465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)ZGODOVINSKI ^ASOPI • 55 • 2001 • 3–4 (12 ) • 465–487 Viljenka Škorjanec Jugoslovansko-italijanski odnosi v lu~i dubrovni{kega sre~anja zunanjih ministrov 1973 Problematika virov Pri~ujo~a razprava temelji kljub pomanjkanju diplomatskih fondov za genezo Osima,1 kot navaja Raoul Pupo za italijansko stran, na izvirnih jugoslovanskih diplomatskih doku- mentih, ki se jih je skrbno zbiralo vse do podpisa Osimskih sporazumov v osebnem arhivu glavnega pogajalca Borisa Šnuderla, en del kot dvojnik dr‘avnih dokumentov Zveznega sekre- tariata za zunanje zadeve (SSIP), drugi del pa v obliki bele‘k med Šnuderlom in Milo{em Mini}em, takratnim podpredsednikom Zveznega izvr{nega sveta (ZIS) in zveznim sekre- tarjem za zunanje zadeve, ter bele‘k med Šnuderlom in Eugenijem Carbonejem, italijanskim glavnim pogajalcem. Mini} je dvojnik dosjeja jugoslovanskih odnosov z Italijo izro~il Šnu- derlu za priprave in delo drugega kanala. V zvezi z dokumenti za genezo Osima je Milo{ Mini}, ki sem ga obiskala 26. julija 2001 v Beogradu, izjavil, da v sekretariatu za zunanje zadeve biv{e Jugoslavije ne morejo obstajati dokumenti o poteku tajnih pogajanj. Lahko najdemo le tiste, ki so sporazumno sprejeti na tajnih pogajanjih, ko so bili dokumenti ‘e podpisani in obe (jugoslovanska in italijanska) ambasadi o tem obve{~eni.2 Mini}eva izjava se dopolnjuje tudi z izjavo Giuseppeja Walterja Maccotte, takratnega italijanskega ambasadorja v Beogradu. Maccotto sem obiskala 1. mar- ca 2001 v Rimu, kjer mi je povedal, da so dobili z italijanske strani navodilo, naj ne po{iljajo v Rim nobenih zabele‘k, tudi tisti redki posamezniki, ki so sploh vedeli za obstoj pogajanj. Vpliv italijanskega javnega mnenja je bil tolik{en, da je bila zagotovitev tajnosti nujni pogoj za uspe{en zaklju~ek pogajanj. Mini} in Šnuderl sta mi iz njunega osebnega arhiva v znan- stvene namene dala na razpolago in v hrambo kopije dokumentov, ki jih uporabljam in na- vajam v razpravi. Mednarodnopravno in dejansko stanje jugoslovansko-italijanske meje po londonskem MOS Po parafiranju londonskega Memoranduma o soglasju (MOS) leta 1954 do podpisa spo- razuma nikoli ni pri{lo. Meddr‘avni akt med {tirimi dr‘avami ima namesto podpisov le {tiri parafe, podpisana so bila dvostranska pisma in Posebni statut3 kot dvostranski akti med Jugoslavijo in Italijo. Italija ga formalno ni niti ratificirala niti uradno objavila v uradnem 1 Prim. Raoul Pupo: Med zgodovino in geografijo. Razmi{ljanja o italijanski vzhodni meji. V: Prispevki za novej{o zgodovino (Zbornik Milice Kacin Wohinz), l. 40, 2000, {t. 1, str. 297. 2 Viljenka Škorjanec: Bele‘ka o pogovoru na temo Osimska pogajanja z Milo{em Mini}em, 26. julija 2001, Beograd (dalje Škorjanec, Bele‘ka o pogovoru na temo Osimska pogajanja z Milo{em Mini}em). 3 Prim. Alessandro Pizzorusso: Manj{ine in etni~ne ter jezikovne skupine v Italiji: perspektive za{~ite. V: Raz- prave in gradivo, INV, Ljubljana, november 1982, {t. 15, str. 39. Posebni statut predstavlja vzor~ni primer obstrukcionisti~nega obna{anja ministrske birokracije, saj vsebuje vrsto norm za za{~ito slovenske manj{ine, ki pa jih italijanski parlament ni nikoli spremenil v notranje pravo, birokracija in sodstvo pa sta jih vedno upo{tevala tamquam non essent. 466 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 listu »Gazzetta officiale«, kot sicer predpisuje za sprejetje mednarodnih pogodb italijanska ustava. Italijanski parlament ga je obravnaval le v okviru diskusije prora~una ministrstva za zunanje zadeve, kar je italijanska stran razlagala kot neformalno obliko ratifikacijskega po- stopka. Nasprotno pa je na jugoslovanski strani MOS s prilogami in pismi odobrila zvezna ljudska skup{~ina, dne 25. oktobra 1954, objavljen pa je bil v Dodatku {t. 6 Uradnega lista FLRJ z dnem 27. oktobra 1954.4 Zanimivo pri tem je, da sta pravilnik o ustanovitvi Me{anega odbora (MO),5 ki izhaja iz 8. ~lena Posebnega statuta, obe vladi ratificirali (Zvezni izvr{ni svet FLRJ dne 15. junija 1955, Italija pa 27. novembra 1956). Vendar kljub temu navedeni pravilnik v uradnem listu ni bil objavljen, ~eprav je bil v Italiji ratificiran.6 MO je formalno obstajal vse do leta 1977, kljub temu da so njegovo delo zamrznili ‘e leta 1973.7 Ta postopek so izkoristili tisti italijanski krogi, ki so bili proti normalizaciji odnosov med dr‘avama, s teorijo o MOS kot o za~asni re{itvi in o podalj{anju italijanske suverenosti nad neustvarjenim STO in s tem tudi nad ozemljem biv{e cone B.8 Element potencialne nevarno- sti za poslab{anje dvostranskih odnosov je predstavljalo {e dejstvo, da ni bila izvr{ena dokon~na razmejitev po MOS, kar naj bi opravila na novo imenovana komisija. Po MOS je vpra{anje jugoslovansko-italijanske meje dobilo novo podobo. Odpadla je tromeja (Jugoslavija – STO – Italija) pri Medji vasi, tako da je od Pe~i na tromeji Jugoslavija – Avstrija – Italija do Jadranske obale pri Debelem rti~u nastala na kopnem enotna mejna ~rta. Italijanska stran je mejo po MOS ozna~evala kot demarkacijsko ~rto, v internih poluradnih glasilih so angle{ko besedo »boundary« prevedli z besedo »linea di demarcatione«. Vpra{anje stilizacije kot ena izmed taktik zavla~evanja in nepriznavanja dokon~nosti meddr‘avne meje se je pokazala ‘e leta 1955 ob sklenitvi Videmskega sporazuma o obmejnem prometu oseb. V besedilu spo- razuma namre~ nikjer ni zaslediti izraza »dr‘avna meja«, kar je neobi~ajno. Najdemo izraz »bivanje na sosednjem obmo~ju«, namesto pojma »mejni prehod« pa se uporablja pojem «prehodni kraj«. Podobno velja pri dogovoru o dobavah vode iz miljskega vodovoda, podpi- 4 Ve~ o tem Ivo Murko: Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, Preliminarno delno poro~ilo {t. 1, Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in novinarstvo, Center za prou~evanje mednarodnih odnosov, Ljubljana 1981, str. 39–40 (dalje Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih). 5 Gorazd Ku{ej: O pravnem polo‘aju slovenske narodnostne skupnosti v republiki Italiji. V: Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni, CZ, ^ZP Primorski tisk, ZTT, 1975, str. 443–444. Osmi ~len Posebnega statuta ustanavlja poseben me{an jugoslovansko-italijanski odbor z nalogo nuditi pomo~ in se posvetovati o vpra{anjih, ki so v zvezi varstvom manj{inskih skupnosti na obmo~ju biv{ega STO. 16. februarja 1956 je bil v Rimu podpisan pravilnik o njegovi organizaciji in delovanju, pri ~emer sta veljala srbohrva{ki in italijanski jezik, v katerih je bil napisan, oba za izvirnika. Za tolma~enje londonskega MOS in njegovih prilog je edini odlo~ilen angle{ki izvirnik. 6 Ivo Murko: Dvajset zasedanj jugoslovansko-italijanskega me{anega odbora. V: Slovenci v Italiji, CZ, ^ZP Primorski tisk, ZTT, 1975, str. 346. V ~asu od leta 1957 do 1973 se je zvrstilo dvajset zasedanj MO. Njegovo delovanje lahko sklenemo z ugotovitvijo, da so na vseh obravnavanih podro~jih z italijanske strani razvidna strogo formalisti~na tolma~enja in striktno sklicevanje na italijanske predpise, neelasti~nost, v svojih zahtevah pa je pona- vadi presegala okvire dogovorjenega, kar bo ena izmed pogajalskih stalnic tudi v prihodnje. 7 Silvo Devetak: Uvodna razmi{ljanja o polo‘aju slovenske narodne skupnosti v Italiji. V: Razprave in gradivo, INV Ljubljana, november 1982, {t. 15, str. 13. 8 Ivan Tom{i~: Dali suverenitet nad STT zaista jo{ pripada Italiji? V: Med‘unarodni problemi, 2–3, str. 8; Kacin Wohinz Milica, Pirjevec Jo‘e: Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000. Nova Revija, Ljubljana 2000, str. 136. Razli~ne teoreti~no {pekulativne pravne konstrukcije o spornem STO so se na italijanski strani za~ele pojavljati ‘e kmalu po podpisu mirovne pogodbe z Italijo leta 1947, zato lahko lo~imo obdobje do londonskega MOS in po njem. V prvem obdobju je zaslediti teze, ki posku{ajo prirejati pojem suverenosti in dokazati pripadnost celotnega STO Italiji. Rektor tr‘a{ke univerze Angelo Ermanno Cammarata je 4. decembra 1949 na otvoritveni sve~anosti akademskega leta razvil tezo, da nad ozemljem iz 21. to~ke mirovne pogodbe, ki ustanavlja STO, ni nikoli prenehala suverena oblast Italije, ker po njegovem ozemlje ni nikoli za‘ivelo, saj ni dobilo guvernerja, torej ni nikoli polnopravno obstajalo. V tem primeru gre za navodila italijanskega zunanjega ministrstva, ki jim je sledil rektor, tovrstna dr‘a pa je postala stalnica v pogajalskem procesu vse do Osima. 467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) sanem v Kopru 13. decembra 1958. Mejna ~rta po MOS je bila nato uradno dokon~no obe- le‘ena in potrjena s Protokolom, podpisanim v Portoro‘u, dne 21. oktobra 1957, vendar pa italijanska delegacija ni pristala na izraz dr‘avna meja. Za jugoslovansko stran je Protokol podpisal Rihard Knez.9 Po MOS pa so ostala odprta naslednja ozemeljska vpra{anja: 1. Na nekaterih sektorjih (v dol‘ini 22 km) mejna ~rta {e ni dokon~no ozna~ena in dolo~ena, ker niti voja{ke niti diplomatske komisije za razmejitev niso dosegle sporazuma glede Kolovrata, Sabotina in Gori{kih brd. 2. Po delitvi ozemlja STO med dr‘avama je ostalo odprto vpra{anje dokon~ne dolo~itve meje na centralnem sektorju, ki je bil po mirovni pogodbi razdeljen med Jugoslavijo in angloameri{ko voja{ko upravo cone A STO. 3. Odprto je ostalo vpra{anje in razmejitev ozemeljskih voda v Tr‘a{kem zalivu.10 V praksi je bila v veljavi ~rta, ki sta jo angloameri{ka vojska in jugoslovanska ljudska armada dolo~ili ‘e leta 1945, {e pred mirovno pogodbo. O razmejitvi epikontinentalnega pasu oziroma morskega dna v podalj{anju kopnega je bil sklenjen meddr‘avni sporazum 8. januarja 1968 v Rimu.11 Uradni italijanski predstavniki so zagotavljali, da italijanska vlada de facto priznava mejo po londonskem MOS, da pa je potrebno de iure najti drug pravni naziv. Po njihovem je to pomenilo odprto pravno vpra{anje, o katerem se je potrebno pogajati.12 Nazoren primer vidimo v letu 1960, ko je bilo nekaj jugoslovansko-italijanskih sestankov o razmejitvi na morju, torej o Tr‘a{kem zalivu. Jugoslovansko delegacijo je vodil Vuksan Popovi}, vendar so pogajanja kmalu zamrla. Dejansko ni {lo samo za te‘ave v zvezi z razlago, kako naj se razu- me na~elo »ekvidistance« v omenjenem zalivu, temve~ je na italijansko stali{~e vplivalo njihovo gledanje na vpra{anje suverenosti jugoslovanskega obmo~ja biv{ega STO. Razmeji- tvena ~rta na morju bi namre~ predstavljala podalj{ek mejne ~rte po MOS, ki pa je italijanska stran od vsega za~etka ni priznavala kot del dr‘avne meje. V zvezi s kopno razmejitvijo na severnem sektorju (od Medje vasi proti severu) so bile najve~je te‘ave z razmejitvijo na obmo~ju Nove Gorice pri ‘elezni{ki postaji in okolici, razmejitev na Sabotinu in Kolovratu. Delegacije in predsedniki so se menjavali, odprta so ostajala vpra{anja mejnih ‘epov ter razkorak med mejno ~rto in t. i. »zasedbeno ~rto«. Pri vpra{anju razmejitve so sodelovali France Kutin, Rihard Knez, Marjan Osolnik in Franc Kos.13 Ocenimo lahko, da se je s tem za~elo italijansko pogojevanje, ki bo stalnica v prihodnjih meddr‘avnih odnosih. Kot vidimo iz teksta dokumenta, naj bi jugoslovanska stran »pla~ala ceno« ali v obliki enostranskih koncesij Italiji (npr. {irjenje tr‘a{ke industrijske cone) ali z mejnimi korekturami (npr. Sabotina). 9 Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 27–29. 10 Predlog platforme za susret p. predsednika SIV-a i saveznog sekretara za inostrane poslove sa italijanskim ministrom inostranih poslova Medi~ijem 19. marta 1973. godine, SSIP, poverljivi dokument broj 442263, 2. mart 1973 (dalje SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973); Viljenka Škorjanec: Tajna pogajanja o sporazumni dolo~itvi meddr‘avne meje med Jugoslavijo in Italijo – Analiza priprav, Specialisti~no delo FDV, Ljubljana 2000, str. 30–31 (dalje Škorjanec, Tajna pogajanja o sporazumni dolo~itvi meddr‘avne meje med Jugoslavijo in Italijo – Analiza priprav). 11 Uradni list SFRJ, dodatek Medjunarodni ugovori i drugi sporazumi {t. 28/70. 12 Informacija o jugoslovensko-italijanskim odnosima i platforma na{eg daljnjeg postavljanja, najstro‘ije po- vjerljivo, SSIP, 20. 2. 1974, str. 9 (dalje SSIP, Informacija o jugoslovensko-italijanskim odnosima i platforma na{eg daljeg postavljanja); Ernest Petri~: Sence preteklosti. V: Teorija in praksa, 11, 4, (dalje Petri~, Sence preteklosti) str. 360–372. 13 Murko: Vloga in mesto SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 31–32. 468 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 Mejniki na poti do Dubrovnika Razli~ne razlage v zvezi s pravnim statusom meje so obremenjevale meddr‘avne odnose. Vendar sta obe dr‘avi, vsaka na svojem delu biv{ega STO, nemoteno opravljali vse zadol‘itve, ki se obi~ajno povezujejo s suverenostjo kakega ozemlja. Ivo Murko ocenjuje, da ni prihajalo do kakih resnej{ih incidentov. Konfliktne situacije je spro‘alo npr. dejstvo, da je Jugoslavija na lastnem obmo~ju uvedla voja{ko obveznost.14 Odnosi med dr‘avama so se po MOS ven- darle nekoliko izbolj{ali. Jo‘e Pirjevec vidi mejni kamen na tej poti v ‘e omenjenem Vi- demskem sporazumu o maloobmejnem prometu, podpisanem 20. avgusta 1955, ko se je za~el postopni proces odpiranja meje z medsebojno izmenjavo oseb in blaga. Kljub naspro- tovanju nacionalisti~nih tr‘a{kih krogov in po zapletenih pogajanjih sta dr‘avi dosegli spo- razum, ki predstavlja za~etek postopne otoplitve odnosov v ~asu hladne vojne, ko sta dr‘avi nekoliko razprli ‘elezno zaveso.15 Pogumno dejanje rimske vlade je bilo po Pirjev~evi oceni popla~ano s »polnim gospodarskim in psiholo{kim uspehom najbolj odprte meje v Evro- pi«.16 Vendar pa je kljub sklenitvi ve~jega {tevila meddr‘avnih sporazumov opaziti, da se je italijanska stran izogibala sprejemanju sporazumov splo{ne narave, ki bi imeli pomen ali veljavo tudi za jugoslovansko obmo~je biv{ega STO. Leta 1964 sta se vladi dogovorili, da bosta pooblastili dva posebna ambasadorja, ki naj bi na{la re{itev za odprta mejna vpra{anja. Franc Kos je vodil delegacijo za razmejitev ‘e v letih 1963–1964.17 Julija 1964 sta se oba poobla{~enca uspela dogovoriti glede vseh odprtih podro~ij meje, tudi glede ozemeljskih voda, do neskladja pa je pri{lo pri razlagi pooblastila. Jugoslovanski predstavnik je imel ustrezno pooblastilo, zato je vztrajal, da sporazum dolo~i tudi pravni status meje, torej njeno dokon~nost, italijanski poobla{~enec pa je prekinil po- gajanja z izgovorom, da nima ustreznega pooblastila.18 Da je zgoraj navedena navedba res- ni~na, potrjuje dokument Pro memoria iz leta 1965. Gre za edini dokument projekta sporazu- ma o meji iz leta 1965, ki ga je predlagal poobla{~enec italijanske vlade Raimondo Giustinia- ni na{emu poobla{~encu Kosu, ki pa ga ni sprejel, ker ni zajemal tudi dela meje do morja, dolo~enega z MOS. Sicer je omenjeni dokument sploh edini dokument z italijanske strani od 14 Ibidem, str. 31–32. 15 Jo‘e Pirjevec: Italija in Slovenci. V: Marko Kosin: Za~etki slovenske diplomacije z Italijo 1991–1996, FDV, Ljubljana 2000 (dalje Pirjevec, Italija in Slovenci), str. 346. 16 Jo‘e Pirjevec: Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjevi}eve in Titove Jugoslavije. Zalo‘ba Lipa, Koper 1995, str. 323 (dalje Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992). 17 Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 31. 18 SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973, str. 3. Pri analizah jugoslovansko-italijanskih odnosov sem le v navedenem dokumentu zasledila omembo o dogovoru vlade glede poobla{~encev. 19 Pro memoria – italijanski projekt teksta kona~nog Sporazuma o granici iz 1965. godine (nepodpisan, prevod avtorice v slovenski jezik, op. V. Škorjanec): »Dve diplomatske delegacije, nakon {to su se saglasile o do sada spornim pitanjima, konstatuju da su izpunile svoj zadatak budu~i, da ne preostaje nijedan sektor granice koji bi trebalo utvrditi. Postignuta je nadalje saglasnost, da se demarkaciona crta od Medje vasi do brda Goli~, koja je utvrdjena sporazumno izmedju Jugoslavije i Savez- nika, priznaje kao dr`avna granica. Dve delegacije ~e se pobrinuti, da se izvr{i definitivno obele`avanje. Na{a napo- mena: Prednji tekst predlo`io je opunomo~enik italijanske vlade R. Giustiniani na{em opunomo}eniku F. Kosu, koji nije prihvatio, jer nije obuhvatao deo granice po MOS–u do mora. Ina~e, to je jedini dokument projekt sporazuma s italijanske strane od kada se vode pregovori o razgrani~enju.« (Potem ko sta se dve diplomatski delegaciji dogovorili o do sedaj spornih vpra{anjih, ugotavljata, da sta izpolnili svojo nalogo, saj ni nobenega dela meje ve~, ki bi ga bilo potrebno dolo~iti. Dose`eno je soglasje, da se demarkacijska ~rta od Medje vasi do Goli~a, ki je sporazumno dolo~ena med Jugoslavijo in Zavezniki, prizna kot dr`avna meja. Dve delegaciji bosta poskrbeli, da se postavijo dokon~ne mejne oznake …) 469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) za~etka poteka pogajanj glede kon~ne razmejitve, zato njegovo vsebino navajam v celoti.19 Italijansko taktiziranje v zvezi s pooblastili bo prav tako stalnica v pogajanjih.20 Do resnej{ega konflikta na diplomatski ravni je pri{lo leta 1965. Povod za italijansko ukrepanje je dalo obi~ajno potrdilo Ob~ine Koper o jugoslovanskem dr‘avljanstvu prebival- cev na{e dr‘ave. Italijanska stran je ugovarjala dejstvu, da bi bili stari prebivalci tega obmo~ja jugoslovanski dr‘avljani. Italijanski ambasador v Beogradu Roberto Ducci je zatrjeval, da ima Italija nad cono B {e vedno suverenost in da Jugoslavija ne bi smela tega ozemlja »inkor- porirati v ostalo dr‘avno ozemlje«. Jugoslovanski dr‘avni sekretar Ko~a Popovi} in njegov pomo~nik Du{an Kveder sta zavrnila italijansko stali{~e. Spor se je kon~al z jugoslovanskim »Aide memoire« z dnem 15. marca 1965, kjer se je izrecno ugotavljalo, da pravice Jugosla- vije na obmo~ju biv{e cone B ne morejo biti v nobenem pogledu manj{e kot pravice Italije na obmo~ju biv{e cone A. Italija na jugoslovanski diplomatski akt ni uradno odgovorila.21 Iste- ga leta je jugoslovanska delegacija v MO za manj{inska vpra{anja naletela na italijanske o~itke, ker je jugoslovanska cestna uprava, kot je v navadi v bli‘ini dr‘avne meje, namestila pred mejnim prehodom v oddaljenosti 500 in 250 m opozorilne table z napisom »dr‘avna meja – confine di stato«. Šlo je za o~itek, da tak napis psiholo{ko neugodno vpliva na pripa- dnike italijanske etni~ne skupine, v resnici pa so ‘eleli povedati, da pri mejni ~rti po MOS ne gre za pravo dr‘avno mejo. Jugoslovanska stran je protestirala, da bi se v uradnem zapisniku meja zapisala kot »demarkacijska ~rta«. Zaradi nezmo‘nosti dogovora se je v obeh besedilih zapisnika – v srbohrva{kem in italijanskem – uporabil v narekovaju angle{ki izraz »boun- dary« brez prevoda, saj je tudi MOS pisan v angle{kem jeziku. Vsekakor pa je bil spor o orientacijskih tablah milej{i od kasnej{ega v letu 1974, ko je {lo za italijanske proteste proti napisom »Socialisti~na federativna republika Jugoslavija – Socialisti~na republika Slove- nija« pri vstopu v na{o dr‘avo na mednarodnih prehodih Lazaret, Škofije in Kozina.22 Pono- vno lahko opazimo eno izmed stalnic v italijanskem ravnanju. Problematika cone B in vpra{anje spo{tovanja predpisov je za{lo celo na pokopali{~a. Leta 1964 so namre~ ob~ine Koper, Izola in Piran v okviru svojih pristojnosti izdale nove pokopali{ke rede za pokopali{~a na obmo~ju navedenih ob~in. Do spora je pri{lo v tem smislu, da svojci pokojnikov, ki so pokopani v t. i. trajnih grobovih, najetih za 99 let, niso hoteli pla~evati novih pristojbin in s tem priznati obveznosti, ki so izhajale iz novih predpisov ob~in. Italijanska stran je izkoristila spor in odprla vpra{anje italijanskih grobov v Istri. Nastalo kriti~no vzdu{je je bilo predmet pogovo- rov tudi na ravni predsednikov vlad obeh dr‘av. Murko omenja v zvezi s tem nedatiran sesta- nek Petra Stamboli}a in Alda Mora v Beogradu, omenjeno vpra{anje pa lahko zasledimo {e v komunikeju z dne 10. novembra 1965.23 Do ponovne zaostritve je pri{lo januarja 1967, ko je Italija tik pred zaklju~kom enostran- sko prekinila redna trgovinska pogajanja. Tokrat so bili kar trije povodi. Predmet diploma- tske kritike je bil takrat izdani jugoslovanski zakon o osebnih izkaznicah, ki je bil uveljavljen na jugoslovanskem obmo~ju biv{ega STO. Zakon je dolo~al, da je osebna izkaznica pri nas 20 Ve~ o pooblastilih v Fisher Roger, Ury William: Kako dose~i dogovor: umetnost pogajanja. Gospodarski vestnik, Zbirka Manager, Ljubljana 1998, str. 104; Bogdan Kav~i~: Spretnost pogajanja. Zalo‘ba moderna organiza- cija, Kranj 1996, str. 82. Pri pogajanjih je potrebno natan~no opredeliti pristojnosti pogajalcev. Stranka, ki nima ustreznih pooblastil, izgubi ‘e na za~etku kredibilnost in zaupanje, ki predstavljata enega nujnih pogojev uspe{nega zaklju~ka pogajanj. Brez ustrezne avtoritete partnerja obstaja objektivna verjetnost, da bodo postavili dodatne zahte- ve, kar je v praksi italijanska stran vseskozi spretno izrabljala. 21 Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 41. 22 Ibidem, str. 34–35; Prim. Petri~, Sence preteklosti, str. 362. 23 Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 39–40. 470 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 obenem tudi dokument o jugoslovanskem dr‘avljanstvu. V italijanski noti se je grajalo tudi jugoslovansko stali{~e o epikontinentalnem pasu, po kateri se jugoslovanski epikontinentalni pas {teje od rta Savudrija namesto od izliva reke Mirne, kjer naj bi se po takratnem italijan- skem stali{~u pri~enjalo pravo dr‘avno ozemlje SFRJ. Omenjeno vpra{anje kasneje v sporu ni igralo vidne vloge. Tretji zaplet so predstavljala potrdila o biv{i italijanski nepremi~ni imovini na jugoslovanskem ozemlju. Februarja 1967 je pri{lo do italijanskega ustnega prote- sta v zvezi z dejavnostjo urada za zunanje zadeve pri izvr{nem svetu, ki pa je bil s strani dr‘avnega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu odlo~no zavrnjen. Razmere so se umi- rile maja 1967, vendar je vsaka stran ostala pri svojem stali{~u glede statusnih zadev dr‘avljan- stva, ostali dve temi se nista ve~ omenjali. Za bolj{o predstavo takratnih meddr‘avnih odno- sov sta zanimivi jugoslovanska nota z dne 20. maja 1967 in italijanski zaklju~ni odgovor v noti z dne 30. maja 1967.24 Po zaostritvi je torej v italijanski noti `e zaslediti spravljivost, ki predstavlja spet eno izmed stalnic italijanske strani v pogajanjih. V prvi polovici junija 1967 se je pri~el tr`a{ki velesejem, kjer so Italijani `eleli kot vselej doslej tudi jugoslovansko udele`bo. Pozitivni premik v meddr‘avnih odnosih predstavlja podpis tajnega protokola med Beo- gradom in Vatikanom, do katerega je pri{lo na pobudo pape‘a Janeza XXIII. Pomenil je obnovitev diplomatskih stikov, hkrati pa je protokol priznaval jurisdikcijo Svetega sede‘a nad katoli{ko Cerkvijo v Jugoslaviji. Ko je avgusta 1968 pri{lo do napada Var{avskega pakta na ^e{koslova{ko, je v znamenju pozitivne otoplitve odnosov med dr‘avama Italija skupaj z drugimi dr‘avami pakta NATO jugoslovanski vladi obljubila voja{ko podporo v primeru napada nanjo.25 Po nekajletnem zastoju v pogajanjih je oktobra 1968 zunanji minister Italije Giuseppe Medici predlagal paket osemnajstih to~k, ki je predvideval spremembo demarkacijske mejne ~rte po londonskem MOS v dr‘avno mejo z ozemeljskimi dolo~bami. Gre za tajni dokument, ki je postal osnova vseh nadaljnjih diplomatskih pogajanj v zo‘enem ali raz{irjenem obsegu in dokazuje, da je problem dokon~ne razmejitve tudi v tem ~asu ostajal v ospredju.26 Titovo izjavo novinarjem ob obisku predsednika Giuseppeja Saragata, oktobra 1969 v Ljubljani, da pozitivni razvoj v jugoslovansko-italijanskih odnosih dopu{~a tudi soo~enje z vpra{anjem meje, je pripisati po eni strani vplivu pogovora z Willyjem Brandtom junija 1969 na Brionih, kjer je Brandt predstavil svojo »vzhodno« politiko, ki naj bi med drugim pripeljala tudi do priznanja evropskih meja,27 po drugi strani pa so v tem ~asu tekli na osnovi paketa osemnaj- stih to~k zaupni pogovori izvedencev, ki so bili obetavni. Zanimivo je tudi stali{~e Alda Mora, ki je govoril za predsednikom dr‘ave Saragatom in se je glede dvostranskih odnosov pri vpra{anju meje strinjal, da so »ustvarjene ugodne razmere tudi za re{itev vpra{anja meja, 24 Ibidem, str. 43. Avtor navaja slovenski prevod teksta. Jugoslovanska nota: »Dr`avni sekratariat za zunanje zadeve, sklicujo~ se na svoje stali{~e, ki je bilo izra`eno v prej{njih notah, da tolma~enje jugoslovanskih zakonov o statusnih vpra{anjih spada izklju~no v pristojnost jugoslo- vanskih organov, z zadovoljstvom sprejema na znanje pripravljenost italijanske vlade, da nadaljuje koristno sodelo- vanje, ki je ozna~evalo odnose med dvema dr`avama.« Italijanska nota: »V zvezi z izre~eno pripombo glede tolma~enja internih zakonov italijanska vlada poudarja, da ti zakoni v vsakem primeru ne morejo spreminjati situacije, ki izhaja iz mednarodnih sporazumov.« 25 Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992, str. 323–324; Marko Vrhunec: Šest let s Titom (1967–1973), Zalo‘ba Laser Print, Ljubljana 2001, str. 46–47 (dalje Vrhunec, Šest let s Titom). 26 Prim. Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992, str. 324. Tudi Murko, ki je bil v letih 1958–1971 na~elnik urada za zunanje zadeve v Izvr{nem svetu Socialisti~ne republike Slovenije, v svojem delu Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih italijanskega »paketa osemnajstih to~k« ne omenja. 27 Vrhunec, Šest let s Titom, str. 47. 471ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) ki pa se ga je treba lotiti postopoma«.28 Medicijeva pobuda je bila gotovo tudi odraz dogajanj na ^e{kem in je izhajala iz ocene, da je re{itev problema nere{ene meje tudi v jugoslovan- skem interesu in da bo zato Jugoslavija v okviru paketa pripravljena na popu{~anje. Pobuda v za~etku ni predvidevala dolgotrajnih pogajanj brez ~asovne omejitve, kar pa se je kasneje zgodilo. Jugoslovanska stran je ocenila, da se tudi ta predlog kot italijanski pristop po vsebini ne razlikuje, in je kljub skepsi na predlog pristala, vendar je postavila dva pogoja: 1. Italija se dokon~no odre~e svoji tezi o za~asnosti MOS in suverenosti nad ozemljem biv{ega STO. 2. Globalni predlog mora zajeti vpra{anje manj{ine v celoti in na vsem ozemlju, kjer le-ta ‘ivi, in ne samo na podro~ju veljavnosti po Posebnem statutu, kar italijanski predlog paketa ni predvidel.29 Italijanski predlog paketa osemnajstih to~k30 je prvo zahtevo ‘e vseboval, kar je bilo bistveno izhodi{~e za sprejem italijanske pobude. Druga zahteva glede pravic celotne manj{ine pa v paketu ni bila izrecno zajeta. V zvezi z nadaljnjimi pogajanji je zanimiva to~ka {t. 12, ki predvideva celo mo‘nost ustanavljanja svobodnih con v Kopru in Reki v italijansko korist. Ocenimo lahko, da je italijanska stran s ponekod ohlapno formulacijo nekaterih ~lenov daja- la mo‘nost odpiranja novih vpra{anj, kar bo v nadaljnjem dolgotrajnem pogajalskem proce- su ve~krat vidno. Kot odgovor na Medicijevo pobudo paketa osemnajstih to~k so sledili dvoletni tajni po- govori strokovnjakov obeh dr‘av. Odli~na poznavalca problematike medsosedskih odnosov, oba uslu‘benca ministrstev (jugoslovanskega in italijanskega) za zunanje zadeve, sta se na osnovi navodil od novembra 1968 do novembra 1970 redno sestajala z nalogo, da sku{ata na osnovi paketa to~k dolo~iti splo{no usmeritev za »mo‘no globalno re{itev o odprtih vpra{anjih« med obema dr‘avama.31 Kot je razvidno iz dokumenta, ki nima naslova, gre za dogovorjeno zaklju~no poro~ilo po dveh letih njunega dela. To sta bila z jugoslovanske strani Zvonko Peri{i}, z italijanske pa Gian Luigi Milesi Ferretti. Razlika med prej{njimi poobla{~enci vlad 28 Ibidem, str. 52. Stali{~e italijanskega ministra Mora bo vse do zaklju~ka pogajanj z Italijo in do sklenitve Osimskih sporazumov spremljano z jugoslovanske strani s filigransko natan~nostjo. Tudi jugoslovanska prevajalka Lijana Tamba~a bo ostala prisotna vse do zaklju~ka pogajanj v letu 1975 pri vseh tajnih dogovarjanjih. Vrhunec prika‘e njene izjemne prevajalske sposobnosti, hkrati pa bo vsa leta pogajanj na najvi{ji dr‘avni ravni zavezana k mol~e~nosti, ki bo tudi ena glavnih zna~ilnosti pogajalskega procesa za Osimo. 29 Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja, SSIP, poverljivi dokument br. 442263/IIU, 25. decembar 1972, str. 9 (dalje SSIP, Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~ih odnosa). 30 Op{ta linija za eventualni globalni sporazum o otvorenim pitanjima izmedju Italije i Jugoslavije, tajno, prilog 1, Rim, 3. oktobra 1968 (Originalni dokument je preveden iz italijanskega jezika v srbohrva{ki jezik; prevod avtorice v slovenski jezik. Op. V. Škorjanec.) 1. Ugotavljanje meje na osnovi mirovne pogodbe od Pe~i do Medje vasi, {e posebej upo{tevajo~ dogovor v pogovorih Giustiniani-Kos. 2. Sprememba sedanje ~rte Medja vas – Goli~ (‘e prej dolo~ene s sporazumom med zavezni{ko vojno upravo v Trstu in jugoslovanskimi zavezni{kimi oblastmi) v dr‘avno mejo. 3. Sprememba sedanje demarkacijske ~rte od Goli~a do morja v dr‘avno mejo. 4. Sprejetje dolo~enih tehni~nih ukrepov, ki bi olaj{ali odnose in izbolj{ali razvoj mest Trsta in Gorice, v prvi vrsti sporazum o oskrbi z vodo in elektriko v tr‘a{ki in gori{ki pokrajini, prav tako pa tudi morebitne odgovarjajo~e tehni~ne ukrepe, ki bi se pokazali kot potrebni za dobrobit tamkaj{njih prebivalcev. 5. Razmejitev voda v Tr‘a{kem zalivu, pri ~emer naj bi se upo{tevalo ve~je iztegovanje italijanske obale v zaliv, kar se je pokazalo in ugotovilo med pogovori Giustiniani-Kos. 6. Izpraznitev nezakonito zasedenih con ob upo{tevanju mejne ~rte postopno do dolo~enega roka, ki bo sovpa- dal s parafiranjem tega sporazuma, kar izhaja iz to~ke 1. 7. Prenehanje veljavnosti londonskega MOS in prilog. 472 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 iz leta 1964 in sedanjimi izvedenci je bila vsebinska, saj nista imela pooblastila za sprejem sporazuma, njuna naloga pa je bila poro~ati svoji vladi le o morebitnih mo‘nostih re{itve. Jugoslovanska stran je po dveh letih tovrstnih pogovorov brez rezultatov predlagala, naj se zaklju~ijo iz naslednjih razlogov: – ugotavlja se, da so neskon~no dolgi brezplodni pogovori zaradi ideje »paketa 18-ih to~k« zavrli tudi druga pozitivna podro~ja medsebojnega sodelovanja in so pripeljali do naza- dovanja odnosov; – glede na obstoje~e mednarodne in notranje razmere je dozorel ~as za za~etek uradnih pogajanj za dokon~no re{itev mejnega vpra{anja; – za dosego napredka v pogajanjih je potrebno omejiti pogovore le na vpra{anje meje in manj{in, pri ~emer je potrebno paket »osvoboditi« predlogov {ir{ega medsebojnega so- delovanja in re{evanja drugih vpra{anj.32 Ko je kasneje jugoslovanska stran analizirala Medicijevo pobudo paketa 18-ih to~k, je ocenila, da je {lo za osebno pobudo zunanjega ministra Italije, ki je predstavljala zaupni poskus, da bi v lu~i ~e{kih dogodkov in s tem jugoslovanske ogro‘enosti po poti izvedencev pripravili za obe strani sprejemljivo izhodi{~e globalne re{itve za vsa odprta vpra{anja. Za- stoj pri delu izvedencev je pripisati tudi stalnim menjavam italijanskih vlad in spremembam na polo‘aju zunanjih ministrov. Soglasje za nadaljevanje pogovorov izvedencev je dala vla- da, kar je bilo ve~krat zaupno potrjeno.33 8. Dolo~itev za dr‘avljanstvo in bivanje pripadnikov italijanske etni~ne skupine v biv{i coni B. 9. Morebitne olaj{ave pripadnikom italijanske etni~ne skupine v biv{i coni B, da se tam ponovno naselijo, pri ~emer zadr‘ijo italijansko dr‘avljanstvo. 10. Pripadnikom slovenske manj{ine v Trstu se omogo~i pridobitev jugoslovanskega dr‘avljanstva, pri tem lahko zadr‘ijo pravico bivanja v Trstu. 11. Ureditev italijanskega imetja v biv{i coni B, med drugim se predvideva naslednje: mo‘nost imetnikom pravic, da zadr‘ijo ali ponovno pridobijo lastni{tvo nepremi~nin, tudi tistim, ki imajo italijansko dr‘avljanstvo, ne glede na to, ali bivajo v biv{i coni B ali ne; na~ini in kriteriji za od{kodnino ali izpla~ilo imetja, ki je nacionalizirano ali prodano ali ki se bo prodalo imetnikom pravic ali ~e bo isti imetnik prodal italijanski vladi, pa tudi ~e imetniki pravic izjavijo, da se jih odrekajo. 12. Morebitni sporazum o sodelovanju in koordinaciji dejavnosti, ki se nana{ajo na tr‘a{ko pristani{~e po eni strani, po drugi pa na pristani{~i Koper in Reka, ob zadr‘anju svobodne cone v Trstu (in morebitno ustanavljanje svobodnih con v Kopru in Reki v korist Italije). 13. Morebitni sporazum, ki bi vseboval tehni~ne ukrepe, potrebne za sodelovanje na podro~ju zra~nega, kopen- skega in pomorskega prometa, s posebnim ozirom na morebitno graditev in uporabo letali{~a, ki bi slu‘il potrebam Kopra in Trsta. 14. Sporazum glede problemov, ki izhajajo iz raz{iritve ozemeljskih voda. 15. Ohraniti v veljavi in morebiti raz{iriti Videmski sporazum in Trgovinski sporazum o maloobmejnem prome- tu. 16. Morebitni sporazum za gradnjo in upravljanje poti, namenjenim za prevoz ljudi in blaga, za kar sta zaintere- sirani obe dr‘avi. 17. Morebitni drugi sporazumi, ki se bodo pokazali kot nujni za dobrobit prebivalstva kot tudi za razvoj eko- nomskih in kulturnih odnosov med obmejnim in priobalnim prebivalstvom obeh dr‘av. 18. Pristopni sporazum zainteresiranih dr‘av k odlo~itvam iz 2. in 3. to~ke. 31 Dr‘avni sekretarijat za inostrane poslove, II uprava, strogo poverljivo 50/70, Rim, 21. novembra 1970, str. 1– 10. (dalje DSIP, str. pov. 50/70). V kon~nem poro~ilu gre za sintezo vseh obravnavanih vpra{anj; gre celo za 21 vpra{anj, kjer so zajete poleg Medicijevega predloga osemnajstih to~k {e druge odprte mo‘nosti. Na koncu govorita ‘e celo o obliki, ki naj bi jo dobil globalni sporazum. Milesi Ferretti je npr. predlagal mo‘nost, da bi bil globalni sporazum predmet lo~enih sporazumov, kar bi po njegovem omogo~ilo hitrej{o uresni~itev. 32 Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja, SSIP, poverljivi dokument broj 442263/IIU, 25. 12. 1972, str. 10 (dalje SSIP, Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja). 473ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) Med najpomembnej{e zunanjepoliti~ne prioritete v letu 1970 je {tela Titova turneja po Evropi, kjer je {lo za dr‘avni obisk Belgije, Luksemburga, Nem~ije, Nizozemske in Francije. V tovr- stnih pogovorih je Tito vedno obravnaval dve vrsti tem: vpra{anja dvostranskih stikov in pre- dlogov za njihovo pospe{evanje ter globalna vpra{anja miru in varnosti v svetu. Da bi evropska turneja zajela vse glavne partnerje, je bil za december 1970 napovedan tudi obisk v Italiji. Tedanji Titov {ef kabineta Marko Vrhunec v svoji knjigi navaja, da so se priprave za obisk za~ele ‘e oktobra in da je bil dolo~en petdnevni program.34 Do zapleta je pri{lo zaradi sporne izjave zunanjega ministra Mora z dne 6. decembra in pokazalo se je, kako »ob~utljivi in ranlji- vi« so odnosi med dr`avama.35 Morova izjava je bila dele‘na kritike tudi znotraj lastne stranke, posledice pa so bile takoj vidne.36 Naslednjega dne je Tito sklical predvideno delegacijo, v kateri je od Slovencev sodeloval Sergej Kraigher, sestanka pa se je udele‘il tudi Edvard Kar- delj. Vrhunec zanimivo in podrobno predstavlja potek pogovora, iz katerega lahko za~utimo takratno jugoslovansko skepso, ki bo zna~ilnost v meddr‘avnih odnosih tudi v prihodnje. Ko je zunanji minister Mirko Tepavac poro~al o trenutnih razmerah, je Tito povzel: »Obisk moramo odpovedati in ga prelo‘iti na bolj{e ~ase, ker so se stvari v zadnjem trenutku poslab{ale in ne bomo {li tja brez rezultatov. O mejah ne mislim govoriti, saj bi to {kodilo stikom. Oni so obisk ‘e tako prelo‘ili na december. Predhodno se je treba pogovoriti o vseh vpra{anjih, razen o mejah. Obisk je treba ali odpovedati ali prestaviti za nekaj mesecev, na februar, in vezati re{evanje odprtih vpra{anj na ta rok. Sre~anje mora pomeniti korak naprej v na{ih odnosih.« Kardelj je dodal: «Mi smo glede meja preve~ defenzivni in moramo odkrito pritisniti na Italijo, Severno- atlantski pakt (NATO) in Trst. Glede cone A in B smo ‘iveli v iluziji, da Italija sprejema te meje. Sem za to, da poka‘emo zobe, kar bo koristno za Italijo in preostale tuje dr‘ave, da se spame- tujejo. To bo dobro tudi za Slovence. Obisk je treba odlo‘iti in nadaljevati priprave, vendar to ne sme biti objavljeno v tisku, javnost pa mora biti obve{~ena.« Tito je na seji izvr{nega biroja glede stikov z Italijo povedal, da je bilo potrebno obisk odlo‘iti iz zunanje pa tudi notranjepoliti~nih vzrokov.37 V Italiji so po jugoslovanski prestavitvi obiska sledile celo demonstracije, za katere so bili odgovorni neofa{isti, odnosi med dr‘avama so se vidno ohladili.38 Da bi ubla‘il poslab{ane meddr‘avne odnose, je Moro 21. januarja 1971 izjavil: »Rad bi pod~rtal, da temelji politika italijanske vlade do prijateljske Jugoslavije na ustreznem spo{tovanju obstoje~ih sporazu- mov in pogodb, upo{tevajo~ tudi londonski MOS iz leta 1954 in tudi vse, kar izhaja iz njega glede ozemeljske pripadnosti«.39 Pred na~rtovanim obiskom Tita v Rimu je na italijansko pobudo 9. februarja najprej pri{lo do sre~anja med Morom in Tepavcem v Benetkah. Pred odhodom Tepavca v Benetke sta z Mitjem Ribi~i~em ‘elela izvedeti za Titova stali{~a. Tako je Tito 8. februarja povedal, da se mu ne mudi v Italijo, ~e niso re{ena glavna vpra{anja v dvostranskih odnosih. Klju~na odprta vpra{anja po Titu so naslednja: zagotovljena meja, pravice slovenske manj{ine in ureditev vpra{anj dr‘avljanstva ter lastnine. Poudaril je, da v Rim ne odhaja na obisk, temve~ z namenom, da nekaj napravi, kar zajema tudi gospodarske 33 SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973, str. 8. 34 Vrhunec, Šest let s Titom, str. 70, 82. 35 Pirjevec, Italija in Slovenci, str. 346. 36 SSIP, Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja, str. 10. Iz Morove prve izjave je razvidno, da se Italija ni nikoli odrekla suverenosti nad biv{o cono B STO; Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992, str. 324. 37 Vrhunec, Šest let s Titom, str. 82–83. 38 Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992, str. 324. 39 SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973, str. 4 (prevod avtorice v sloven{~ino, op. V. Škorjanec). 474 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 odnose. Skliceval se je na paket osemnajstih to~k, ki jih je potrebno »postopno re{evati, drugo pa naj ~aka«.40 Sre~anje v Benetkah naj bi predstavljalo predvsem pripravo terena za Titovo potovanje v Rim. Pokazalo se je, da sta oba ministra neizprosno zagovarjala stali{~e svoje dr‘ave. Moro je v znak sprave ponovno potrdil svojo drugo izjavo, reko~, da je za Italijo ozemeljska razde- litev po MOS dokon~na, da ni ~utiti nobenih ozemeljskih te‘enj po ozemlju biv{e cone B STO, da pa bi bilo potrebno dati nov »pravni naziv dr‘avne meje«. Italijanska stran je sprejela »razbremenitev paketa osemnajstih to~k«, ni pa pristala na za~etek uradnih pogajanj, temve~ le na nadaljevanje prej{njih pogovorov dveh strokovnjakov, ki naj se jima priklju~ita {e am- basadorja rezidenta obeh dr‘av.41 Italijanski predlog torej ni predvideval pogovorov na vla- dni ravni, temve~ le pove~anje skupine v t. i. »Grupo 4«. Razumeti je bilo, da italijanska stran odlaga s sporazumom zaradi {ibkosti tedanje vlade, kar predstavlja spet eno izmed stalnic italijanske dr‘e v nadaljevanju pogajanj. Obisk v Italiji je bil dolo~en za 25. marec 1971. To je bil prvi povojni obisk jugoslovan- skega predsednika v Italiji. Tudi tokrat se je dan pred obiskom sestala pri Titu delegacija,42 ki ji je Tepavac poro~al o rezultatih sre~anja z Morom. Tito je zasnovo odnosov sprejel in dejal, da bo o tem dogovoru spregovoril na {tiri o~i z italijanskim predsednikom Saragatom. Pri tem je poudaril, da Ameri~ani pritiskajo na Italijo glede ureditve stikov z Jugoslavijo, ~emur nasprotuje italijanska desnica, ki se poslu‘uje tudi iredente. Popoldne prvega dne obiska je pri{lo do pogovora na {tiri o~i med obema predsednikoma, o ~emer zaradi tajnosti pogovora arhivskih virov ni na razpolago. »Glede na kasnej{e pogajalske izku{nje,« kot pravi Mini}, »kjer so bili odnosi z italijan- sko stranjo v tajnem delu vedno dobri, v javnem pa ne,« bi bilo zanimivo sli{ati skozi {tiri stene.43 V javnem delu pogovorov je drugi dan ob zaklju~ku uradnega dela obeh delegacij v Kvirinalu Saragat izjavil, da ne bo govoril o politiki, ker je to pristojnost vlade. Emilio Co- lombo kot predsednik vlade je med drugim izjavil, da je zadovoljen s pogovori Tepavac- Moro. Italijansko stali{~e pa kazi dejstvo, da sre~anja z delegacijo slovenske skupnosti iz Italije niso hoteli vklju~iti v uradni del programa, zato je le-to pripravila jugoslovanska stran sama, zve~er 26. marca. Slovensko delegacijo je vodil Boris Race, ki ga je Tito ob {tirideset- minutni predstavitvi o njihovem polo‘aju v Italiji vpra{al, kje je zastopnik Bene{kih Sloven- cev, in okrcal, zakaj so jih prezrli.44 Na podlagi tega incidenta lahko vidimo tudi Titovo stali{~e do slovenske manj{ine v Italiji. Hkrati je iz italijanskih stali{~ razvidno, da najmo~nej{a italijanska vladna stranka Kr{~anske demokracije (DC) ni pripravljena za celostno varstvo slovenske manj{ine in da so naklonjeni kve~jemu fragmentarnemu re{evanju bodisi na dr‘avni bodisi de‘elni ravni. V potrditev tezi gre izjava predsednika vlade Colomba, z dne 2. decem- bra 1971, v pogovoru s predstavniki slovenske manj{ine, kjer je po eni strani izrazil na~elo varstva, kakor ga izra‘a ustava, po drugi strani pa se je skliceval na obstoj razli~nih okoli{~in 40 Vrhunec, Šest let s Titom, str. 84. 41 SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973, str. 4; SSIP, Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pi- tanja budu~eg razvoja, str. 10. 42 Sestavljali so jo: Toma Granfil, Dragutin Haramija, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Mirko Tepavac in Marko Vrhunec. 43 Škorjanec, Bele‘ka o pogovoru na temo Osimska pogajanja z Milo{em Mini}em. 44 Vrhunec, Šest let s Titom, str. 91–95; Boris Race: Razlogi za vztrajanje – iz osebnega arhiva in spomina, Zalo‘ba Devin, Trst 1994, str. 123. Avtor v svoji knjigi obiska delegacije pri Titu ne omenja, omenja pa pismo predsedniku vlade Colombu leta 1970, ki je sprejel decembra 1971 enotno slovensko delegacijo in ji dal tudi konkretne obljube. Ali gre pri tem tudi za sprejem bene{kih Slovencev, iz teksta ni razvidno. Race pripisuje ta uspeh pritiskom narodnostnih manj{in glede lastne za{~ite. 475ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) in z njimi na razli~ne na~ine uresni~evanja tega na~ela.45 Izjava je postala vodilo vsem kasnej{im vladam, ki so po parlamentarnih volitvah iz leta 1972 pod vodstvom Giulija An- dreottija in Mariana Rumorja sledile njegovi. Vzporedno z obiskom Italije je bil v istem ~asu predviden tudi obisk Vatikana. Uradni obisk je bil 29. marca. Slu‘beni del je potekal med pape‘em in Titom.Vatikan je na koncu ozna~il pogovore kot osebne s poudarkom, da njihova vsebina ni za v javnost.46 Tudi tukaj ostajamo zaradi tajnosti na ravni hipotez glede vpliva Vatikana na kon~ni rezultat ve~letnega pogajalske- ga procesa. Murko ocenjuje, da je imel obisk Tita v Italiji pozitivne posledice v dvostranskih odnosih, in omenja, da je pri{lo »do nekih akcij na visoki ravni, s katerimi se je sku{alo najti re{itev, da bi se mejno vpra{anje med Jugoslavijo in Italijo kon~no re{ilo z nekim splo{nim sporazumom, ki bi pomenil tudi konec medsebojnih diplomatskih in drugih polemik o prav- nem statusu biv{ega spornega ozemlja. Vendar je tudi njegova ocena le na ravni ugibanj.47 Pirjevec ocenjuje sre~anje kot pomemben simboli~en dogodek, ki je hkrati omogo~il {iroko izmenjavo mnenj o mednarodnih problemih in o Evropski konferenci o varnosti in sodelovanju (KVSE),48 ki je bila takrat {e v pripravi, ni pa razre{il tr‘a{kega vozla.49 Bene{ko sre~anje zunanjih ministrov obeh dr‘av dne 9. februarja 1971 je pomenilo tudi odlo~itev o ustanovitvi skupine {tirih – »Grupe 4«. Delo skupine je predstavljalo nadaljevanje pogovorov, ki sta jih v letih 1968–1970 vodila izvedenca Peri{i~ in Milesi Ferretti, ki sta ob zaklju~ku, 21. novembra 1970, pripravila usklajeno poro~ilo svojima vladama.50 V bistvu je Italija pristala z njeno ustanovitvijo le na povi{anje pristojnosti s tem, da sta se dvema izve- dencema priklju~ila {e ambasadorja rezidenta obeh dr‘av.51 Skupino so sestavljali na jugo- slovanski strani takratni ambasador Srdja Prica in ‘e omenjeni strokovnjak ter dotedanji pogajalec Peri{i}. Na italijanski strani sta bila kot ambasadorja v Beogradu najprej Folco Trabalza, nato Giuseppe Walter Maccotta. Milesi Ferretti, kot ‘e znani izvedenec, je slu‘bo- val v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve {e iz ~asov pogajanj za londonski MOS, hkrati pa je bil ve~krat tako kot Peri{i} predsednik italijanske delegacije v MO in v delegaciji slovenske me{ane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma o obmejnem prometu oseb.52 Italijanska stran je nameravala z delovanjem skupine ustvariti in ohranjati vtis ustvarjal- nega sodelovanja ob meji in pripraviti javno mnenje, predvsem obmejnega prebivalstva, na 45 Ve~ o tem Miran Komac: Gradivo-documenti-documents. V: Razprave in gradivo, INV Ljubljana, november 1982, {t. 15, str. 318. 46 Vrhunec, Šest let s Titom, str. 95–97. 47 Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 47. 48 Ve~ o tem Dragoljuba Ben~ina, Iztok Simoniti: Mednarodne organizacije – priro~nik in vodnik, DZS, Lju- bljana 1994, str. 272. KVSE ali t. i. helsin{ki proces se je pri~el leta 1973 in dosegel vrh s podpisom Helsin{ke sklepne listine leta 1975. Sklepna listina vsebuje deset na~el, na katerih naj bi v ~asu blokovske razdelitve Evrope temeljilo sodelovanje na politi~nem, ekonomskem in podro~ju ~lovekovih pravic. 49 Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992, str. 324. 50 Izve{taj sa 6. sastanka ambasadora G. W. Makote i M. Pavi~evi}a, uz u~e{~e stru~njaka G. L. Milesi Ferretti i Z. Peri{i}a, odr‘anog 23. i 24. januara 1973. g. u Rimu, sa~injeno u Rimu, 24. januara 1973 g. (dalje Izve{taj sa 6. sastanka Grupe 4); SSIP, II. uprava, strogo poverljivo 50/70, str. 1–10. 51 Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja – rezime (nedatiran, op. V. Škorja- nec), str. 2 (dalje Jugoslovansko italijanski odnosi – rezime). 52 Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 48. Murko na italijanski strani navaja Roberta Duccija kot ~lana grupe, kar ne dr‘i, saj je iz dokumentov sre~anj »Grupe 4« razvidno, da je bil to Trabalza, ki ga je na tretjem sestanku v Beogradu 5. in 6. julija 1971 zamenjal Maccotta, ki je postal italijanski ambasador v Beogradu. Verjetno Murko omenja Duccija od prej, ko je bil v ~asu svojega slu‘bovanja v Beogradu znan kot dober poznavalec jugoslovanskih razmer, hkrati pa je bil na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 sekretar italijanske delegacije. 476 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 kon~ni sporazum. Skupina je imela {est sestankov in je za vsak sestanek sestavila poro~ilo.53 Delo skupine je bilo ve~krat prekinjano zaradi kriz in sprememb v italijanski vladi. To je razvidno iz predvidenih in nato realiziranih sre~anj, saj so na koncu vsakega sestanka dolo~ili nov termin naslednjega sre~anja. Skupina je na petih sre~anjih do marca 1972 obravnavala v skladu s svojim mandatom naslednja vpra{anja: 1. vpra{anje meje v celoti, vklju~ujo~ tudi vode v Tr‘a{kem zalivu; 2. premo‘enjska vpra{anja na ozemlju, ki je pri{lo po MOS pod SFRJ (biv{a cona B STO); 3. vpra{anje manj{ine; 4. pravno obliko re{itve odprtih vpra{anj; 5. »paketke« glede podro~ja Gorice.54 Jugoslovanska stran je vztrajala, da se mora delo skupine kon~ati v razumnem roku vsaj z zaklju~nim poro~ilom vladama. Dejansko je bilo delo skupine zaklju~eno v marcu 1972. Iz poro~il posami~nih sre~anj je razvidno, da si je skupina z natan~no dolo~itvijo vsebine za vsak naslednji sestanek prizadevala za dosego rezultatov, vendar je bilo zaradi takratne ita- lijanske nepripravljenosti in omejenega mandata delo »Grupe 4« ‘e vnaprej onemogo~eno.55 Na italijansko vztrajanje se je skupina sestala {e {esti~ – zadnji~, 23. januarja 1973, ko je izdelala skupno zaklju~no poro~ilo. Jugoslovanska strategija in taktika je na osnovi izku{enj izhajala iz stali{~a, da je etapa tajnih pogovorov te vrste kon~ana in da je bistvo odprtih vpra{anj {e vedno nere{eno mejno vpra{anje. Naslednja nova etapa pogajanj bi lahko potekala izklju~no na odgovarjajo~em politi~nem (vladnem) nivoju. V primeru neuspeha ali italijanske nepripravljenosti je videla jugoslovanska stran re{itev le v internacionalizaciji mejnega vpra{anja na predstoje~i KVSE. Jugoslovanska odlo~nost je kmalu naletela na pozitiven italijanski odziv. Medtem so bile v Italiji predsedni{ke in parlamentarne volitve. Pri{lo je do pomika k centru in razhoda koali- cije levega centra. Zamenjalo se je nekaj vlad, dokler ni obstala in se ustalila vlada centra na ~elu z Giulijem Andreottijem, v kateri ob prevladi kr{~anskih demokratov najdemo {e social- demokrate in liberalce ob zunanji podpori republikancev.56 Po ponovnem prevzemu zunanjega ministrstva v Andreottijevi vladi je Medici ‘e julija 1972 dal pobudo za nadaljevanje za~etega s sklicevanjem na paket osemnajstih to~k, ki so postale osnova vseh dotedanjih poskusov re{evanja odprtih vpra{anj glede dokon~nosti meje. Predlagal je sre~anje z zveznim sekre- tarjem Tepavcem konec avgusta ali v za~etku septembra. Pobudo je utemeljeval tudi s pripra- vljenostjo novega mandatarja Andreottija za razre{itev spornih vpra{anj.57 53 Promemoria o prvom sastanku ambasadora F. Trabalze i S. Price uz u~e{}e eksperata G. L. Milesi-Ferrettia i Z. Peri{i}a, 18. marta 1971 g. u Beogradu, nezvani~ni prevod; Zabele‘ka o drugom sastanku izmedju ambasadora F. Trabalza i ambasadora S. Price uz u~e{}e eksperata G. L. Milesi-Ferretti i Z. Peri{i}a, odr‘anom u Rimu od 26.–28. aprila 1971g., prevod; Zabele‘ka o tre~em sastanku izmedju ambasadora S. Price i ambasadora G. W. Maccotte uz u~e{~e eksperata Z. Peri{i}a i G. L. Milesi Ferrettia, odr‘anom u Beogradu, 5. i 6. jula 1971g., prevod; Zabele‘ka o ~etvrtom sastanku izmedju ambasadora G. W. Maccotte i ambasadora S. Price uz u~e{}e eksperata G. L. Milesi- Ferrettia i Z. Peri{i}a, odr‘anom u Rimu od 2.–4. novembra 1971 g., prevod; (Peti sestanek je bil predviden v Beogradu v mesecu decembru 1971. Dokumenta o tem sestanku ni, iz kon~nega poro~ila delovanja grupe je razvid- no, da je sestanek bil in je vsebinsko obravnaval predvsem vpra{anje manj{ine. Op. V. Škorjanec.); Izve{taj sa {estog sastanka grupe 4, odr‘anog 23. i 24. januara 1973. g. u Rimu, Rim 24. januara 1973. 54 Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja, str. 11; Nacrt jednog zajedni~kog zavr{nog izve{taja »Grupe 4«, Prilog 1, 25. decembra 1972, str. 3 (dalje Nacrt jednog zajedni~kog zavr{nog izve{taja grupe 4). 55 SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973, str. 4; Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 48. 56 SSIP, Jugoslovansko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja, str. 12. 57 SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973, str. 5. 477ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) Sre~anje zunanjih ministrov Tepavca in Medicija dne 27. septembra 1972 na Generalni skup{~ini Zdru‘enih narodov v New Yorku je bilo v znamenju previdnosti do italijanskih predlogov zaradi negativnih zgodovinskih izku{enj. Tam je Medici kljub jugoslovanski ute- meljitvi in oceni dela »Grupe 4« predlagal {e zadnje sre~anje skupine, ki je tudi pripravila kon~no poro~ilo. Ministrov predlog, da bi »Grupa 4« delovala {e naprej, pa je jugoslovanska stran odlo~no zavrnila. Medici je tudi predlagal, da bi se januarja 1973 ali malo kasneje v Jugoslaviji sestala oba zunanja ministra z namenom, da bi obravnavala vsa klju~na odprta vpra{anja in se dogovorila o izboru najbolj ugodne oblike pogajanj na politi~nem (vladnem) nivoju, ki pa bi morala biti zelo dobro pripravljena. Po sre~anju ministrov bi se za~ela po- gajanja, ki bi predvidoma trajala do za~etka KVSE v Helsinkih, pri ~emer naj bi ugodna re{itev sovpadala z za~etkom konference. Medici je ozna~il KVSE kot ~asovno omejitev in spodbudo za italijansko vlado glede re{evanja odprtih vpra{anj z Jugoslavijo. Šele nato bi sporazum predstavili javnosti.58 Kljub temu pa vidimo, da tudi tej italijanski pripravljenosti, polni dobrih namenov, ni bilo ~isto verjeti, saj se ob naslednjem sre~anju med Medicijem in namestnikom zveznega sekre- tarja Jak{o Petri~em na beograjskem letali{~u 9. novembra 1972 Mediciju ni prav ni~ ve~ mudilo, da bi se sre~al z jugoslovanskim zunanjim ministrom.59 Gre za tipi~no italijansko dr‘o, ko po prvotni zainteresiranosti sledi molk, ki bo nemalokrat povzro~il zastoje v na- daljnjih meddr‘avnih pogajanjih. Naknadno po ‘e kon~anem sre~anju in ponovno na pobudo Medicija, je generalni sekretar italijanskega zunanjega ministrstva Roberto Gaia sporo~il jugoslovanskemu ambasadorju v Rimu Mi{i Pavi~evi}u, da je verjetno pri{lo do nesporazu- ma na beograjskem letali{~u ter da Medici in vlada ostajajo na istem stali{~u, kot sta se ministra dogovorila v New Yorku. Dodal je {e, da Medici tokrat ni mogel natan~no dolo~iti datuma sre~anja zaradi negotovosti izida kongresa Socialisti~ne stranke Italije, ki je potekal ravno v tem ~asu. Jugoslovanska stran je po temeljiti analizi Medicijevega vedenja in dajanja pobud od julija 1972 naprej, ko je postal minister, vendarle ocenila pozitivno naravnanost in presegla nezaupanje.60 K ponovni pozitivni jugoslovanski naravnanosti je prispeval tudi ~la- nek Dina Frescobaldija, ki je iz{el v milanskem »Corriere della Sera« 1. decembra 1972 v prevodu z naslovom: »Italija-Jugoslavija, prijateljstvo, ki ga je treba krepiti«. Avtor ocenjuje, da gre za strahopetnost obeh vlad, ki daje vtis, da je v nasprotju z usmeritvijo, po kateri je v zadnjih letih {la italijanska diplomacija, ki je sledila »modri in koristni Ostpolitik«. Avtor pripisuje zasluge Italiji in hkrati kriti~no dodaja, da ni veliko primerov, ko se lahko Italijani pohvalijo, da so imeli pomembno mednarodno vlogo. Poudarja, da v Jugoslaviji vse do danes niso pozabili, da jim je bila v letu 1968, ko so Rusi izvr{ili invazijo na ^e{koslova{ko, s strani italijanske vlade zagotovljena pomo~ v primeru agresije. In zunanji minister Medici je bil tisti, ki si je `e takrat s svojim zagotovilom lahko prislu`il sedanje ponovno zaupanje. Fre- scobaldi dodaja, da bi bilo potrebno s formalnega vidika »kon~ati poglavje z Jugoslavijo«. Hkrati zagotavlja, da Italija ne `eli dose~i nikakr{ne prednosti s tem, ko ni dala kon~nega pe~ata na londonski MOS, ter postavlja »prisr~ne odnose med obema dr`avama v ospredje«. Avtor pravi, da se da od zunaj vplivati na smer jugoslovanskega dogajanja. Meni, da v kon- tekstu hladne vojne jugoslovanski dvom, da se na Zahodu razmi{lja o izrabljanju morebitnih te`av Jugoslavije, daje vodo na mlin najtr{im komunistom, ki nagibajo k Moskvi. ^lanek zaklju~uje z mislijo, da s tega vidika »italijanska vladajo~a demokrati~na struja ne more zapreti o~i pred lastno odgovornostjo«. 58 SSIP, Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja, str. 12. 59 Ibidem, str. 13. 60 Ibidem. 478 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 Konec leta 1972 je zaznamoval tudi odstop zveznega sekretarja Tepavca; postavljalo se je vpra{anje, kdo bo novi {ef jugoslovanske diplomacije. Te spremembe so imele vpliv pri ita- lijanski strani glede dokon~ne dolo~itve datuma zadnjega sre~anja »Grupe 4« in sre~anja obeh zunanjih ministrov dr‘av. Pozitiven vpliv na italijanske ocene je imel tudi govor predse- dnika Tita v Skopju in Ljubljani, vendar {ele po tem, ko je italijanska vlada zahtevala v Rimu in Beogradu dodatna pojasnila.61 Tako je Medici {e enkrat osebno potrdil Pavi~evi}u vse svoje prej{nje predloge in znova poudaril, da mora biti sre~anje obeh ministrov temeljito pripravljeno. Ob tej prilo‘nosti je Pavi~evi}u povedal, da italijanska vlada in premier Andreotti osebno sogla{ata z njegovimi predlogi. Sredi decembra 1972 je namre~ Andreotti francoskemu ministru Mauriceu Schu- mannu uradno izjavil, da je potrebno ‘e enkrat re{iti vpra{anje cone B in uradno priznati dejanskost stanja. Italijanska vlada bi pri tem ‘elela le manj{e popravke meje. To Andreot- tijevo izjavo je jugoslovanski strani iz Pariza posredoval francoski ambasador v Beogradu. Tako je bil zadnji sestanek »Grupe 4« predviden za 23. januar 1973, sestanek ministrov pa za februar istega leta.62 Jugoslovanska stran je 25. decembra 1972 pripravila »Na~rt skupnega zaklju~nega poro~ila Grupe 4«, ki je nato predstavljal osnovo za oblikovanje skupnega jugo- slovansko-italijanskega poro~ila z dne 24. januarja 1973 v francoskem jeziku in v dveh origi- nalnih primerkih.63 »Grupa 4« se je zadnji~ sestala v Rimu, na ministrstvu za zunanje zade- ve, kjer je v dveh dneh dokon~ala in podpisala skupno poro~ilo o svojem delu ter se dogovo- rila, da bodo jugoslovanski in italijanski ~lani »Grupe 4« predstavili to poro~ilo svojima vladama. S tem je bilo delo »Grupe 4« kon~ano.64 Dogovor za sre~anje ministrov v Dubro- vniku je italijanska stran pogojevala z nujno tajnostjo pogovorov, kar je stalnica italijanskih zahtev `e od za~etka pogajanj. Jugoslovanska stran je izhajala s stali{~a, da je najprej potreb- no iz~rpati vse dvostranske mo`nosti, preden bi mejno vpra{anje internacionalizirali preko KVSE. In spet je pri{lo do zapleta, ki je omajal komajda pridobljeno ponovno zaupanje jugoslo- vanske strani. 23. februarja 1973 je namre~ tr‘a{ki desni~arski ~asopis »Il Piccolo« objavil osebno pismo premiera Andreottija predsedniku Zdru‘enja Istranov, v katerem na koncu pravi, da bo italijanska vlada tudi vnaprej z najve~jo pozornostjo spremljala probleme v zvezi z italijansko suverenostjo v coni B. ^asopis je omenjeno izjavo razlagal kot potrditev upravi~enosti pravno-politi~ne teorije o nadaljevanju italijanske suverenosti nad biv{o cono B.65 Na zahtevo jugoslovanske strani so uslu‘benci italijanskega zunanjega ministrstva sku{ali minimalizirati negativne posledice pisma, saj je ambasador Pavi~evi} poudaril mo‘ne ukre- pe in postavil pod vpra{aj sre~anje zunanjih ministrov. Zagotovili so mu, da je v tem primeru odlo~ilno stali{~e zunanjega ministra Medicija, ki ostaja nespremenjeno. Jugoslovanska stran je po posredovanju v Rimu enako ukrepala tudi v Beogradu z namenom, da se izvr{i pritisk na italijansko vlado, ki naj se opravi~i po diplomatski poti. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je pojasnilo, da je vsebina Andreottijevega pisma rezultat notranjepoliti~nih ocen in potreb. Pismo naj bi bilo odraz ~asa, v katerem je tr‘a{ka iredenta in sploh desnica sku{ala 61 SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973, str. 5–6. 62 SSIP, Jugoslovensko-italijanski odnosi i neka otvorena pitanja budu~eg razvoja, str. 15; SSIP, Predlog pla- tforme 19. marec 1973, str. 5. 63 Zajedni~ki izve{taj grupe ~etvorice ministrima inostranih poslova Socialisti~ke federativne republike Jugo- slavije i italijanske Republike, sa~injeno u Rimu, 24. januara 1973. g., str. 3. 64 Nacrt jednog zajedni~kog zavr{nog izve{taja »Grupe 4«, Prilog 1, 25. 12. 1972, str. 1–4. 65 SSIP, Predlog platforme 19. marca 1973, str. 6. 479ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) izrabiti Titove izjave o Italiji, izhajajo~ iz vsebine njegovih govorov v Skopju in Ljubljani, in je nenehno pritiskala na rimsko vlado. Hkrati pa so pojasnili, da Andreottijevo pismo ni bilo namenjeno objavi. Jugoslovanska stran je odgovorila, da ni zadovoljna niti z vsebino pisma niti s pojasnilom, ki ga je dala italijanska stran. Kljub vsemu je sprejela predlog ministra Medicija, naj pride do sre~anja ministrov v drugi polovici marca, za dokon~ni datum so se dogovorili kasneje. Zaradi dejstva, da je nasprotna stran {e vedno poleg tajnosti nadaljnjih pogovorov vztrajala pri neuradni obliki le-teh, je vseeno ostajala mo‘nost, da bi tudi v priho- dnje tak{na oblika pogovorov italijanski vladi dovoljevala zanikanje obstoja uradnih pogo- vorov dveh vlad brez obto‘b za dezinformacije. Postavljalo se je tudi vpra{anje, ali je kljub dobri volji tedanja Andreottijeva vlada dovolj stabilna in mo~na, da bi bila sposobna globalni sporazum pripeljati do uspe{nega konca. Jugoslovanski analitiki so ocenili, da italijanska vlada tokrat – zaradi priprav na zasedanje KVSE v Helsinkih – verjetno ‘eli dose~i neko globalno re{itev, zato je bil po temeljitem tehtanju in izmenjavi stali{~ Medicijev predlog o sre~anju dveh ministrov v Dubrovniku sprejet.66 Priprave za sre~anje ministrov Medicija in Mini}a v Dubrovniku Na osnovi soglasja ZIS s seje dne 14. marca in na podlagi sprejetega pogajalskega izhodi{~a za pogovore sta se 19. in 20. marca 1973 v Dubrovniku sestala novi jugoslovanski zunanji minister Milo{ Mini} in z italijanske strani Giuseppe Medici.67 Do sestanka je pri{lo na pobudo ministra Medicija, ki jo je izrazil ‘e julija 1972 in nato {e nekajkrat potrdil. Medi- cijev obisk je bil vnaprej najavljen kot delovni, jugoslovanska stran pa je po temeljiti presoji zunanjepoliti~nih ter notranjepoliti~nih razmer pobudo sprejela. Italijanska stran je 10. marca pred obiskom posredovala svoj predlog izhodi{~ za pogovo- re, kjer je predlagala, da bi se v Dubrovniku pogovarjali o najustreznej{ih metodah za dosego globalnega sporazuma in o rokih za »uresni~enje morebitnega sporazuma«. Osnovni pogoj v zvezi z na~rtom njihovega dela je bil, da se zagotovi mo`nost dose~i sporazum, ki bi bil zadovoljiv za obe strani in kar po njihovem mnenju ni bilo vidno po sestanku v Benetkah, a to ne po njihovi krivdi. Za tovrstni dnevni red so predvideli ponedeljek 19. marca; nato bi sledila »prioritetna diskusija o bilateralnih problemih«, preostali ~as pa bi namenili izmenja- vi mnenj o mednarodnih problemih, kot so Bli`nji vzhod, KVSE ter druga vpra{anja skupne- ga interesa. Protislovno pri tem je, da je italijanska stran vztrajala, da bi predhodno moral biti sprejet dogovor o skupnem poro~ilu, ki bi se v prvi vrsti nana{al na pogovor o splo{nih vpra{anjih in bi {ele nato vseboval tudi teme o vpra{anjih skupnega interesa, ki se dotikajo prebivalstva mejnega podro~ja.68 To dejstvo bi tudi zaznamovalo ve~plastnost dubrovni{kega sre~anja, saj naj komunike za javnost ne bi izpostavljal spornih vpra{anj. Jugoslovanska stran je odgovorila na italijanski predlog dva dni kasneje. Iz dokumenta je razvidno, da je postavila natan~ne roke in primerjalno z italijanskim predlogom {e dopolnila nekatere nedore~enosti, da bi se izognila kasnej{im morebitnim italijanskim sprenevedanjem.69 66 SSIP, Predlog platforme 19. marec 1973, str. 7–10. 67 Nacrt izve{taja za SIV o susretu podpredsednika Saveznog izvr{nog ve}a i saveznog sekretara za inostrane poslove M. Mini}a sa italijanskim ministrom inostranih poslova G. Medi~ijem 19. i 20. marta u Dubrovniku, str. 1 (dalje Nacrt izve{taja za SIV). 68 Neslu‘beni prevod (ne~itljivi naslov, op. V. Škorjanec), 10. mart 1973. 69 SSIP (brez naslova, op. V. Škorjanec), Beograd, 12. mart 1973. 480 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 Kako skrbno je bilo pripravljeno dubrovni{ko sre~anje, dokazujejo {e trije dokumenti. Jugo- slovanska stran je za pogovore pripravila na~rt platforme, italijanska tudi svojo »Intesa sulla piattaforma«, ki pa jo je `e prvi dan sre~anja, torej 19. marca, morala na jugoslovansko zahtevo popraviti z dokumentom »Progetto di piattaforma italiana«.70 V obstoje~i literaturi sem zaradi do sedaj nerazpolo‘ljivih virov na jugoslovanski strani zasledila le omembo sre~anja zunanjih ministrov v Dubrovniku kot »prisr~no sre~anje mini- strov za zunanje zadeve Medicija in Mini}a«.71 Sre~anje pa je zelo pomembno in ve~plastno. Ve~plastnost dvodnevnega dubrovni{kega sre~anja 19. marec 1973 Oba zunanja ministra sta se v skladu z delovno naravo sestanka in na osnovi vnaprej{njega dogovora sestala sama dne 19. marca v hotelu Excelsior, kjer sta se pogovarjala na {tiri o~i od 9. do 10.30 ure. Iz dokumenta izvemo, da so «najva‘nej{a vpra{anja odnosov med obema dr‘avama obravnavana na dveh lo~enih sestankih ministrov samih na za~etku in na koncu sre~anja«.72 Najpomembnej{i dokument, ki razkriva vsebino tajnih pogovorov obeh mini- strov, je ohranjena bele‘ka, ki jo je ves ~as pogovorov pisala prevajalka in specialna sveto- valka Mini}a; torej ne dr‘i, da sta bila ministra sama. Sre~no naklju~je, da je bila Lijana Tamba~a prisotna ves ~as tajnih pogajanj, je pripomoglo, da imamo ohranjen dokument, ki pa ni naslovljen na nikogar, saj je bil napisan le za Mini}evo uporabo.73 Mini} je takoj na za~etku po uvodnem nagovoru italijanskemu zunanjemu ministru sogla{al, da bo jugoslo- vanska stran upo{tevala ‘eljo italijanske strani glede tajnosti pogovorov. Medici se je zahva- lil in dodal, da je po njegovem mnenju tajnost eden bistvenih predpogojev za kon~ni uspeh pogajanj. Ocenil je, da se odprta vpra{anja lahko re{ijo s skupnimi napori in z dobro voljo, preden bi se re{ila po naravni poti in logiki ~asa. Vendar so bili odpori na italijanski strani veliki, tudi v ustroju italijanskega ministrstva za zunanje zadeve. Kako ob~utljivo je bilo italijansko javno mnenje in ‘ive nacionalisti~ne strasti, dokazujejo {tevilna pisma, ki jih je Medici po lastnih navedbah prejel, ko se je v medijih izvedelo za njegov predvideni obisk v Jugoslaviji. Zato je zlasti poudarjal dva problema: gori{ko podro~je, ki je po njegovem la‘je re{ljivo, in vpra{anje Trsta, ki je te‘je in bolj ob~utljivo. Re{itev tr‘a{kega vpra{anja je pove- zal z mo‘nostjo raz{iritve industrijske cone na slovensko ozemlje. Hkrati bi bila po njegovem mnenju uresni~itev le-te tudi najbolj{a pot za obvladovanje nacionalisti~nih strasti. Medici je sam na~el tudi vpra{anje manj{in. Izrazil je stali{~e, da mora vsaka dr‘ava v okviru svoje notranje zakonodaje zagotoviti ~im ve~jo za{~ito pravic narodnih manj{in. Pri ~emer pa se ni strinjal, da bi se druge dr‘ave me{ale v pravice svojih narodnih manj{in na italijanskem ozemlju, saj tudi sama Italija ne zahteva, da bi se me{ala v pravice svoje narodne manj{ine na ozemlju Jugoslavije ali katerekoli druge dr‘ave. 70 Nacrt »Platforme« (nedatiran, nepodpisan, op. V. Škorjanec); Intesa sulla piattaforma (nedatiran, nepodpi- san, op. V. Škorjanec); Progetto di »Piattaforma« italiana, 19. 3. 1973. 71 Murko, Mesto in vloga SR Slovenije v mednarodnih odnosih, str. 51; Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992, str. 324; Marko Kosin je v intervjuju, ki ga je najti v knjigi Erika Dolharja: Prelomnost osimskih sporazumov, Kro‘ek za dru‘bena vpra{anja Virgil Š~ek 33, Trst 2000, str. 119–120, podal nepopolne informacije o dubrovni{kem sre~anju. 72 Nacrt izve{taja za SIV, str. 2. 73 Zabele{ka o razgovorima potpredsednika SIV-a i saveznog sekretara za inostrane poslove Milo{a Mini}a sa ministrom inostranih poslova Italije Djuzepe Medi~ijem, 19. i 20. marta 1973 u Dubrovniku, zabele{ku napisala Lijana Tamba~a (dalje Tamba~a, Zabele{ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku). 481ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) Mini} je izrazil trdno stali{~e jugoslovanske vlade glede nujnosti dokon~ne re{itve vpra{anja jugoslovansko-italijanske meje s spremembo demarkacijske ~rte po MOS v dr‘av- no mejo z novim dvostranskim sporazumom. Vse dotlej naj bi vpra{anje meje predstavljalo izvir morebitnih zapletov v meddr‘avnih odnosih. Ob tem je poudaril, da ‘e sedanjo med- dr‘avno mejo vidimo kot dokon~no, ki ne more biti predmet pogajanj. Glede gori{kega podro~ja se je strinjal z Medicijem, da se lahko z obojestransko dobro voljo najdejo ustrezne re{itve, ki bodo ustrezale interesom tamkaj{njega prebivalstva in dobrososedskim odnosom. Medicijev predlog o raz{iritvi industrijske cone Trsta na slovensko podro~je je ocenil kot zanimiv s pridr‘kom, da bo o tem predlogu govoril osebno s slovenskimi predstavniki. Izra- zil pa je pomisleke glede nekaterih to~k italijanskega na~rta »platforme«, ki mu ga je Medici prej{nji ve~er izro~il.74 Enotno sta se dogovorila za imenovanje poobla{~encev in se strinja- la, naj bosta to dotedanja izvedenca Peri{i} in Milesi Ferretti. Mini} je predlagal, da se da- tum, ko naj bi poobla{~enca izdelala skupno poro~ilo, premakne s 1. junija na 1. maj. Hkrati naj bi pripravila tudi spisek nere{enih vpra{anj in jim sku{ala na osnovi pogajalskih izhodi{~ najti ustrezne re{itve. Poobla{~enca naj bi torej do 1. maja pripravila prvo poro~ilo o tem, do kod sta pri{la pri delu in katera vpra{anja so {e sporna. Medici se ni natan~no opredelil glede predlaganega, vztrajal je na pogojevanju dokon~ne re{itve mejnega vpra{anja z raz{iritvijo industrijske cone Trsta. Glede vpra{anja manj{in je {e enkrat poudaril, naj se manj{inam zagotovi maksimalne pravice v okviru notranje zakonodaje, vendar se ni opredelil glede predloga, da bi vnesli ustrezno formulacijo v skupno pogajalsko izhodi{~e. Strinjal se je tudi o pomiku datuma za pripravo skupnega poro~ila poobla{~encev na 1. maj. Na koncu sestanka obeh ministrov na samem sta se dogovorila, da se njun pogovor na {tiri o~i nadaljuje nasle- dnji dan. @e popoldne pa je Medici na osnovi pripomb Mini}a izro~il popravljeni tekst ita- lijanskih pogajalskih izhodi{~, ki so ga po izjavi Medicija, kot navaja vir, pripravili njegovi sodelavci.75 Sledil je plenarni dopoldanski del, ko sta se nato ob 11. uri dopoldne ministra sre~ala v prisotnosti s svojimi sodelavci v vili Lapad. Na pogovoru v plenarni sestavi je na jugoslovan- ski strani v delegaciji poleg zunanjega ministra sodelovalo {e 11 ~lanov,76 v italijanski dele- gaciji pa je bilo poleg zunanjega ministra 9 ~lanov.77 Mini} je v pozdravnem govoru vsem prisotnim sporo~il, da sta ministra na jutranjem delu govorila o »globalni izmenjavi mnenj«. 74 Ve~ o tem Tamba~a, Zabele‘ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku, str. 6. 75 Ibidem, str. 7–8; glej tudi op. {t. 71. 76 SSIP, II. uprava, pov. br. 413130, Zabele‘ka o razgovorima potpredsednika SIV-a i saveznog sekretara za inostrane poslove Milo{a Mini}a sa ministrom za inostrane poslove Italije Djuzepe Medi~ijem za vreme radne pose- te od 19. do 20. marta 1973. godine u Dubrovniku, 30. mart 1973, str. 1, (dalje SSIP, Zabele‘ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku). ^lani jugoslovanske delegacije so bili: Mi{o Pavi~evi}, ambasador SFR Jugosla- vije v Rimu; Ilija Topaloski, pomo~nik zveznega sekretarja; Zvonko Peri{i}, svetovalec zveznega sekretarja; Voji- slav Peki}, na~elnik uprave za Z. Evropo; Aleksandar Jeli}, na~elnik Slu‘be za medjunarodno-pravne poslove; Petar Menac, sekretar Sveta za odnose s tujino IV SR Hrvatske; Marko Kosin, na~elnik urada za mednarodno sodelovanje IV SR Slovenije; Davor Kostanj{ek, {ef kabineta zveznega sekretarja; Lijana Tamba~a, specialna svetovalka zvezne- ga sekretarja; Svetislav Vujovi}, pomo~nik na~elnika uprave za informacije; Vitomir Dobrila, {ef oddelka za Italijo. 77 SSIP, Zabele‘ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku, str. 2. ^lani italijanske delegacije so bili: Roberto Gaia, generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve; Giuseppe Walter Maccotta, ambasador Italije v Beogradu; Gian Luigi Milesi Ferretti, pomo~nik generalnega direktorja za politi~ne zadeve ministrstva za zunanje zadeve; Pasquale Ricciulli, pomo~nik generalnega direktorja za ekonomske zadeve ministrstva za zunanje zadeve; Bruno Bottai, {ef urada za informacije ministrstva za zunanje zadeve; Antonello Pietromarchi, {ef urada v Generalni direkciji za politi~na vpra{anja; Ottone Mattei, referent za Jugoslavijo; Franco Mistretta, sekretar delegacije, osebni sekretar ministra; Marcello Spatafora, prvi sekretar ambasade Italije v Beogradu; (vrstni red navedbe ~lanov obeh delegacij je povzet po originalnem dokumentu, op. V. Škorjanec). 482 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 Predlagal je, da bi v ~asu skupnega dela do kosila predelali dvostranske odnose, popoldne pa naj bi se izmenjali {e pogledi o mednarodnih vpra{anjih. Medici je pogovor usmeril na eko- nomska vpra{anja med dr‘avama in besedo prepustil ministru Ricciuliju.78 O~itno je, da je pogovor usmerjal Mini}, ki je po ugodni oceni dvostranskega sodelovanja na kulturnem in regionalnem podro~ju kmalu na~el tudi vpra{anje manj{in, zatem {e voja{ko ter podro~je notranjih zadev, pri ~emer je izpostavil nujnost boja proti terorizmu. Upo{tevaje {tevilne maloobmejne in skupne prehode med dr‘avama je poudaril nujnost sodelovanja obeh no- tranjih ministrstev. Mini} se je pri pregledu dvostranskih odnosov skliceval na Titovo oceno in poudaril, da temelji predsednikova ocena dobrih dvostranskih odnosov na realni osnovi. Hkrati je sku{al obrniti tok pogovora k dejstvu, da bi bila re{itev odprtih vpra{anj klju~ni dejavnik za bolj{e dvostranske odnose na vseh podro~jih. Medici je odgovoril na~elno, vseh izpostavljenih tem, npr. manj{inskega vpra{anja pa ni ve~ omenil. Vendarle je razvidna ita- lijanska te‘nja, naj v dvostranskih odnosih ostajajo gospodarska vpra{anja v ospredju.79 Dopoldanski plenarni sestanek je bil kon~an ob 13.30 uri. Dogovorili so se, da se nadaljuje ob 17. uri popoldne. Na dnevnem redu so ostale teme: Bli‘nji vzhod in Sredozemlje, Konfe- renca o evropski varnosti, Daljni vzhod (Jugovzhodna Azija).80 Tudi v popoldanskem delu, kjer je {lo za zelo iz~rpno in vzorno analizo prioritetnih zunanjepoliti~nih dogajanj, je Mini} sku{al s tem, da je spregovoril o razli~nih stopnjah spo{tovanja, ki ga posamezne dr‘ave ~utijo do manj{in, preusmeriti pogovor. Tako je opozo- ril npr. na Bolgarijo, ki sploh ne priznava manj{in, saj naj bi bilo po popisu prebivalstva leta 1961 v Bolgariji 187.000 Makedoncev, leta 1971 pa samo {e 5.000. Poudaril je, da gre za nesprejemljiva dejstva in da dokler Bolgarija vodi politiko pritiska in asimilacije ne more biti prijateljskih odnosov med dr‘avama. Medici je odgovoril z ‘e znanim stali{~em jutranjega pogovora na samem, da mora vsaka dr‘ava v okviru notranje zakonodaje zagotoviti manj{inam vse pravice. Po kon~ani iz~rpni izmenjavi aktualnih zunanjepoliti~nih tem sta se ministra strinjala, da se lahko prvotni dnevni red za naslednji dan spremeni, ker ni ve~ potrebno, da bi se delegaciji sploh sestali na plenarnem delu, in da bosta sama povzela pogovore. Tako je bil popoldanski del zaklju~en ob 20.30 uri.81 20. marec 1973 Pogovor na samem drugega dne se je za~el z obravnavo jugoslovanskega protipredloga na zadnjo, spremenjeno razli~ico italijanskega na~rta pogajalskih izhodi{~. Pokazalo se je, da so osnovna razhajanja v zvezi s sporazumom o meji in pri vpra{anju manj{in. Medici ni ‘elel sprememb, ~e{ da brez posvetovanja z Milesijem Ferrettijem tega ne more. Zato je Mini} pristal, da se na pogovor povabi Milesija Ferretija in Zvonka Peri{i}a. Po njunem prihodu je pogovor tekel v obravnavi posameznih to~k pogajalskih izhodi{~. Glede mejnega vpra{anja je italijanska stran predlagala, da se namesto »potrditi« uporabi besedo »dolo~iti«. Mini} ga je prekinil z vpra{anjem, ~e to za italijansko stran pomeni, da sedanja demarka- cijska ~rta ni dokon~na, in ~e se je po njihovem potrebno {ele pogajati. Po Mini}u je sedanja 78 Ibidem, str. 2–12. Gospodarske odnose med dr‘avama so obdelali zelo kompleksno. Tudi na plenarnem delu sta imela glavno besedo oba ministra. 79 Nacrt izve{taja za SIV, str. 3. 80 SSIP, Zabele‘ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku, str. 13–14. 81 Ibidem str. 27. Zabele‘ka je s tem kon~ana, drugega dela z dne 20. marca nima na osnovi dogovora, da se ministra sestaneta sama in pripravita poro~ilo. 483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) mejna ~rta dokon~na in ne more biti ve~ predmet pogajanj. V polemiko se je spustil Milesi Ferretti reko~, da ne gre za poskus nepriznavanja sedanje italijansko-jugoslovanske meje, izmuznil pa se je potrditvi, da je meja dokon~na in da jo italijanska stran kot tako priznava. Oklevajo~e, pa vendarle je vseskozi ponavljal ‘eljo italijanske strani po manj{iih ozemeljskih popravkih oziroma po raz{iritvi industrijske cone. Šele na zahtevo Mini}a in celo Medicija, naj se opredeli, je kon~no povedal, da italijanska stran priznava sedanjo mejo po MOS, da ne gre za ponovno dolo~anje ali popravke, temve~ za dosego ekonomskih kompenzacij, kot npr. industrijske cone za Trst.82 Mini} je odlo~no povedal, da ozemeljske koncesije ne pridejo v po{tev, da pa je mo‘no upo{tevanje in uresni~itev razli~nih vidikov sodelovanja na obmej- nem podro~ju.83 V zvezi z manj{inami je italijanska stran razlo‘ila, da je zanjo nesprejemlji- va formulacija, ki predvideva recipro~ne izjave obeh vlad o dajanju optimalne vzajemne za{~ite manj{inam, saj se po italijanski ustavi ta vpra{anja re{ujejo v notranji zakonodaji in ne z mednarodnim sporazumom. Zato italijanski projekt skupnega sporo~ila ni predvideval stali{~a o manj{inah. Vztrajali so na enostranski izjavi vsake vlade pred svojim parlamentom. Na koncu so le pristali na dodatno formulacijo o »zagotovitvi ustreznih pogojev za naj{ir{i razvoj manj{in na kulturnem, socialnem in ekonomskem podro~ju«.84 V tekst skupnega sporo~ila je bilo potrebno vnesti tudi dolo~ene stilne spremembe v besedi{~u. Tako je npr. italijanska stran v zvezi z iskanjem mo‘nosti za sporazumno re{itev odprtih vpra{anj besedo »potsticati« (spodbujati) zamenjala z besedo »zalo‘iti se« (zavzeti se), reko~, da le-ta pome- ni aktivnej{e delovanje.85 Tako je zaslediti pri obravnavi vsakega vpra{anja najprej stali{~e vsake strani posebej, po kon~anih pogajanjih pa je pri{lo pri vsaki to~ki do kon~ne verzije, ki je nato postala besedilo »dogovora o platformi«.86 Na koncu je bilo dogovorjeno, da se »pla- tforma« ne podpi{e, temve~ da jo izvedenci samo parafirajo in kot taka predstavlja delovni dokument ter gentlemanski dogovor, ki naj slu`i kot okvir za delo obeh poobla{~encev.87 Nastanek drugega kanala Medici je po odhodu obeh poobla{~encev na samem z Mini}em poudaril, da je za zastoje in te‘ave odprtega vpra{anja med obema dr‘avama krivo dejstvo, da je vpletena administra- cija. Meni, da je osebna zavzetost obeh ministrov in ~im ve~ja diskretnost nujna, zaradi 82 Prim. Vladimir Kav~i~: Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956. V: Svobodna misel, letnik XXXIX, {t. 21, 9. 11. 2001, str. 26. Iz povedanega je razviden znani slog italijanske diplomacije, da vedno pu{~a priprta vrata za dopolnjevanje in nadgradnjo ‘e sprejetih stali{~. 83 Tamba~a, Zabele‘ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku, str. 10–11. Iz verbalnega dialoga vidi- mo mojstrsko italijansko uporabo pogajalskih taktik, kjer je tudi jugoslovanska stran pokazala, da je temeljito pripra- vljena na pogajanja in da je v pogajanjih enakovreden partner. Ve~ o tem v Harold Nicolson: Diplomacy. Institute for the Study of Diplomacy, Georgetown University, Washington 1988, str. 68–83. Iz navedenega se vidi, da dr‘i Nicol- sonova oznaka italijanskega vedenja v pogajalskem procesu. Avtor predstavlja tudi za sedanjost zelo zanimiv in uporaben opis italijanskega pristopa k diplomaciji. Navadno je italijanska metoda ta, da morajo z de‘elo, s katero se nameravajo pogajati, najprej povzro~iti slabe odnose in potem ponuditi dobre. Ko s pogajanji kon~no za~nejo, so previdni in uporabljajo menjalne objekte. Umetno obujajo v italijanskem narodu ob~utek nezadovoljstva in sovra{tva. Druga je metoda motenja miru v de‘eli, s katero se ho~ejo pogajati. In tretja je zahteva koncesije, ki je Italija od nasprotnika niti ne pri~akuje niti je v resnici ne ‘eli imeti. Z odrekanjem pa ho~e prisiliti partnerja do druge od{kodnine. Gre za oportunisti~no manevriranje v svojo korist. 84 Nacrt izve{taja za SIV, str. 3; Tamba~a, Zabele‘ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku, str. 12–13. 85 Tamba~a, Zabele‘ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku, str. 15. 86 Z. P. (Zvonko Peri{i}, op. V. Škorjanec): Dogovor o platformi, Dubrovnik, 20. 3. 1973. 87 Lijana Tamba~a: Zabele‘ka o razgovorima Mini}a i Medicija u Dubrovniku, str. 17. 484 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 88 V navedeni zabele‘ki na strani 17, ki jo je napisala Tamba~a, ki je bila prisotna tudi v pogovoru na samem in je bila kot njegova specialna svetovalka vselej prisotna, smo pri~e rojstvu drugega kanala za nadaljnja pogajanja. Zanimivo je, da bele‘ka ni naslovljena na nikogar; v primeru ostalih virov glede istega sre~anja ministrov v Dubro- vniku je razvidno, da so vsi ostali viri naslovljeni na SSIP. Zaradi pomembnosti povedanega navajam zadnji odsta- vek bele‘ke dobesedno, v sloven{~ino prevod avtorice, op. V. Škorjanec: »Po odlasku Milezi-Ferrettija i Peri{i}a, Medi~i je jo{ jednom ukazao na te{ko~e i slo`enost problema, posebno kada se u to me{a administracija. Naglasio je, da je u tim uslovima neobhodno, da se dva ministra li~no anga`uju i ulo`e maksimum napora kako u okviru svojih resora, tako i u okviru vlada. Podvukao je, da je li~no re{en, da sa svoje strane u~ini sve {to mo`e. Izrazio je nadu, da }e SS (savezni sekretar Mini}, op. V. Škorjanec) jednako postu- piti, {to je SS potvrdio. Dogovoreno je, da dva ministra stupe u kontakt preko dogovorenih kanala kadgod osete za to potrebu«. (Po odhodu Milesija Ferrettija in Peri{i}a je Medici znova izpostavil te`ave in kompleksnost problema- tike, {e posebej kadar je vme{ana administracija. Poudaril je, da je v teh pogojih nujna osebna zavzetost obeh ministrov, ki naj vlo`ita kar najve~ truda v okviru svojih ministrstev kot tudi v okviru vlad. Posebej je poudaril, da je osebno s svoje strani pripravljen narediti, vse kar lahko. Izrazil je upanje, da bo tudi Mini} ravnal enako, kar je le-ta potrdil. Dogovorila sta se, da bosta stopila v stik preko dogovorjenih kanalov, kadarkoli bosta za~utila, da je to potrebno.) 89 »Il Ministero delli Affari Esteri, il 14 marzo 1973, Caro Carbone, /…/, Medici.« (Pooblastilo z glavo italijan- skega ministrstva za zunanje zadeve, datirano dne 14. marca 1973, je naslovljeno kot pismo s formulacijo »dragi Carbone«, v celoti napisano z roko in podpisano z lastnoro~nim podpisom zunanjega ministra Medicija, op. V. Škorjanec). 90 Boris Šnuderl: Delovni dnevni zapiski, 20. november 1972 (dalje Šnuderl, Delovni dnevni zapiski). Razvid- no je, da je je pri{lo do prestavitve sestanka na 19. november. 91 Bele‘ka o razgovoru B. Šnuderla, ~lana SIV-a sa dr. E. Carbone-om, generalnim direktorom u Ministarstvu industrije i trgovine, 19. novembra 1972., strogo poverljivi dokument broj 56, Beograd, 21. novembra 1972. nadaljnjega pogajalskega procesa pa je {e posebej zanimiva njegova misel o nujnosti komu- nikacije preko »dogovorjenih kanalov«.88 Mini} mi je v pogovoru dne 26. julija 2001 v Beogradu povedal, da ocenjuje dubrovni{ko sre~anje kot prelomnico v re{evanju zunanjepoliti~nih vpra{anj v meddr`avnih odnosih, saj sta ministra predvidela poseben kanal za pogajanja politi~nih poobla{~encev kot tajno mo`nost nadaljevanja dela, v kolikor prav tako tajna pogajanja, ki sta jih vodila Milesi Ferretti in Peri{i}, ne bi napredovala po predvi- denem ~asovnem programu. @e pred sre~anjem je namre~ Mini} prejel Medicijevo poobla- stilo Eugeniju Carboneju za pogajanja preko drugega kanala.89 Eugenio Carbone, takratni generalni direktor v ministrstvu industrije in trgovine Italije, se je ‘e novembra 1972 po telefonu dogovoril za nujno sre~anje z dolgoletnim znancem in sodelavcem v me{ani komisiji SFRJ-Italija, jugoslovanskim ministrom za odnose z Evrop- sko skupnostjo in Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ~lanom zvez- nega izvr{nega sveta, Borisom Šnuderlom.90 Sre~anje je potekalo v znamenju gospodarskih vpra{anj, hkrati pa je Carbone posredoval stali{~a vodilnih italijanskih politikov, predsed- nika vlade Andreottija, zunanjega ministra Medicija in ministra za industrijo Ferrija. Menili so, da Jugoslavija predstavlja posebno »nujen dosje prioritet« njihove politike.91 5. marca 1973 je pri{lo na Carbonejevo pobudo do drugega sre~anja, kjer je raz{iril vsebino pogovora na vpra{anje mejne problematike. Carbone je pojasnil, da je zaradi obstoje~ih notranje– in zunanjepoliti~nih razmer premier Andreotti in sam vrh stranke DC pripravljen na kon~no re{itev odprtih vpra{anj. Italijanska stran je predlagala, naj se najde obojestransko sprejem- ljivo pogajalsko izhodi{~e za vsa odprta mejna vpra{anja med dvema posebnima politi~nima poobla{~encema. Nato bi sledila konkretna pogajanja o posameznih vpra{anjih, {e vedno pod vodstvom obeh poobla{~encev, a z vklju~itvijo o‘jega {tevila izvedencev, ki bi bili zave- zani k mol~e~nosti po klavzuli dr‘avne tajnosti. Vzporedno pa naj bi potekala pogajanja med Milesijem Ferrettijem in Peri{i}em zaradi popolne tajnosti drugega kanala. Carbone je po- sredoval mnenje rimskih sogovornikov, da bi za pogajalca drugega kanala na jugoslovanski 485ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) 92 Informacija B. Šnuderla M. Mini}u, SSIP i podpredsedniku SIV o razgovoru sa dr. Carbone-om, podpredse- dnikom me{ane komisije za privrednu saradnju izmedju SFRJ i Italije, Beograd, 5. marta 1973, str. 1–2; Šnuderl, Delovni dnevni zapiski, 5. marec 1973. Po telefonu je Carbone najavil Šnuderlu sestanek kot «ponudbo za sodelo- vanje v Portoro‘u za nove posle«. S Carbonejem sta se sestala ob 16. uri, zve~er ob 21. uri pa je bila predvidena ve~erja z italijanskim ambasadorjem v Beogradu Maccotto in Carbonejem, vendar je bil predvideni pogovor o »raz- nih vpra{anjih – ribolovu«, saj ambasador ni smel ni~ izvedeti o novi mo‘nosti. 93 Bele‘ka Marka Vrhunca o razgovoru s Šnuderlom, 15/73 {t. 442, Beograd, 6. marca 1973. Vsebino bele‘ke, ki jo je Šnuderl pisal predsedniku Titu, je {ef kabineta Vrhunec prepisal kot kratek zaznamek bele‘ke, kar je bila metoda dela pri Titu. 94 Šnuderl, Delovni dnevni zapiski, 13. marec 1973. Po Šnuderlovih navedbah je Vrhunec sporo~il, da se je v zvezi z vsebino bele‘ke Tito odlo~il in se strinjal z italijansko pobudo, torej naj se lotijo izvedbe. Tito je ob tem na bele‘ko napisal osebno soglasje, njegov kabinet jo je odstopil zunanjemu ministru Mini}u. Bele‘ke se spominja tudi Milo{ Mini}, vendar je nima v svojem osebnem arhivu, Šnuderl pa tudi ne. Po Šnuderlovih navedbah mu je kasneje v letu 1974 na Strmolu {ef oddelka za Italijo Veselin Pupovac in ~lan pogajalske skupine povedal, da je osebno videl njegovo bele‘ko s Titovim soglasjem v SSIP-u. Iz Delovnih dnevnih zapiskov za 14. marec izvemo, da je imel Šnuderl sestanek v Beogradu najprej s Carbonejem, nato pa {e z Mini}em o »zadevah glede Italije«. 95 V pismu Edvardu Kardelju z dne 15. julija 1974 je Šnuderl v prilogi poslal tudi natan~en dnevni potek dogajanja ob rojevanju drugega kanala; prim. Vrhunec, Šest let s Titom, str. 144. (Navedbe v knjigi se nekoliko razlikujejo glede na zgodovinske vire, saj je Šnuderl po navedbah bele‘ko poslal Titu in je ni pripravljal skupaj z Vrhuncem. Pogovarjala sta se po telefonu, kot {ef predsednikovega kabineta pa je bil najprej seznanjen z vsebino bele‘ke. Op. V. Škorjanec.) 96 Šnuderl, Delovni delovni zapiski, 16. marec 1973; Zabele‘ka o razgovoru sa dr. E. Carbone-om 16. marta 1973. g. u Portoro‘u (zabele‘ka je naslovljena na Mini}a, op. V. Škorjanec). 97 Šnuderl, Delovni dnevni zapiski, 17. marec 1973. 98 Bele‘ka o pogovoru z M. Mini}em 17. marec 1973 (bele‘ka je priloga Šnuderlovega pisma Kardelju z dne 15. julija 1974, op. V. Škorjanec). strani najraje videli Šnuderla.92 Po pri~evanju je Šnuderl o pogovoru s Carbonejem in ideji o pogajanjih dveh poobla{~encev obvestil predsednika Tita, tako da mu je poslal bele‘ko.93 Dne 13. marca je Titov {ef kabineta Vrhunec sporo~il Šnuderlu, da je Tito sprejel italijansko pobudo,94 bele‘ko pa je odstopil Milo{u Mini}u.95 S tem je Tito dal mandat Mini}u z nalogo vodenja in usmerjanja dela posebnega poobla{~enca. Iz Šnuderlovih Delovnih dnevnih za- piskov z dne 9. marca izvemo, da je ob 17. uri iz Rima klical Carbone, ki »gnjavi s poslovnim sestankom«. Do sre~anja je pri{lo 16. marca med 18. in 20. uro v Portoro‘u. Carbone je s seboj prinesel na roko napisano pooblastilo ministra Medicija, v katerem pi{e, naj bi prevzel specialno misijo za priprave in pogajanja. Na sre~anju sta zunanjima ministroma za njuno sre~anje v Dubrovniku pripravila konkreten na~rt re{evanja odprte problematike z natan~nim delovnim koledarjem. Carbone je v razgovoru posredoval italijansko stali{~e, da namen di- plomatskih pogajanj, ki potekajo so~asno, ni dose~i kon~ni rezultat, temve~ so le »hoja v krogu«in da je drugi kanal tisti, ki naj pripelje pogajanja do uspe{nega zaklju~ka.96 Takoj naslednji dan med 15. in 16. uro sta se sestala Šnuderl in Mini} »v zvezi s Carbonejem«.97 Zaradi zagotovitve tajnosti sta se sestala pri Mini}u doma na Kumanovski 23 v Beogradu. Iz njunega pogovora je razvidno, da je bil prisoten dvom o namenih italijanske ponudbe. Posta- vljala so se vpra{anja, ali gre za ponovne manevre, da bi pomirili Beograd, da ne bi interna- cionaliziral vpra{anja odprte zahodne meje na bli‘ajo~em se zasedanju KVSE, Italija pa bi pri tem pridobila na ~asu. Ena stran ocene italijanskega odnosa je temeljila na negativnih zgodovinskih izku{njah, druga stran ocene pa na analizi razmer v svetu leta 1973 in politi~nega stanja v Italiji, iz ~esar se je dalo sklepati, da so se Italijani dejansko odlo~ili kon~ati mejno problematiko z Jugoslavijo. Upo{tevajo~ slednje, se je Mini} odlo~il, da ne bo odklonil ita- lijanskega predloga. Šnuderl je Mini}u izro~il Medicijevo pooblastilo Carboneju.98 Na sre~anju v Dubrovniku je vse do zadnjega dne, ko sta ostala sama, Medici mol~al. Šele ko mu je Mini} dal na mizo pooblastilo, je povedal, da bo pot preko tega kanala kon~no 486 V. [KORJANEC: JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI IN DUBROVNI[KO SRE^ANJE 1973 prava mo‘nost za uspe{en zaklju~ek pogajanj. »Zdaj bomo zares za~eli,« je Mini}u zagotovil Medici. Mini} meni, da je bilo pooblastilo napisano na roko zato, da ne bi nih~e v zunanjem ministrstvu vedel za obstoj takega pooblastila.99 Kon~no pa je ravno ta doslednost tajnosti in metode dela drugega kanala, ki je deloval izven institucionalnih okvirov dr‘avne diploma- cije, kasneje pripeljala do uspe{nega zaklju~ka pogajanj. Tako je drugi kanal v Dubrovniku dobil soglasje, da nastopi, ko in ~e bo potrebno. Mini} se je po kon~anem dubrovni{kem sre~anju sestal v Beogradu s Šnuderlom 26. marca, kjer mu je povedal, kako se je kon~al pogovor.100 V zvezi s tem je Šnuderl v pogovoru na postavljeno vpra{anje: »Kako ocenjujete sre~anje Mini}-Medici v Dubrovniku glede na- stanka drugega kanala in v kak{nih okoli{~inah je ob uradnih diplomatskih pogajanjih pri{lo do tak{ne pobude?« odgovoril: »Na sestanku v Dubrovniku je italijanska stran preizku{ala jugoslovansko stali{~e do metode pogajanj preko posebnih poobla{~encev. Italijanski zu- nanji minister Medici, ki je lastnoro~no napisal mandatno pismo Carboneju nekaj dni pred tem sre~anjem, tam ni dal pobude za pogovor o tej mo`nosti, marve~ je to opcijo prepustil jugoslovanskemu zunanjemu ministru. Pozneje se je pokazalo, da je Medici le izvr{il, ~eprav nerad, direktivo svoje stranke Kr{~anskih demokratov, ~emur gre pripisati odla{anje z dru- gim kanalom. O nastanku drugega kanala sta se dogovorila na {tiri o~i po `e kon~anem dr`avni{kem sre~anju. Vendar je Medici predlagal {e en poskus diplomatskih pogajanj; ~e le- ta ne bi napredovala, bi vstopil v funkcijo vzporedno {e drugi kanal. Danes vemo, da je Medici ravnal po navodilih vrha stranke DC, saj ni niti obvestil svojega ministrstva niti ni do konca svojega mandata predlo`il Mini}u za~etka vzporednih pogajanj, kar je bila njegova prvotna ideja. Omenjeno dejstvo je na{i strani posredoval Carbone. Vrh stranke DC je ocenil, da nere{eno mejno vpra{anje {koduje globalni italijanski politiki, posebno zunanji in obram- bni, zato je tudi ob mednarodnih pritiskih, predvsem ZDA, pripravljal teren za re{itev proble- ma.«101 S u m m a r y Relations between Yugoslavia and Italy in the Light of the Meeting of Foreign Ministers in Dubrovnik in 1973 Viljenka [korjanec After initialling the London Memorandum of Understanding the official Italian representatives gave an assurance that the Italian government de facto recognized the border according to the Memo- randum, but that de iure it was necessary to find another legal term. This was due to the activities of the political structures along the border, but also to the influences and activities of the Italian government, especially the Ministry of Foreign Affairs. In 1964 both governments agreed to appoint two special ambassadors who were to find the solution to the open question of the border. Yet due to an unsuitable Italian authorization there have been certain discrepancies in their agreement. Though the Italian side did prepare the text of the final agreement on the border in 1965, the agreement did not contain the part of the border leading to the sea, defined by the Memorandum of Understanding, and the Yugoslav side 99 Škorjanec, Bele‘ka o pogovoru na temo Osimska pogajanja z Milo{em Mini}em. 100 Šnuderl, Delovni dnevni zapiski, 26. marca 1973. Sestanek je trajal dve uri, Mini} je izpostavil naslednje: »Medici, II. kanal, meja, problem manj{ine in industrijske cone«. 101 Intervju s poobla{~encem in pogajalcem Borisom Šnuderlom. V: Škorjanec, Tajna pogajanja o sporazumni dolo~itvi meddr‘avne meje – Analiza priprav, str. 65. 487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124) could not accept it. Diplomatic negotiations came to a standstill until in 1968 Medici, the Italian Mini- ster of Foreign Affairs, suggested a package of 18 points. According to the Memorandum, this plan anticipated the change of the demarcation line into a state border with territorial provisions. The following step were two years of secret talks between experts from both countries who, compa- red to previously appointed mandataries of both governments, were not authorized to ratify the agree- ment. After two years of unsucessful talks the Yugoslav side suggested that further attempts to reach the agreement be terminated. A controversial statement of the new Italian Minister of Foreign Affairs Moro, who at the end of 1970 confirmed that Italy had never renounced the sovereignty over the former Zone B (the Free Territory of Trieste), made the bilateral relations between the two countries even worse, and as a result President Tito’s visit to Italy was cancelled. Moro later softened his statement and Italy initiated a meeting with Tepavec, the Yugoslav State Secretary at the time, in Venice in February 1971. The Italian side did not agree to commence official diplomatic negotiations, but wished to continue the talks between two experts who would be joined by the ambassador residents of both countries. Tito’s visit in Rome and Vatican in the March of 1971 denoted an improvement in international relations. The meeting in Venice resulted in the formation of the so-called Group 4 that in the period until January 1973 held six meetings and prepared the final report. Yet because the Italian side had been unprepared and because of the limited mandate of this group, the work yielded no results. In the spirit of the nearing Helsinki Conference on Security and Cooperation in Europe was also Andreotti’s official statement given to the French Minister of Foreign Affairs Schumann in Paris. Andreotti stated that it was neces- sary to finally solve the question of Zone B, but with small corrections in favor of the Italian side. This resulted in Medici’s proposal that both ministers of foreign affairs meet in Dubrovnik. The two-day meeting of both ministers in Dubrovnik in March 1973 denoted a qualitative shift in relations. The ministers openly discussed certain questions and problems, and concrete dates were set by which the Italian side was obliged to fulfill its obligations, therefore demonstrating that its intentions were serious. The ministers agreed to appoint two mandataries whose task was to prepare a list of unsolved questions from the 18-point package. The list was prepared on the basis of previous work of experts between November 1968 and January 1973, and according to instructions the mandataries were to try to find solutions and prepare the final report. When Medici estimated that secret talks were no longer necessary, the newly-appointed mandataries Peri{i and Milesi-Ferretti, who were simultaneou- sly also experts on such questions, participated in the meeting organized the very next day. At the meeting, the Italian minister started to condition the final solution of the border question with the need to find possibilities of expanding the industrial district of Trieste. There were also diffi- culties in the interpretation of the term ratify or define the border. Medici namely insisted on the term define, which for the Yugoslav side denoted that once again they were discussing the question of the demarcation line and not the final border. Both ministers as well as the appointed mandataries finally agreed that the two newly-appointed mandataries, officially appointed by both governments within the period of eight days, prepare the project of global agreement by May 1, 1973 at the latest; they were free to select their own experts. The Dubrovnik meeting once again confirmed Nicholson’s estimate of the Italian diplomatic strategy. The Italian side characteristically employed the tactic maneuver of ini- tial disinterest, followed by an empty time interval, and finally withdrawal. Evident were also extreme caution and the change of objectives. Despite the visible result of the Dubrovnik meeting, which was the agreement on joint negotiating starting-points, the key achievement of this meeting was neither the plenary part of the meeting nor the secret meeting to which both newly-appointed mandataries had been invited, but rather the birth of the second channel. This is a secret form of negotiations that goes beyond the institutionalized channels and takes place without any cooperation of professional diplomats. This secret channel later resulted in the successful conclusion of negotiations whose final result was the Ossimo Accord.