Plodno sodelovanje
Stopamo v čas Evropeizacije: evrop-ska pamet bo le zavozila skupaj, se pra-vi, da bodo pametni predlogi enih upoš-tevani v projektih drugih in obratno.
Pa smo si mislili takole: če je to mo-goče v gospodarstvu, in preko njega v politiki, mora biti še toliko bolj in prej mogoče v našem delu, mladi kulturi, ki se vidi preko našega lista in preko lista Zimzelen, ki ga izdaja Dom starejših občanov Grosuplje. Ogreli smo se tako za oprijemljiv predlog Karla Puša, urednjka Zimzelena, da bi Zimzelen in list OŠ Grosuplje sodelovala z izmenja-vo prispevkov; list Okence naše šole bi lahko priobčeval poljubne prispeke iz Zimzelena, in obratno. Od tega bi imeli oboji samo korist. Oba lista, Zimzelen in list naše šole Okence bi iz priobčenih člankov videla življenje na drugi strani.
ki ga vsi večinoma poznamo po kaj »kritičnih« pripovedovanjih drugih! S temi »kritičnimi« pripovedovanji mis-lim neresnice o resmčnih fivljenjskiii utripih starih v Domu in mladih na šolah.
Prispevki iz lista mladih bi vlili starej-šim bralcem Doma neizmerno snovi za razmišljanja, za primerjanja razmer ne-koč in danes, o vrednostih nekoč in da-nes, o življenju v delu in ob njem. Res, tega in podobnega bi bilo skoraj ne-skončno, zabavno in zanimivo.
In, kako naj bi izgledala »zamenja-va«? Dom in šola bi si zamenjavali liste, »interesent« pa naj bi si iz lisca izbral prispevek, kakor je bil objavljen v »iz-virniku«. Ta obojestranska izmenjava naj bi bila kakor koli neobvezujoča, edini pogoj je, da ne bi bila žaljiva. Nič zato, če bo prispevek neaktualen. zasta-rel, da bo le zanimiv in izviren! Torej bomo prepisovali drug drugega! Ne! Seznanjali se bomo med seboj, spozna-vali bomo svet okoli sebe, pripovedova-li bomo drug drugemu o stvareh, ki se nam zdijo pripovedovanja vredne. Pri tem ne bo prav nobene prisile; vse bo po načelu »mizica, pogrni se«!. brez ofit-kov, podtikanj. vsiljevanj, zasramovanj in podobnih nečloveških odnosov pisa-ne besede, ki ima daleč večjo moč kot pogovor. Bi šlo tako?
Bodimo boljši kot sedanji svet, ki išče v grehih drugega opravičila za svoja ne-sramna in človeka nevredna obtoževa-nja! Recimo že enkrat bobu bob! Se vam ne zdi, da smo pozabili, kaj pravi naš tako hvaljeni Prešeren v sonetu o Apelu in čevljarju? Grosuplje, 23. 1. 1990
Karel Puš