ZA OKROGLO MIZO Uspešno združevanje Na 4. seji OK ZKS Ljubljana-Siška je bilo sklenjeno, da mora vsaka delovna organizaci-ja imeti poleg svojega programa razvoja ludi program možne integracije ali vsaj čim tes-nejšega sodelovanja. To je hkrati v skladu s smernicami gospodarskega in družbenega raz-voja Ljubljane. O izvajanju in prvih rezulta-tih teh sklepov o integracijah smo se pogo-varjali s predsednikom komisije za družbeno-ekonomske odnose in samoupravljanje pri OK ZKS Ljubljana-Siška Francem Dejakom. Franc Dejak se je s to problematiko ukvar-jal do novega obliikovanja skupščin po dele-gatskem principu kot predsednik sveta za go-spodarstvo v občini. OSNOVNA NALOGA • »Integracij ni mogoče gledati ločeno, po-samezno. Vedno jih je treba gledati v merilu celotne republike in tudi federacije. Ob spre-jemu akcij. programa, po piismu predsednika Tita in IB predsedstva ZKJ, emo postavili kot temeljno nalogo obliikovanje TOZD in sploh uveljavljanje ustavnih dopolnil in integracij. Nikoli pa ¦nismo raizmišljali o oblikovanju TOZD, ne da bi hkrati razmišljaOi tudi o in-tegracijah. • Žfe lani smo izvedli obširno anketo in ugotovili dejansteo izvršene integracije, zbrali pa smo tudi vse pobude zanje. Hkrati smo o tem razmišljali na vseh občinskih forumih, hkratd z razpravaimi o oblikovainju TOZD. Po-sebej velja poudariti, da je šlo pri nas veliko-krat za istočasno oblikovanje TOZD in inte-gracije. • Lani smo Imeli v naši občind že vrsto integracij. Galant se je pridružil Tekstilu in potem so organizirali dve TOZD. Torbica se je pridružila Tobaku, v katerega okviru je postala TOZD. Libis je našel skupne interese s PAP. Obe podjetji sta združili svojo proiz-vodnjo v eno TOZD proizvodnja, obenem pa so organizirali še TOZD-Montaža in TOZD-In-ženiringbiro. Pivovarna Union se je vključila v SOZD HP (Hrana-pijača). Alko se je združil s Frucitalom v Alko-Fructal in se organiziral kot TOZD. Lani sta se združili ,tudi dve podjetji Iskre, in sicer Iskra-Avtamatika Pržanj in Iskra-Elemeniti Stegne v Iskra-IEZE (Industri-ja elementov in zabavne elektronike). Hkrati pa so v novi delov.ni organizaciji formirali sedem TOZD, Lani se je združila tudi Celuloza s celjskiim Aerom in dela sedaj kot TOZD Aera. Bombažna tkalnica Vižmarje in Tekstil-na tovarna Medvode sta se združili v Tekstil, kateremu se je spridružila še Tonosa iz Savelj, in kot sem že omenil, Galant. V okviru te organizacije so potem obliikovali TOZD. Lani sta se združila tudi ljubljanski del Cosmosa in Avtomontaža, kjer pa še oblikujejo TOZD. ZDRUŽITEV STROJEGRADITEUEV • Velike tispehe beleži na podrožju inte-gracijskih prizadevanj Litostroj, ki je nosilec združevanja kovinske industrijeSlovenije. Dne 27. 5. 1974 je bil podpisan sainoupravni spora-zum o združevamju v SOZD Slovenske strojne industrije. Tu je šlo vse na osnovi interesov in nič na silo. Tako z nekaterimi niso našli skupnega jezika in so razgovore prekinili, kot Franc Dejak npr. s SKIP. V ta SOZD se je združilo sedem delovnih organizacij z več kot trideset TOZD. • La:ni so se integrirala tudi železniška podjetja po novem principu organiziranosti železnic pri nas. Železniško gradbeno padjetje in Podjertje za pppravilo prog sta se združili v Gradbeno podjetje Ljubljana v okviru že-lezniškega gospo^darstva. Podjetje za popravi-lo voz in strojev pa je postalo TOZD Zelezni-ških delavnic Maste. KONSTITUIRANJE 53 delovnih organizacij v naši občini se je pravočasno konstituiralo kot eua temeljna organizacija združenega dela. 11 delovnih organizacij se je pravoeas-no konstituiralo z več TOZD — v svo-jem sestavu imajo skupno kar 85 te-meljnih organizacij. Le dve OZD se ni-sta uspeli pravočasno konstituirati — Bayer-Pharma in pa Slovenija-avto (konstituiranje bo vendarle izvršeno do 30. 6. 1974). Podjetja, ki imajo sedež izven ob-močja občine, so v Šiški konstituirala 16 TOZD. • Z navedenimi integracijami pa pobude delovnih Ijudi še niso izčrpane. Dogovori te-čejo med Lekom in Krko. V to skupino, kjer je nosilec Lek, naj bi se vključila tudi tovar-na Bayer-Pharma in še katere druge iz te stro-ke. Donit iz Medvod se dogovarja o združitvi z Jubom iz Doila pri Ljubljani in Mitolom iz Sežane. V to organizacijo pa naj bi se vklju-čilo še ;nakaj manjših delovnih organizacij. SEZNAM JE DOLG Sirše poveeovanje bo tudi ined Savo iz Kranja, medvaškiim Colorjem, domžalskim He-liosom in kočevskim Melaminom. Na združe-vanje se pripravljajo tudi Rašica, Angora, Al-mira in sežanska Pletenina. Mobilia se bo pri-ključila k Slovenijalesu, Drogerija in Delika-tesa pa sta se integrirali v SOZD ABC. Slo-venija avto pripravlja nadaljnje integFacije z ljutomers.kirn Tehnostrojem, bovško Trento in Polimeram iz Izole. • Eden večjih in tudi pamembnejših no-silcev v naši občinl pa je nedvomno Slove-nijavino. Zanj je značilno, da deluje pri inte-grativnih procesdh na calern področju SFRJ. ŠE NEKAJ ŠTEVILK Lani smo v Šiški dosegli 8,1 milijar-de celotnega dohodka ali 25,8 % več kot leto poprej. Ker so cene porasle nad predvideno višino, je bil realni družbeni proizvod večji za 6 odstotkov. Zaposle-nost po podjetniškem principu se je po-večala na 27.638 ali za 3,7 %, tako se je povečala produktivnost glede na celotni dohodek za 21,6 %> realno pa seveda znatno manj. Doseženi dohodek je bil lani za 18,9% večji kot leta 1972, dohodek za razdeli-tev pa le 15,6%. Osebni dohodki in oseb-ni prejemki so lani porasli za 23,1%, povprečni izplačani neto OD na zapo-slenega mesečno so znašali lani 2.242 dinarjev ali 16,3% več kot Ieto poprej. Izplačani OD in skupna poraba v pri-merjavi s samoupravnimi sporazumi so realizirani 95,9%, vendar je kar 17 OZD prekoračilo svoje sporazume pri delitvi dohodka. To so zlasti: Iskra-Orodjarna, Lek, Bayer-Pharma, Cosmos, Koopro-met, hotel Ilirija in Cevljarstvo Šentvid. Obenem si prizadevajo tudi za postopne irate-gracije v industriji alkoholnih in brezalkohol-nih pijač. HotefL Ilirija in Majolka sta se zdru-žila že lanl, letos pa tečejo razgovori o vklju-čitvi v SOZD Gostinstvo Ljubljana. Hotel Medno se je že lani zdriižil v Kompas kot TOZD. • Pri vseh teh integracijah pa ne bi smeli tolerirati majhnih posredniških podjetij, od katerih ima družba najveokrat le škodo. ŠESOTEŽAVE • Pri nekaterih integracijah so bile težave zaradi podjetniške miselnosti posameznih vo-dilnih delavcev. Delavci se zavedajo koristno-sti povezovanja in bi se tudi hitreje dogovorili kot pa vodilni, saj niso obre-menjeni s preživelo podjetniško miselnostjo. Sedanje integracije so namreč nekaj pavsem drugega, kat pred leti, ko je bil navadno eden gospodar, rtisti^ ki se je pridružil, pa vazal. • Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na malo gospadarstvo, ki ga kaže skrbno preučiti. Vse vrste proiizvodnje namreč nikakor ni mo-goče organizirati v velikih sistemih. Velika in-dustrija potrebuje malo, sicer se rnora obra-čati na zasebnilke, s čimer se preveč širi za-sebni sektor in se s tem povečuje socialna di-ferenciadja. • Pozorni moramo biti na obrtoa podjetja, ki ne skrbe dovolj za razširjeno reprodukcijo. Tam bi morali bolj skrbeti za kadre in novo, sodobno tehnologijo. Zato je potrebno, da tu-di ti mall najdejo skupne interese za povezo-vanje npr. svojih skupnih služb, ki naj bi bile strokovno odgovorne delavcem teh OZD za njihov razvoj«, je zaključil Franc Dejak. M. Dimitrić ČEMU SKROMNOST? Zelo nizke kazalce razvoja so v svo-jih načrtib predvidele naslednje organi-zacije združenega dela: KOT, ZG-Mo-stovna, Agrostroj, Elektromehanika, Iskra-Naprave, Mobilia, Dežnik, Galant, Pivovarna Union, IMP, Koopromet, Ga-Iis, Dekor, Mizarstvo Siška, Moda, Ce-vljarstvo Siška, Graverstvo, GP Objekt, Spectrum, Sloga in Komunalno-obrtno podjetje Šiška. Razlogi za tako nizke kazalce razvoja niso v celoti znani, zato je komisija za družbeno-ekonomske odnose predlagala občinski konferenci ZK, naj zadolži ko-muniste, da v teh OZD razpravljajo o razlogih, zaradi katerih so planirali sa-mo zmanjšano ali enostavno reproduk-cijo.