mesto je Rudar Pečovje po šestmetrovkah ugnal Šentvidčane. Kralj strelcev je znova postal Roman Iskrač iz zmagovalne ekipe, ki je dosegel 31 zadetkov. 23-krat je nasprotne vratarje premagal Pez-devšek (Alfagrad), 19-krat pa Marot (ŠD Šentvid). in Planine pri Sevnici, ostale šole pa so si delile peto mesto. * Konec oktobra so izpeljali košarkarski tekmovanji za starejše učence oz. učenke. Pri fantih je bila udeležba katastrofalna, saj sta v športu, kjer imamo profesionalno člansko ekipo, nastopili samo obe mestni šoli. Hruševčani so ugnali malgajevce s 33:24, za občinske prvake pa so nastopili: Tevž Debelak, Luka Gunzek, Žan Košir, Rok Majcen, Rok Obreza, Jakob Pelko, Adrijon Saramati, Tjaž Zajko in Aleš Zalar. Pri dekletih so nastopile štiri šole. Kocenovke so bile v tekmi za tretje mesto z 20:10 boljše od Drameljčan-ke. Slivniška ekipa pa si je dobesedno priborila naslov prvakinj, saj so Hruševčanke ugnale z 8:4. *Sredi novembra so se ekipe štirih šol na Planini pri Sevnici pomerile v rokometu za starejše učence. Gostitelji so bili na koncu tretji, v malem finalu pa so ugnali fante s Ponikve z 10:7. Finale so s kar 23:7 dobili Hruševčani, ki so se tam srečali s starimi strankami iz OŠ Franja Malgaja Šentjur. ilNTJUOMI Z [D3Č&33 D/ STARI ZAPISI • Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten MI.AD1M na blagovni le NAJBOLJŠE! Ob zadnjem zapisu iz krajevne skupnosti Blagovna je prišlo več pripomb, kar je upravičeno izzvalo nekaj razburjanja. Zakaj gre? V članku smo opisali, da je nekaj prometnih znakov v jarkih in da so zato k ni vi -huligani«. Mladi so pač mislili, da so zato krivi oni. Vendar ni tako. Nihče ne krivi mladih Blagovnčanov, še najmanj pa aktivnih mladincev in mladink, ki so upravičeno takoj reagirali. Prometni znaki so res bili v jarkih. Kdo jih je položil tja, nismo ugotavljali. O tem so nas obvestili mladinci. Vse to naj velja kot opozorilo, da se kaj takega ne bi dogajalo tudi drugje. Mladim na Blagovni pa želi- Utrip, november 1981 Tisel in Salobir suvereno Štefan Tisel je zanesljivo ...Tisel je v prvem krogu prejel ubranil županski stolček, saj mu 64,80 % glasov. Jože Korže, Janez Čoki in Mirko V Dobju je bila udeležba 65 Čander niso predstavljali resne %, Franc Salobir pa je prejel konkurence. Cma pika letošnjih 56,64 % in ugnal protikan-volitev v šentjurski občini je za- didata Natalijo Plemenitaš gotovo volilna udeležba, saj se Fuchs in Karla Čadeja. je na volitve podalo le 7.298 lju- Šentjurske novice, di, kar predstavlja pičlih 46,7 % 7.11.2006 mo, da zaradi hude jeze ne bi opustili začeto mladinsko aktivnost. Dobro zastavljeni program, ki ga je ta OO ZSMS sprejela, je tudi garancija, da se mladi združujejo, da imajo zdrave medsebojne odnose in da skupaj z vsemi organi v KS poskušajo uresničevati cilje in zastavljeni srednjeročni program. Takšno mladino, kot je na Blagovni, si želimo tudi drugje, pa čeprav nimajo idealnih pogojev za svoje delo. Zato, mladinci in mladinke, ne obupajte. Pred vami bo do uresničitve vseh ciljev še veliko ovir in pravkar ste eno že premagali. Vsi uspehi bodo odvisni od vas in na vas bodo ponosni tudi krajani Blagovne. Pri vašem delu vam želimo vse najboljše. Drago Slakan Improplegiki prijetno presenetili Ena od treh prireditev ob prikladen, se je nagnetlo morda 5-letnici ŠKMŠ, ki je zajela tu- celo okrog pol stotnije gledal-di mene, je bil premierni nastop cev, ki so se dobro uro zabavali sekcije za gledališke improvi- ob peklenskih mukah svojih vr-zacije Improplegiki. V zname- stnikov na odru. nitem Prostoru, ki se je za te Šentjurske novice, namene pokazal presenetljivo 27.11.2001 SD Občankam in občanom občin Dobje in Šentjur želimo vesele božične praznike in sreče polno leto 2017. 00 SD Šentjur POVABUENI K RAZMIŠLJANJU Stigmatizacija V Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki jo je po II. svetovni vojni kot človekoljubno mednarodno zavezo v duhu spoznanja »ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu« za boljši in bolj human svet sprejela Organizacija Združenih narodov in je temeljni kamen sodobne demokratične družbe, je v prvem členu razglašeno: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.« V tem času smo bili priča bliskovitemu napredku znanosti in tehnologije, dobili smo satelite, računalnike, internet, laserje, pametne telefone in še bi lahko naštevali. Kako pa smo v tem času napredovali kot ljudje in kot družba? Ali smo prišli do tega, da v celoti spoštujemo prirojeno človeško dostojanstvo vsakogar in ravnamo dmg z drugim Piše: Dr. Nejc Jelen, vodja projektov Mi smo ZA STRPNOST!, podpredsednik Društva Eksena in vodja Inštituta Ek-sena v Izobraževalnem centru Eksena Stigmatizacija izvira iz predsodkov, stereotipov, obsodb ali zavisti ter j o spremljajo poskusi, da bi posameznika ali skupino prikazali kot slabo, škodljivo ali celo kriminalno, s čimer bi upravičili njeno izključenost in izobčenost iz družbenega življenja. Zelo močno na stigmatizacijo vpliva strah, ki v človeku vzbudi neracionalen odpor, antipatijo in nenaklonjenost, najpogostejši vzroki zanjo pa so nepoučenost, neznanje, nerazgledanost, strah in odpor pred drugačnostjo, zastarela prepričanja ter obrekovanje. Ljudje ob upravičevanju stigmatizacije zapadajo »Največja tragedija našega časa ni rezko rohnenje slabih ljudi, ampak šokantna tišina dobrih ljudi.« kot bratje? Žal je v naši družbi, tudi v Šentjurju, še vedno vse preveč nestrpnosti, izključevanja in diskriminacije. Še več, mnogo je ljudi ali skupin, ki so celo stigmatizirani. Prav stigmatizacija je ena od najbolj zahrbtnih in rakavih oblik teptanja človekovih pravic, saj predstavlja sistematično neodobravanje in negativen odnos družbe do drugačnosti in jo spremlja ožigosanje oziroma zaznamovanost posameznika ali skupine zaradi njene določene lastnosti. To je lahko bodisi socialna ali kulturna pripadnost, premoženje, spol, vera, barva kože ter politično ali drugo svetovno nazorsko prepričanje. celo v vraževernost in brezumne teorije zarot. V sodobnem času stigmatizacijo čedalje bolj spremlja prikrita nestrpnost, pri kateri se ljudje sicer razglašajo za strpne in spoštljive, svojo nestrpnost pa udejanjajo skozi ignoriranje, izključevanje in izločanje v stilu 'nič nimam proti njim, nič pa tudi nočem imeti z njimi'. Največja žalost stigmatizacije pa ni v tem, da obstaja, ampak da se dopušča ali celo podpira. Martin Luther King, eden naj večjih borcev za človekove pravice, je zato nekoč dejal: »Največja tragedija našega časa ni rezko rohnenje slabih ljudi, ampak šokantna tišina dobrih ljudi.« 38 SSČPD ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2016. urednistvo(g)sentjurskenovice.si MALI OGLASI Mali oglas - veliki posel! : iiiiiiiiiimiiiiiiitiitniiiiimmiiiiiiiiiiiiifiiiiiHtiiRiiiHtifiiajiiiiiiiiiimimiiiitfiiiiiiiiii krmljenega z domačo kuhano hrano. Te- Telefon 041 502 148. lefon 031454 945. Živali lll8ll!lilllll8l!lllllllllllllllllllllllllllillllllllllffllimill!lll!llll!l«!llll!llieiMllllllllll!* Prašiče, težke od 30 do 100 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 423 571. Prašiče, težke od 30 do 200 kg, ter težke odstavljene svinje, primerne za suhomesnate izdelke, prodam. Kupcu Prodam telico simentalko, brejo v 9. mesecu, pašno, težko 600 kg. Telefon 03 58 26 557. V bližini Slov. Konjic, v Škalcah na JZ legi, prodam 0,55 ha vinograda z 2500 zasajenimi trtami novejših sort. Telefon 041824 364. 904 m2. Ogrevanje na trdo kurivo, plinski priključek. Cena: 99.800 € ali oddam za mesečno najemnino 280 € + vsi stroški. Telefon 041 708 198. V centru Konjic oddam opremljeno stanovanje, velikosti 60 m2, v zasebni hiši. Ugodno prodam prašiče za zakol, težke od 150 do 170 kg. Domača reja, možna opravim brezplačni prevoz. Telefon ......... Telefon 041 748 905. P.ll.5™™™.™.?.2.!9.3..6®.®.1: Prodam dve telici simentalki. Ena je Nujno in ugodno v Cankarjevi ul. v Rog. Kupim stanovanje ali vikend v Celju ali v okolici v vrednosti do 45.000 €. Telefon 070 561473. Svinje, težke od 20 do 180 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 317 937, Marjan. Dva prašiča domače reje, težka od 160 do 190 kg, prodam. Telefon 041 546 725. Prašiče, težke od 90 do 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538 966 ali 041 876 978. breja 9 mesecev, cena 1050 €, druga je Slatini prodam polovico hiše z dvoriš-stara 6 mesecev, cena 580 €. Telefon 031 čem, vrtom in samostojnim vhodom, 60 535 248. m2 + garaža. Cena 35.000 evrov. Telefon Prodam prašiče, težke od 160 do 180 .?.?339.9?..2?2.^9;........................ kg, krmljene z domačo kuhano hrano. V Irju pri Rog. Slatini oddam opremlje-Telefon 051 820 044. no stanovanjsko hišo, 216 m2. Ogreva- Prodam prašiče, težke med 30 in 250 .ni^.^.P®Ls.™.L^!;.T^L?!?.93L®.393L?.'. kg, in izločene svinje, zbiramo rezer- V Rog. Slatini oddam opremljeno vacije za koline. Domača hrana, možna 1,5-sobno stanovanje z balkonom. Te- Prodam stanovanjsko hišo na Opekar-niški cesti v Celju, 237 m2, klet, pritličje in nedokončana mansarda, ogrevanje na kurilno olje, na parceli 450 m2. Cena: 145.000 €. Telefon 041 708 198. Dobrna, prodam stanovanjsko hišo na Pristavi, 72 m2, adaptirano, z gospodarskim poslopjem in garažo, vsi priključki, skupaj 1688 m2. Cena: 57.000 £. Telefon 041 708 198. Prašiče, težke od 20 do 70 kg, prodam. Telefon 041 848 584. dostava. Telefon 031 311 476. lefon 040 143 434. Vozila, deli Prašiče, težke od 70 kg do 300 kg, domače reje, ugodno prodam. Telefon 070 225 330. Kupim bikce, teličke za nadaljnjo rejo, teže 120 do 180 kg. Telefon 041890 808. Ugodno oddani stanovanje. Telefon 051 852 228. Prodam prašiče, težke od 30 do 200 kg. Možna menjava za smrekovo hlodovino. Telefon 041 882 359. Bikca simentalca, težkega 170 kg, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 270 088. V okolici Rog. Slatine (Brestovec) prodam zazidljivo parcelo, 1.000 m2. Telefon 041 604 916. Štiri zimske gume Michelin 195/60/ R15 Alpin na jeklenih platiščih (15 col, 4 vijaki) v kompletu prodam za 120 €. Telefon 041 739 829. Nepremičnine Prašiča, težkega od 170 do 180 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031465 728. Opremljeno, 45 do 50 m2 veliko stanovanje v okolici Slov. Konjic - Žiče, oddam. Telefon 031 406 123 ali 051 350 549. Hišo izven Rog. Slatine s 4.000 m2 zemlje prodam ali menjam za 1-sobno stanovanje. Telefon 070 664 638. Osebno vozilo, tudi poškodovano ali v okvari, staro do 12 let, kupim. Telefon 041761971. Poškodovano ali rabljeno vozilo, staro do 12 let, kupim. Telefon 051 475 497. Prašiča, cca 170 kg težkega, pitanega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031265 351. Enosobno opremljeno stanovanje v Žičah oddani s 1. decembrom. Telefon 041 504 154. V bližini Zreč prodam pujske, težke od Urejeni osebi ali paru oddam v Zrečah V okolici Rog. Slatine kupim 1-sobno stanovanje. Telefon 070 664 638. Prodam dvosobno stanovanje na Čopovi ulici v Celju, V. nadstropje, 51,80 m2, daljinsko ogrevanje, klet. Cena: 55.000 €. Telefon 041 708 198. Kupim osebno, dostavno ali tovorno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave 30 do 40 kg. Telefon 040 205 417. opremljeno dvosobno stanovanje. Tele- Na relaciji Rogaška Slatina—Podčetrtek 1°.?.93.L99?.™9'......................... garažo, dodatnim parkirnim mestom in Prodam 3,5-sobno visoko pritlično stanovanje v centru Celja, 110 m2, seje izgubila psička Neli. Psička je nizke rasti, tribarvna in čipirana. Vse, ki bi karkoli vedeli o psički, prosijo, da pokličejo na telefon 031 530 755. Najditelj bo nagrajen. Gradbeno parcelo v okolici Loč (Klokočovnik) prodam. Telefon 051 262 209. vrtom z visoko gredo, 50 m2. Primerno tudi za zdravniško ali odvetniško prakso. Telefon 031 768 229. Prodam obnovljeno BCS kosilnico z acme motorjem in novim uplinjačem. Cena 850 €. Prodam malo rabljeno 5 kW termoakumulacijsko peč. Cena 100 C. Telefon 041 233 189. Prodam prašiča, težkega okrog 170 kg, m V bližini Term oddam v najem obnovljeno, opremljeno garsonjero, zaželeni nekadilci. Cena 180 €/mesec + stroški. Prodam hišo na Zgornji Hudinji v Celju, 93 m2, z dvema gospodarskima poslopjema, dvoriščem, 721 m2, in travnikom, Kupim traktor ali delovni stroj katerekoli znamke, lahko poškodovan, v okvari ali slabše ohranjen. Telefon 031 374 578. G □ L D CRAFT a/id/nadc BY ZLATARSTVO ALEŠ PETEK ULICA DUŠANA KVEDRA 6 B, 3230 ŠENTJUR 031 848 112 WWW.ZLATARSTVO-PETEK.SI 'i Praznični 10% popust urednistvo@sentjurskenovice.si ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2016. 39 Illllllllillll! Traktor, trosilec, frezo, mulčer, prikolico, motokultivator, priključke in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407 130. Prodani brzoparilnike - alfe. Telefon 030 929 205. Razno Bukova drva, dolžine 25,33,50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041840 158. Opaž, ladijski pod, bruno, rezan les, deske, štuke (fosne), les za ostrešje, žagovino, skoblance, prodam. Telefon 041 331831. Bukova drva (suha, razrezana na 25, 33 ali 50 cm) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051633 506. Železniške pragove, lepo ohranjene, prodam. Telefon 041893 305. Bučnice, suhe (2016), kakovostne, prodam za 2,9 €/kg, oziroma po dogovoru. Telefon 031743 951, okolica Ptuja. Belo mešano vino in rdeče, sorte modra frankinja, prodam. Telefon 041 646 445. Ohranjeno sedežno garnituro, 180 x 240 cm, za 50 €, in zimske gume na platiščih 205-55-16 za golf, turan za 180 € prodam. Telefon 031 774 745. Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodani. Možna tudi dostava. Telefon 041 504 987. Poceni prodani mešana drva (bukev, hrast in gaber) in domače žganje sadjevec. Telefon 02 818 34 76. Suho letošnjo koruzo prodam. Cena do 1 tone 0,17 €/kg, nad 1 tono 0,15 €/kg. Telefon 040 477 462. 800 litrov žganjekuhe hruške prodam. Telefon 070 354 621. V okolici Slovenskih Konjic prodam seno in otavo v kockah. Možna menjava za drva. Telefon 041 850 925. Seno in otavo v kockah ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 031 787 815. Zakonsko posteljo, 2 x 2,2 m, z jogijem, podarim v okolici Slov. Konjic. Telefon 031 595 086. Prodam večjo količino sena in otave v kockali, dobre kakovosti. Cena 2 €/ kocko. Telefon 040 735 506. Brezplačno odpeljem belo tehniko, akumulatorje, star papir, vse vrste kovin in pločevinke. Telefon 070 306 904. V okolici Rog. Slatine prodam uradno markirane novoletne jelke, lahko s koreninami ali brez. Cena od 20 do 30 €. Telefon 041 731 727. Ugodno prodam prepeličja jajca. Telefon 041 705 667. Prodam seno in otavo v kockah. Cena 2 €. Možna menjava za prašiča. Telefon 070826 339. Prodam suho luščeno koruzo v zrnju, pšenico in drobljenec. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 79 30 581. Brezplačno odpeljem kosovni odpad (akumulator, štedilnik, pralni stroj in staro železje). Telefon 070 312 325. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Prodam suha bukova in gabrova drva, seno in slamo v kockah. Telefon 051 251 123. Pralni stroj Gorenje, 6 kg, sušilni stroj, steklokeramični štedilnik, pomivalni stroj, kombiniran štedilnik, štedilnik na trda goriva, mizo in 6 stolov ter trosed prodam. Telefon 070 33 22 10. Novoletne jelke različne velikosti, prodam. Jelkam ne odpadajo iglice. Možna dostava. Telefon 031 332 600. Ženitna posredovalnica Zaupanje že vrsto let posreduje za resna, trajna, poštena razmerja po vsej državi in združuje ljudi različnih poklicev, izobrazb, starosti, nazorov in pričakovanj. Pokličite ter se spoznavajte po tej učinkoviti, uveljavljeni, diskretni poti, s katero povežemo veliko osamljenih src. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Kontakt: 031 505 495, 031 836 378 ali www.zau.si. Vem, da nekje preprosto, iskreno dekle ali mamica živi, a kaj, ko moje srce tja ne najde poti. Če si resno zvezo ali prijateljstvo želiš, mi lahko pozvoniš na 041 273 982. ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komamiki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@ volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031619 235 BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www.in-tertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent sp., Pon-grac 3, Griže - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160,03 57180 80 DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo.com, tel.: 03 620 24 67. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44,3215 Loče Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov. Kontakt: 051 33 58 27 PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN DELOV, AVTOVLEKA AVTO - CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44,3215 Loče Kupimo vozila v kakršnem koli stanju. Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 58 27 POLAGANJE KAMNA (22 let izkušenj) Ivan Sarajlič, KREMENČKO-VI s.p. skupaj z materialom ali po dogovoru Kontakt: 051 832 858, izoplotnice@gmail.com PREDELAVA SADJA Kmetija Brečko, Bukovlje 28, Stranice Nudimo usluge predelave sadja: mletje, stiskanje, filtriranje, pasteriziranje in polnjenje v različno embalažo. Kontakt: 031 866 542 ali do-macija.brecko@gmail.com Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2016. Zli 1 Pizza hobotnici a VRHNJE ŽENSKO OBLAČILO IZ JOPE IN KRILA PREDNJA STRAN GLAVE PREIZ- KUŠAN ČLOVEK MOŠTVO petefl tittva * Itemrvn PRIPADNIK KOPTOV Mbtftritoa Sna on ^ V AVARI DEL VOJVODINE mm TAJCI DRŽAVNI UDAR AZIJSKA DRŽAVA PIVNICA LIPNIK Šrnarje pri Jelšah 03 5821 532 , 041 750 532 > TANČICA. PAJČOLAN SNOV ZA STROJENJE VEK HRIB NAD LAŠKIM MOLIBDEN KRANJ GRAD PRI BEGUNJAH PREMOČ NAD VSEM BOTER HOLMU MEKINA DROBNO MLETO MESO TANTAL AVANS OSMAN POLJSKA REKA LIDIJA OSTERC TISKOVNA EGENCIJA DRAG KAMEN ITALIJAN. NAFTNI K^aERvN FRANCIJI AMERIŠKA rev™ BOGASTVO GOZDOV ENEAS VAJA V KARATEJU E KONEC GESLA ) U KALCIJ VRHUNSKI ŠPORTNIK PISA- TELJICA PEROCI AMERIŠKA PEVKA (IRENE) MOŠKO IME R STRANICA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU NAŠA IGRALKA KUMER NEDISCIPLI- NIRANA VOJSKA E a OŽIG NEKDANJI MADŽARSKI PLEMIČ (FRANJO) AVSTRIJ. POROČEV. MEDENA ROSA AKTINON SOKRATOV TOŽNIK ANGLEŠKI GLAS- BENIK (RINGO) MAMA ITALIJAN. IGRALEC VALLONE MASKIRANA OSEBA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA BIVŠA SMUČARKA WACHTER HITER TEK ČISTILKA IZ SERIJE TV DOBER DAN AVTOR: MARJAN ZORJAN Pravilna rešitev novembrske križanke je OBI CELJE. Srečna nagrajenka novembrske številke je: Magdalena Kovačič, Na Lipico 8, Šentjur. Dopis za nagrado, ki jo poklanja OBI Celje, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah. Nagrajenec bo prejel bon v vrednosti 10 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 23. decembra 2016 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.o.o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si. IHi!i!ii|illill!ll|illll!lilltllllll!llililli|j||iflilillll!jli!iltilil!H!l!li!i!itlIll!!illlll!liil!i|jl!in \ DECEMBER Nagradna križanka i 1 Naaradno aeslo: • Ime in priimek: i 1 Naslov: 1 E-pošta: i Kuhamo z VAMI Recept DECEMBRA Figova presna sladica Sestavine za 3 osebe: • 200 g suhih fig • sok ene pomaranče • sok polovice limone • 3 žlice raztopljene kokosove maščobe • 2 dl sladke smetane • zavitek vaniljevega sladkorja Priprave: 1. korak: Fige namočimo v toplo vodo za vsaj tri ure. Odstranimo peclje in s paličnim mešalnikom skupaj s tekočino spremenimo v kašo. Več ko bomo dali vode, manj gosta bo kaša. 2. korak: V figovo kašo vmešamo raztopljeno kokosovo maščobo, limonin in pomarančni sok. Nalijemo v desertne kozarčke in postavimo v hladilnik, da se strdi. 3. korak: Okrasimo s stepeno sladko smetano, ki smo jo osladili z vaniljevim sladkorjem. Namesto sladke smetane lahko uporabimo sočno skuto ali kislo smetano. Okrasimo s par rezinami fig in čokoladnim prelivom. Sladica je najbolj okusna, če je hladna. Figova krema je nadvse okusna presna sladica, ki razvaja naše brbončice in ne škodi našemu zdravju, saj v večini vsebuje naravni sladkor. ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2016. ilGKtJ33 41 MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Na delu vam ponujajo nekaj zanimivega. Nimate nobenih razlogov za strah, čeprav se določene stvari odvijajo nekoliko počasneje. Občutki vas vodijo k pravi ljubezenski odločitvi. BIK (22.4.-20.5.) Nekdo vam bo odgovoril na pravi način, zato dobro pripravite vse svoje argumente in orožja, ker se bo zvrstilo še nekaj zanimivih srečanj. Za mnoge bo to začetek nepozabne zgodbe. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Napeto bo, posebno z mlajšimi v družini. Ne odzivajte se ne prvo žogo! To se vam nikakor ne obrestuje, saj pod pritiskom ponavadi delate tudi začetniške napake. RAK (22.6.-22.7.) Prebujajo se spomini, čeprav v resnici ni nikakršne potrditve, da boste doživeli enako kot nekoč. Okoliščine se nenehno vrtijo in spreminjajo, tudi udeležena oseba razmišlja drugače. LEV (23.7.-23.8.) Še vedno ste nekoliko pod vplivom delovnih skrbi, vse za naprej in zaman, ker za zdaj ni nevarnosti, zato pogumno naprej. Le s samozavestjo boste dosegli to, po čemer hrepenite. DEVICA (24.8.-23.9.) Slišali boste nekaj v zvezi z nalogo, kjer bi morali pokazati popolno zbranost, zato previdno naprej. Ljubezenske dileme se rešujejo s pogovorom, s prijatelji pa pokažite več pobude. Illlllllllli!ll!tlllltlltllllill!llllllillltilllllllllilll!lllllilltlltllllllllllllllllllilllllllllillillllllllinitllllllililt!lilllllil!l!l!!llll!lll!illllllllllll T L TEHTNICA (24.9.-23.10.) Pot do delovnega uspeha ne bo pretežka, saj v resnici komaj čakate, da preidete k dejanjem. Nekdo bo navdušen nad vašim odzivom, saj boste izpolnili še več, kot sta se dogovorila. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Zaupajte nekomu, ki je za vas še vedno pomemben. Nanj se lahko zanesete. Glede ljubezni ne razmišljajte predolgo, temveč si le priznajte, kje in s kom ste najbolj sproščeni. STRELEC (23.ii.-2i.i2.) Pazite, če se šele zdaj zavedate mnogih razlik z osebo, ki vas vedno bolj zanima. Bolje preprečiti kot zdraviti, posebno če se vedno pogosteje srečujeta in vas vse skupaj že pošteno utruja. KOZOROG (22.12.-20.1.) Na mnogo področjih bo več novosti, saj ste končno prepričani, kako, kam in s kom. Premislite o potovanju, morda bo treba spremeniti prvotne načrte. Le pazite na dokumente in denar. VODNAR (21.1.-19.2.) Za neko nalogo potrebujete več časa, kot ste načrtovali. To vas bo morda nekoliko zbegalo, saj se zavedate, kaj vse ste izpustili. Za ljubezen bo morda nekoliko manj časa in energije. RIBI (20.2.-20.3.) Pripravljeni ste pošteno zavihati rokave, toda marsikaj še ni na vaši strani. Morda niste zbrali vseh dokumentov. Vsekakor ste mirnejši, ker so določene ljubezenske izbire dokončno za vami. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIlilllillllllllltlllllllllllllilllllllllNIIM^ Šentjurski otroci nočejo več spati doma. Glasbena šola bo morala izdati naročilo za nakup pernic, mame pa se veselijo, da ne bo več treba kuhati večerje. Oni za desetimi vodami in desetimi gorami vedno najbolje vedo, kako je voziti po naših cestah. Potem pa se naj ne čudijo, ko bomo postavili svoje znake. In svoje meje. • Nekaterim se zdi, da je pogoj za odlično vino velika veselica. Po njej izpraznimo vse napol popite kozarce v en sod. In že lahko organiziramo nov žur. Z novo rujno kapljico. Nedavno seje na prireditvi predstavil tudi lokalni kant avtor. Smetarji so bili za vsak primer v nizkem štartu. b Športni duh v zdravem telesu je danes moč najti le na športnih igriščih. Širni gozdovi, hribi in potoki pa so pozabljeni. Najbrž zato, ker ne potrebujejo obnove. In trošenja denarja. 4 Smrečice padajo, kič se zbira na njih, misli na nakup neuporabnih daril pa se kopičijo. Skratka, tudi letos nič novega. b Novoletne želje. Dobre može prosimo za zakon, ki bo človeku za delo dopustil biti plačan. Slabe može pa prosimo, da jo popihajo na lepše in tam tudi ostanejo. a***. »gg. IDRSKE eofrTNICE za vso druži™ N^ROGL ni H Odslej boste 0 DOGAJANJU var: ' rc"',,2'aog8l”n‘ / NA ŠTAJERSKEM vedeli vse. ČISTO VSE. www.novice.si KonjlSkO Kozjansko. Obsotelje / ■ J ti NT JURSKE HZ SMEH urednistvo@sentjurskenovice.si Obdarjena. Zrasla na vrtu Šentjurčana. Nočna omarica ali stol? Če se zbudiš utrujen, se lahko malo usedeš in spočiješ. llllllllllill!illli!lllfllllllllllllll!llilj|lilj||illltllllllllllllliillllllllllf|||||||||||||||||llilll|jW VICI NAŠIH BRALCEV Sms sporočilo Žena piše sms: »Dragi, v službi je gužva, pridem komaj okoli šestih. Pojdi v vrtec po Jančija in skuhaj večer-jo.« In čez eno uro: »Da ne pozabim, zjutraj sem ruknila avto.« Čez 5 sekund dobi SMS: »Kako, koliko, kje???« Ona: »Šalim se, samo hotela sem preveriti, ali si dobil prejšnje sporočilo.« Jošt iz Dramelj © Prošnja za dvig plače Delavec pride k šefu in pravi: »Morali mi boste dvigniti plačo. Veste, veliko podjetij se zanima zame.« Šef: »Resno ? Katera pa ?« »Elektro, Plinarna, Vodovod, Snaga, Telekom, Staninvest, najbolj pa NLB.« Jože iz Dobja Severni medved v Sahari Po Sahari se sprehajata dva severna medveda. In pripomni prvi drugemu: »Tule je morala biti pa resna poledica, da so tako močno posipali.« Silva iz Planine © Dobra bejba Gre Janez po mestu in mu nasproti pride ena dobra bejba. Pa gleda in si misli. »Da bi moja imela take noge.« Potem ga ena dobra bejba prehiti in: »Da bi moja imela tako dobro tazadnjo.« Pride zopet ena dobra bejba nasproti: »Da bi moja imela take prsi.« Na avtobusu je spet ena dobra bejba in: »Da bi moja imela take dobre ustnice ...« Pa pride domov in reče ženi: »Veš, celo pot sem mislil nate!« Tine iz Šentjurja Policijska kontrola Policist ustavi voznika, ki je očitno prehitro vozil. Reče mu: »Čakal sem vas ves dan.« Voznik odvrne: »Vem, gospod policist, prišel sem, kakor hitro sem mogel.« Mojca iz Dramelj © Leni sin Podjetnik pokliče k sebi svojega lenega sina in mu pravi: »Odločil sem se in ti prepisal 25 odstotkov podjetja, tu imaš papirje. Kaj bi rad v podjetju počel?« »Ne vem. Na tehniko se ne spoznam, od računovodstva mi je slabo, v prodaji se je treba ukvarjati s tečnimi kupci ...« Oče: »Torej, česa se boš lotil?« »Svoj delež bom prodal.« Janez iz Šentjurja Ljubim te Fant punci: »Lahko te prisilim, da boš rekla 'ljubim te'.« Ona: »Ni šanse.« On: »Reci rdeče!« Ona: »Rdeče.« On: »Reci ljubezen!« Ona: »Ljubezen.« On: »Koliko je 1+1 ?« Ona: »Dva.« On:»Koliko si stara ?« Ona: »18.« On: »Hahaha, rekel sem ti, da te lahko prisilim, da boš rekla 18!« Ona: »Ne, rekel si, da bom rekla 'ljubim te'!« On: »Jaz tebe tudi.« Jasna iz Dobja Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskeiiovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. SLS. Slovenska ljudska stranka Želimo vam blagoslovljen božič. Leto 2017 pa naj vam prinese zdravje, mir in osebno zadovoljstvo. Iskreno vam čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Svetniška skupina SLS in Občinski odbor SLS Šentjur H0ZQ33 E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskcnovice.si. Telefon uredništva: 03 757 45 10. Sedež izdajatelja: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Uredništvo: Nina K robat, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Ljudmila Conradi, Zala Motaln, Kornelija Kamenik, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gra-cer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri A Banki je SI56 0510 0801 5157 212. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. HvTOCENTER ŠENTJUR AVTO OPTIKfi 3D SERVIS AVTO KUM SERVIS VOZIL DIAGNOSTIKA VOZIL HRAMBA PNEUMATIK RAVNANJE ALU PLATIŠČ El- ■ ■ Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu. V upanju na boljše čase ponosno praznujmo • dan samostojnosti in enotnosti. Srečno 2017 . * JgSgfcrrfP /11 Občinski odbor Nove Slovenije Šentjur, ' Nova'Si r$tanska ljudska stranka www.gostisce-bohorc.com G»stiŠCe*n*P*renOČ,^8 " Bohorč " Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, Šentjur Celju Tel.: 03 746 14 30, gsm: 041 666 726 Želimo vam prijeten praznični december v najboljši družbi, v letu 2017 pa obilo lepih trenutkov. V C|oštišču (3okorč bomo vedno | poškrbeli za vaše dobro počutje ^ in razvajanje brbončic. ^ . . . *. s b m * i__ - ■ Sprejemamo tudi naročila za zaključene družbe. VODILNI V SLOVENIJI NA PODROČJU OZNAČEVANJA V INDUSTRIJI JET n GO »•v ADHEZIV d.o.o., Primož pri Šentjurju 24C, 3230 Šentjur; Tel: 03/74-90-740 E: vojko.arzensek@adheziv.si, www.adheziv.si A Označevanje v industriji 7: \ / / j V • #••• «\