Moravske Občasni informativni list občine UVODNIK Leto se izteka, tu je čas obračunov in načrtov za naprej. In seveda čas želja in voščil. Tokrat smo tudi predsednike svetov krajevnih skupnosti v občini povabili, da pripravijo kratke poslanice in božične ter novoletne čestitke svojim občanom. Večina se je omejila na kratko čestitko, daljši sporočili sta poslala le svet KS Bogojina in Stanko Kovač v imenu KS Rat-kovci. Objavljamo jih v obliki, kot smo jih prejeli. Obsežen je del uradnih objav, med katerimi društva in klube opozarjamo na javna razpisa za sofinanciranje kulture in športa v letu 2001. Skrajni rok za prijavo je 21. januar 2001! Ob dogodkih podrobno pišemo o dejavnosti Hotela Vivat, delu razvojnega centra Sinergija, načrtu za reševanje oskrbe z vodo v občini, pa o izplačilu občinskih intervencij za kmetijstvo, življenju ob meji in na naših šolah, delu gasilcev in drugem. Lipnica obsega 24 strani. Voščim Vam za božične praznike in Vam želim kar najbolj zadovoljno leto 2001. Urednik OBČINA MORAVSKE TOPLICE VPRAŠANJA, S KATERIMI SE UBADA OBČINSKI SVET Občina Moravske Toplice glede na število prebivalcev ni največja občina v Prekmurju, je pa največja po številu vasi in površini. To seveda prinaša številne probleme, katere mora obravnavati in reševati občinski svet. Na to vpliva tudi razlika med ravninskim delom in goričkim delom občine. Razlike se kažejo tako na gospodarskem področju kot tudi na področju infrastrukture. V občinskem svetu smo si zadali nalogo, da bomo skrbeli za skladni razvoj občine. TURIZEM - DRŽAVA SE OBNAŠA MAČEHOVSKO Na gospodarskem področju občinski svet vidi možnosti za nadaljnji razvoj občine predvsem v razvoju turizma, drobnega gospodarstva in kmetijstva. Žal pa se država prav na področju turizma obnaša mačehovsko do naše in drugih turistično razvitih občin. Denar, ki ga je občina pridobivala v obliki turistične takse in ga je v glavnem vlagala v razvoj turizma, je država občini odvzela. Tako mora občina vlagati sredstva v razvoj turizma iz drugih virov. Ta sredstva niso majhna, saj gre za okrog 35 milijonov tolarjev. To se seveda pozna tudi v proračunu občine. OBČINSKA POMOČ KMETIJSTVU V naši občini se še veliko prebivalcev ukvarja s kmetijstvom ali pa je kmetijstvo dopolnilna njihova dejavnost. Težave, s katerimi se srečuje naše kmetijstvo, so nam dobro poznane. Razumemo, da je kmetovalcem potrebna pomoč in jo pričakujejo tudi od občine. Žal občina za te namene ne dobi denarja od države in ga zato mora zagotoviti iz drugih virov, če želi pomagati kmetijstvu. To se pozna na drugih področjih. INFRASTRUKTURA - POTREBE SO IZJEMNO VELIKE Potrebe in težave na področju infrastrukture v občini so velike. Ceste v ravninskem delu občine so v glavnem izgrajene in lahko rečemo, da je asfalt speljan do vsake hiše. Žal pa tega ne moremo reči za gorički del občine, kjer so potrebe za izgradnjo cest še velike, čeprav smo tudi na tem področju naredili veliko. Člani občinskega sveta se zavedamo potrebnosti izgradnje cest po vaseh. Žal ponekod referendum za samoprispevek ni uspel; s tako zbranimi sredstvi smo doslej zgradili veliko vaških cest. Da bi spodbudili nadaljnjo izgradnjo vaških poti, je občinski svet na eni svojih sej sprejel sklep, da se v letu 2000 zniža odstotek udeležbe krajevnih skupnosti za naselja: Fokovci, Selo, Vučja Gomila, Suhi Vrh s 50 % na 35 %, Andrejci, Ivanovci, Čikečka vas s 45 % na 30 %, Bukovnica, Kančevci, Ratkovci, Lončarovci, Središče, Ivanjševci, Krnci s 40% na 25%. Krajani posameznih vasi pa so podpisali pogodbe, s katerimi so se obvezali, da bodo v nekaj letih prispevali določena denarna sredstva za izgradnjo cest Zato smo v jesenskih mesecih posodobili veliko vaških cest na Goričkem. Letošnja suša je ponovno pokazala, da imamo v občini velike probleme z oskrbo pitne vode tako v goričkem kot tudi v nižinskem delu občine, v slednjem predvsem v Martjancih. Zato so bila izgrajena tri nova vodovodna zajetja, in sicer: v Mlajtincih, Vučji Gomili in Prosenjakovcih. Seveda pa bo sedaj potrebno izgraditi vodovodno omrežje in speljati vodo od teh vodovodnih zajetij do porabnikov. Za to pa bodo potrebna znatna denarna sredstva tako s strani občine kot tudi občanov. Člani občinskega sveta se zavedajo, da je potrebno nadaljevati tudi izgradnjo kanalizacij. Občinski svet je sprejel sklep, da se začne izgradnja kanalizacije in čistilne naprave za naselji Bogojina in Filovci. Žal smo pri sprejemu rebalansa občinskega proračuna ugotovili, da se niso stekla sredstva, ki so bila predvidena kot delež ministrstva za okolje in prostor, kar seveda vpliva na hitrost izgradnje infrastrukture na tem področju. Upamo pa, da se bo odnos države do težav, s katerimi se srečuje občina, spremenil in bomo dobili predvidena sredstva od države. VIŠJI DRUGI IZDATKI Pri sprejemu rebalansa smo ugotavljali, da so se v letu 2000 bolj kot smo predvidevali povečali izdatki na področju šolstva, otroškega varstva, predvsem zaradi velikih podražitev kurjave, elektrike in plačil dela stroškov vrtcev, ki jih mora pokriti občina. Prav tako so se povečala sredstva, ki so namenjena za socialne transferje in dotacije, mrliške oglede in zdravstvene prispevke za občane brez lastnih virov. Povečali so se tudi izdatki za investicije v športne in kulturne objekte; zanje so dobila društva določena sredstva od države, del sredstev pa je dolžna prispevati tudi občina. NAČIN DELA V SVETU - DOGOVARJANJE Čeprav je v občini veliko želja in potreb in jih je potrebno rešiti tako na ravninskem kot na goričkem delu občine, se člani občinskega sveta ponavadi dogovorimo - včasih tudi po burni razpravi - in sprejmemo sklepe z velikim soglasjem. Ti so včasih v prid goričkemu, včasih nižinskemu delu občine. Veliko število porabnikov proračunskih sredstev je s področja športa, kulture, požarne varnosti, organizacij in društev. Vsi si želijo, da bi dobili čim več sredstev za svoje delovanje, in to utemeljujejo na različne načine in ob različnih priložnostih. Žal so sredstva tudi za ta področja omejena in jih je včasih težko porazdeliti. Tudi svetniki smo člani teh društev, organizacij in bi radi, da bi jih dobili čimveč. Vendar se tudi na tem področju svetniki navadno uskladimo in sprejmemo ustrezne sklepe. Proračun za leto 2000 smo sprejeli v mesecu decembru 1999. Žal ga za leto 2001 ne bomo mogli sprejeti v tem letu, ker država ni dala nobenih izhodišč, na osnovi katerih bi lahko občinska uprava pripravila proračun za leto 2001. Upamo le, da bodo izhodišča boljša, kot so bila v letu 1999, in bo proračun za leto 2001 ugodnejši kot v letu 2000. Jože MATIS, podžupan 21. december 2000 OBČINA MORAVSKE TOPLICE Andrejci KAR SEDEM CESTNIH ODSEKOV V Andrejcih, tipičnem goričkem kraju, so ceste velikega pomena, saj premorejo desetine kilometrov javnih poti, ki povezujejo številne hiše, razmetane po dolih in bregeh. Da bi bil dostop do njih kar najlažji, so z izdatno pomočjo občine Moravske Toplice in krajanov tudi letos asfaltirali več pomembnih odsekov. Skupna dolžina sedmih odsekov - na Kralov breg, do Horvatovih in mlekarne, do Žilavcovih, Makarija, Gregorcev in Žarkoja ter proti Sukičevim in Novakovim - znaša blizu dva kilometra. Priložnostno slovesnost ob prevzemu poti so popestrili ljudski godci iz TD Vr-tanek iz Gornjih Petrovec, učenci OŠ Fokovci ter harmonikar Dejan. Kot sta povedala predstavnika KS Andrejci Štefan Gumilar in Evgen Solar, je s to investicijo in s pridobitvami v prejšnjih letih polovica načrtovanih javnih poti v kraju že modernizirana; druga polovica cest bo prišla na vrsto v prihodnjih treh letih. Izgradnja bo seveda odvisna tudi od krajevnega samoprispevka, ki se izteče naslednje leto. Kot je spomnil Gumilar, bi bilo seveda njegovo ponovno izglasovanje velikega pomena, saj je napredek v kraju mogoč le z združenimi močmi in skupnimi interesi. Teh pa je bilo v Andrejcih vedno dovolj. To trditev je mogoče dokazati tudi s spoznanjem, da so z ureditvijo javnih objektov v kraju končali, dogradili so tudi mrliško vežico. O tem, da v Andrejcih tako na področju urejanja cestne infrastrukture kakor skrbi za čim lepšo urejenost kraja, kljub navedenim dejstvom, niso rekli zadnje besede, je bil prepričan tudi župan Franc Cipot, ki je cestne odseke skupaj s Štefanom Gumilarjem predal namenu. Spomnil je namreč, da je plod skupnih interesov in trdne volje vseh, v Andrejcih živečih ljudi tudi to, da je bil prav ta kraj že pred leti proglašen za najlepšega v občini, vrsto let se ponaša z najlepše urejenim gasilskim domom v občini, letos pa je bil prav ta objekt izbran celo za najlepšega v državi. Zato je v takšnem kraju lepo živeti, je prepričan župan. Geza GRABAR Foto: Geza GRABAR Delegacija Železne županije na obisku v občini Moravske Toplice ZGLEDNO SOŽITJE OB MEJI Z namenom, da bi se čim bolje seznanili z življenjem pripadnikov madžarske narodnosti v občini Moravske Toplice in izmenjali izkušnje o vsebinah, ki so pomembne za sožitje ljudi ob meji, se je sredi novembra na narodnostno mešanem območju občine Moravske Toplice mudila delegacije Železne županije iz Madžarske. Madžarsko delegacijo je vodil predsednik skupščine Železna županije Peter Marko, v njej sta bila še predstavnik za turizem omenjene županije in župan sosednje občine Magyarszombatfa; slovensko je vodil župan Franc Cipot, sestavljali pa so Tibor Voroš, predsednik Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice, ter državnozborski poslanci Marija Poszonec, Geza Džuban in Andrej Gerenčer. Srečanje se je začelo s krajšim postankom v prehodnem domu za tujce pri Prosenjakovcih ter se nadaljevalo z ogledom dvojezičnega vrtca in dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih, kjer so malčki in učenci pripravili prisrčen kulturni program. Celodnevno druženje se je končalo z obiskom Zdravilišča v Moravskih Toplicah. Predstavniki obeh strani so se v prostorih šole sestali na krajšem delovnem pogovoru. Madžarska stran je pohvalila dobro sodelovanje v Sloveniji ži- večih pripadnikov madžarske narodnosti z večinskim narodom, kar je lahko svetel primer za ves evropski prostor, slovenska stran (Tibor Voroš) pa se je zavzela za čimprejšnje podaljšanje obratovalnega časa na meddržavnem mejnem prehodu Prosenjakovci-Magyar-szombatfa, ki je sedaj odprt med 8. in 15. uro. Za slovensko manjšino, ki živi v Porabju, pa bi kazalo čimprej odpreti mejni prehod med Čepinci in Verico. Poslanci so ponovili zahtevo, da bi v smislu recipročnosti morala tudi madžarska država bolje poskrbeti za Slovence v Porabju, ne pa da, denimo, v šolstvu upošteva glavarino. Predstavniki obeh strani so se dotaknili tudi izstopa t.i. goričkih Madža- rov iz Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti s sedežem v Lendavi oziroma samostojne organiziranosti na Goričkem živečih Madžarov. Madžarska stran je sicer ponudila pomoč pri morebitni zgladitvi razhajanj, a je madžarska narodnost tako v občini Moravske Toplice kakor v preostalih goričkih občinah (Hodoš, Šalo-vci) trdno odločena, da je samostojna pot najboljša oblika, in da bodo o svoji usodi Madžari na Goričkem lahko odločali sami. Madžarska delegacija je prepričana, da se bodo razhajanja kljub vsemu rešila v prid narodnostne (madžarske) manjšine ter priznala, da težave glede podaljšanja obratovalnega časa oziroma odprtja novih mejnih prehodov niso tehnične, temveč finančne narave. Odgovore na ta vprašanja bodo morali dati predstavniki najvišjih državnih organov. Možnosti poglobljenega sodelovanja v nastajajočem krajinskem parku Goričko-Raab-Örszeg pa so po prepričanju obeh strani izjemno velike. V spomin na to pomembno srečanje sta delegaciji pri prosenjakovski šoli zasadili spominsko drevo. Geza GRABAR Foto: Geza Grabar Predsednik skupščine Železne županije Peter Marko in župan občine Moravske Toplice Franc Cipot sadita spominsko drevo. 21. december 2000 V SLIKI IN BESEDI Foto: Geza GRABAR »BOGOJINA 2000« - na zaključni občinski vaji v mesecu požarne varnosti v Bogojini so svojo pripravljenost preizkusile tako gasilske ekipe kot tudi ekipe civilne zaščite. UNIČUJOČA MOČ PLINA Kakšne posledice lahko povzroči nepravilno rokovanje s plinsko jeklenko ali pomanjkljivosti pri napeljavi, smo se lahko prepričali v Vučji Gomili. Tam je namreč na domačiji Kolomana Kerčmarja konec oktobra v zgodnjih jutranjih urah eksplodiral plin, s pomočjo katerega si je na prenosnem plinskem štedilniku skušal 72-letni gospodar pripraviti zajtrk. Iz jeklenke, plinske napeljave do štedilnika ali iz samega štedilnika je očitno uhajal plin, zato je ob zaneteni iskri nastala eksplozija. Ta je na stanovanjskem objektu povzročila za več milijonov tolarjev škode, huje pa je bil poškodovan tudi gospodar. G.G. Foto: Geza GRABAR Učenci DOS Prosenjakovci so svojo poskusno njivico preorali tako kot naši dedki - s konjsko vprego. Projekt so naslovili Od zrnja do kruha. Foto: Geza GRABAR Ženice iz Prosenjakovec so trle, predle, tkale ... Utrinek z etnografsko zasnovane prireditev Od lanu do platna. Foto: Geza GRABAR Martinov pohod se je končal na Jelovškovem bregu. Za bogato postrežbo so poskrbeli lastniki tamkajšnjih vinotočev. Foto: Geza GRABAR VIVAT Hotel za starejše v Moravskih Toplicah je pripravljen za začetek delovanja. Foto: Arhiv hotela 21. december 2000 SVETI KS ČESTITAJO IN VOŠČIJO Svet krajevne skupnosti Andrejci ždi svojim krajankam in krajanom ob prihajajočih praznikih blagoslovljen in vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2001. Da bi v času, ki prihaja, prisluhnili dobri besedi in poiskali trenutek za mnogo lepih želja. Vesel božič, srečno in uspešno leto 2001! Svet KS Filovci Naša krajevna skupnost je majhna, zato ne zmoremo velikih korakov. A toliko bolj smo veseli vsakega dosežka za izboljšanje življenja. Občanom in občankam želimo vesel božič in nadvse uspešno novo leto 2001. V imenu sveta KS Krnci Feri Hüll Vesele in zadovoljne božične praznike ter obilo sreče, zdravja in uspehov v letu 2001 žeti vsem občankam in občanom Svet KS Ivanovci Želimo Vam mirne, blagoslovljene in v družinsko srečo odete božične praznike, v porajajočem se letu 2001 pa veliko sreče, zdravja, miru in življenjskih uspehov. Svet KS Martjanci Spoštovane krajanke in krajani! Ob prihajajočih praznikih Vam želimo vesel božič ter srečno in zdravja polno novo leto 2001! Svet KS Motvarjevci Vesele in blagoslovljene božične praznike, obilo sreče, zdravja, miru in zadovoljstva pri enakopravnem odločanju v letu 2001 želi vsem občankam in občanom Svet KS Moravske Toplice Za nami je uspešno leto, z izgradnjo kanalizacije smo dosanjali desetletni sen. Veliko dela je še pred nami. S skupnimi močmi bomo zmogli. Želimo Vam miren božič ter obilo zdravja in zadovoljstva v novem letu. Za svet KS Noršinci predsednik Ludvik Sočič Leto 2000 se izteka - o že pred leti obljubljeni čistilni napravi in kanalizacijskem omrežju v Bogojini pa še vedno nič otipljivega. Hvala vaščanom in vaščankam Bogojine, da kljub vsemu zelo vestno plačujejo svoj finančni delež za čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje. Investicije v letu 2000 Bogojina Na pokopališču smo tlakovali pot, uredili razsvetljavo ob tej poti ter zasadili 60 okrasnih grmov in dva kroglasta javora; v kulturni dvorani smo zamenjali dotrajana okna z novimi plastičnimi, prebarvali tla in nabavili 212 oblazinjenih sedežev; malo dvorano smo prepleskali in položili talne keramične ploščice (45 m2); s češnjami smo zasadili vaško parcelo nižje od Bunderla; gramozirali smo nekaj makadamskih cest; namestili smo nov reflektor za osvetljevanje cerkve; zgrajen novi most na Mejičnem potoku med Filovci in Bogojino ter nov most na koncu vasi v smeri Bukovnice -vas finančno ni sodelovala. Ivana urejen nov prepust in razširjen most na njivski poti, urejale so se gramoznice - delo še ni končano Bukovnica zaključila se je komasacija Prisrčno Vam nazdravimo in voščimo srečo, radost in mir ter želimo čim uspešnejše leto 2001! Svet KS Bogojina Krajevna skupnost Prosenjakovci z naselji Prosenjakovci, Berkovci, Čikečka vas, Ivanjševci, Pordašinci in Središče želi vsem svojim krajankam in krajanom vesel božič in srečno novo leto. Tudi v letu, ki se izteka, smo bili delovni in smo s skupnimi močmi uresničili veliko projektov za naš lepši jutri. Hvala vam! Naj bo tako tudi v letu 2001! Vsem krajanom Sebeborec in občanom Občine Moravske Toplice želimo vesel božič ter sreče, zdravja in uspehov v letu 2001. Svet KS Sebeborci Svet KS Tešanovci z naselji Tešanovci, Mlajtinci, Lukačevci, Suhi Vrh in Vučja Gomila želi vsem svojim krajanom in krajankam vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2001. Spoštovani krajani vasi Selo in Fokovci! Ob prihajajočih praznikih in novem letu Vam vsem želimo vesel in blagoslovljen božič ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2001! Svet KS Selo-Fokovci vaški odbor Selo, vaški odbor Fokovci Spoštovane občanke in občani! V Ratkovcih nadaljujemo z izvajanjem petletnega programa izgradnje asfaltnih cest. Trenutno je v teku asfaltiranje povezovalne ceste Lončarovci-Ratkovci skozi zaselek Kermedin v dolžini 1020 m, katere predračunska vrednost znaša dobrih 11 milijonov tolarjev. V Lončarovcih smo letos nadaljevali z ureditvijo mrliške vežice, ki začasno že lahko služi svojemu namenu. V Kančevcih pa so začeli z gradnjo mrliške vežice na evangeličanskem pokopališču. Pridobili smo potrebno dokumentacijo, speljali elektriko in vodovod ter postavili temelje zanjo. V letu 2001 načrtujemo nadaljevanje nedokončanih investicij, v Ratkovcih pa tudi asfaltiranje dveh krajših vaških poti v zaselku Kotambe in dvorišča pred vaško-gasilskim domom. V Kančevcih si želimo asfaltirati cesto na Sovjakov breg v dolžini okrog 800 m. Ob tej priložnosti se v imenu Sveta krajevne skupnosti Ratkovci in v svojem imenu zahvaljujem občanom, Občini Moravske Toplice in vsem, ki so z denarjem in prostovoljnim delom prispevali k hitrejšemu razvoju naše krajevne skupnosti. V prihodnje si želimo še boljše in tesnejše sodelovanje s ciljem, da to območje ne bi ostalo na robu sveta in razvoja. Dragim občankam in spoštovanim občanom želimo vesele božične praznike in uspešno novo leto 2001! Predsednik Sveta krajevne skupnosti Ratkovci Stanko Kovač 21. december 2000 ŽIVLJENJE STAREJŠIH UDOBNO IN VARNO NA STARA LETA Ob koncu poletja so zaključili z gradbenimi deli - zdaj je VIVAT Hotel za starejše v Moravskih Toplicah tudi v resnici zaživel, saj so se prvi stanovalci pred časom že vselili. Sledili jim bodo še mnogi, ki jim gmotne možnosti dopuščajo, da jesen življenja brezskrbno preživijo v udobnem, prijetnem in njihovim potrebam prilagojenem okolju zdraviliškega in turističnega središča Prekmurja. Že v času izgradnje je maloštevilna ekipa začela pripravljati oglaševanje in načrtovati organizacijo dela v hotelu. Vodi jo direktorica hotela v izgradnji CVETA TEMLIN, univ. dipl. org. dela in soc. delavka. Naprosili smo jo, da nam pojasni, v čem se VIVAT razlikuje od domov za starejše in kaj bodo vsebine njegovega dela, ko bo v naslednjih tednih zadihal s polnimi pljuči. VIVAT v Moravskih Toplicah je hotel za starejše. Vsiljuje se občutek, da ste se namenoma izognili oznaki »dom«, je tako? Cveta Temlin: VIVAT Hotel za starejše se v svoji zasnovi bistveno razlikuje od klasičnih domov za starejše v Sloveniji. S svojim razkošjem in visokimi standardi glede arhitekture objekta in opreme pomeni ponudbo kvalitetnih stanovanjskih in drugih servisnih storitev za starejše ljudi, ne glede na njihovo boljše ali slabše zdravstveno stanje, fizično gibljivost, posebne potrebe idr. Poleg kvantitete storitev je poudarek predvsem na kvaliteti življenja starejših. Vsak stanovalec hotela ima možnost pestre izbire standardnih in nadstandardnih vsebin za zadovoljitev svojih in posebnih potreb. Starejšemu človeku skušamo nuditi celo več in bolje, kot je bil vajen, dokler je živel v lastnem stanovanju, kar še posebej drži za zagotovitev njegovega vsestranskega občutka varnosti. Želimo si, da bi izkušnje uporabnikov naših uslug potrdile umestnost navedenih besed. S tem, ko smo zares zavestno izbrali namesto oznake »dom« besedo hotel za naš objekt, želimo poudariti, da stanovalcu poleg varnosti in nadstandardnih vsebin zagotavaljamo predvsem njegovo individualno nedotakljivost in zasebnost. Stanovalec se nam odpre toliko, kolikor to sam želi in tako na način, ki mu najbolj ustreza, izkoristi možnost, ki mu jo nudimo z našo ponudbo in osnovnim geslom »življenje z občutkom lepega«. Človek, ki se odloči za bivanje pri nas, si izbere tip in velikost stanovanja in si ga opremi po svojem okusu z lastnim pohištvom ter lastnimi ljubljenimi predmeti. Pomembno je, da mu je ponujena možnost, da v stanovanju živi sam in ima svoj mir ali pa se odloči za bivanje v dvoje s partnerjem, sorodnikom ali drugo izbrano osebo. Vse temelji na njegovi izbiri v nasprotju od klasičnega »doma«, kjer bi bil sprejet in razporejen v neko okolje z zmanjšano možnostjo vplivanja na osnovne pogoje bivanja. Za hotel ste začeli intenzivno oglaševati že v prvi polovici letošnjega leta. Kakšno je zanimanje, koliko starejših občanov se bo v teh dneh vselilo? Odkod prihajajo? Cveta Temlin: Z oglaševanjem smo pričeli že pred položitvijo temeljnega kamna skladno s tržnimi zakonitostmi. S svojim načrtnim oglaševalnim aktom, izdelavo lastnega logo-tipa in številnih pisnih, radijskih, televizijskih in elektronskih predstavitev smo pri svoji ciljni skupini upokojencev ter drugih starejših dosegli relativno veliko prepoznavnost in preglednost naše široke ponudbe. Zanimanje za naša varovana stanovanja je veliko. Prvi stanovalci so vseljeni, drugi si opremljajo prostore. V začetni fazi imamo osnovno skupino stanovalcev, ki so pokretni in ne potrebujejo posebne nege in pomoči. Njim bo sledila skupina starejših, ki bodo že potrebovali določeno pomoč in nego. Težko je natančno napovedati strukturo stanovalcev, saj je življenje vsak dan polno sprememb, ki se često odražajo prav v poslabšanju zdravstvenega stanja posameznika. Stanovalci prihajajo iz vse Slovenije in delno iz tujine. Pri slednjih so to mešani pari: slovenski državljan in njegov partner iz države, v kateri je delal in se upokojil. Katera novejša spoznanja o varstvu starejših ste upoštevali tako pri gradnji prostorov kot tudi pri načrtovanju dejavnosti, vzdušja in razmer? Cveta Temlin: Urbanistični inštitut Slovenije je za izgradnjo varovanih stanovanj izdelal smernice, na osnovi katerih je bil leta 1999 sprejet pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje dejavnosti institucionalnega varstva starejših. Za nadzor realizacije tega pravilnika je zadolženo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Najpomembnejše smernice: • po makrolokacijskih pogojih mora biti zagotovljena vključitev objekta v stanovanjsko okolje, nehrupno okolje; • zagotovljena mora biti ustrezna prometna infrastruktura in dosegljivost javnega potniškega prometa; • dostop in dovoz morata biti urejena prometno varno in uporabno za gibalno ovirane, • stanovanje mora biti varno, funkcionalno in ne preveliko, • glede velikosti stanovanj so najprimernejše garsonjere in enosobna stanovanja; površina stanovanja naj je 24 m2 - 28 m2 za garsonjere, 29 m2 - 3l m2 za enosobno stanovanje ter 40 m2 - 43 m2 za enoinpolsobno stanovanje, • pri načrtovanju opremljenosti in oblikovanju stanovanj je treba upoštevati vsa merila za preprečevanje grajenih in arhitektonskih ovir; stanovanje mora biti grajeno tako, da omogoča tudi bivanje osebe na invalidskem vozičku, • tlorisno mora biti zasnovano tako, da so omogočene kratke komunikacijske poti; • v zazidavo morajo biti vključeni tudi skupni, večnamenski prostori, • priporočljiva je manjša koncentracija varovanih stanovanj na enem mestu. Izredno pomembna so načela delovanja varstva starejših. Osnovna podlaga načel varstva starejših izhaja iz glavnih načel Združenih Narodov (neodvisnost, oskrba, samoizpol-njevanje in dostojanstvo), kjer je posebej poudarjeno: Starejšim osebam (ne glede na bivanje) moramo zagotoviti človekove pravice in osnovne svoboščine, vključno s polnim spoštovanjem njihovega dostojanstva, verovanja, potreb in zasebnosti ter pravice, da se odločajo sami o svoji oskrbi in kakovosti življenja. Načela iz programa razvoja varstva starejših: • načelo ohranjanja in doseganja višje kakovosti življenja populacije starejših oseb (v prihodnje bo za doseganje kvalitete storitev poleg strokovnih kriterijev učinkovitosti vedno bolj potrebno vključevati mnenje uporabnikov storitev); 21. december 2000 ŽIVLJENJE STAREJŠIH • načelo celovitosti obravnave starejših oseb, kjer je posebej potrebno upoštevati nematerialne socialne potrebe, zlasti potrebo po dobrih medčloveških odnosih; • načelo pluralnosti izvajanja oskrbe: uresničevanje razvojnega programa na področju varstva starejših oseb je potrebno vrednotiti po enotnih kriterijih, ne glede na vrsto izvajalca; • načelo enakosti v dostopnosti različnih oblik oskrbe; • načelo avtonomnosti: celovita skrb za starejše ljudi temelji na dopolnjevanju oblik pomoči, kjer je primarnega pomena možnost izbire in njihove samostojnosti pri izbiri; • načelo gospodarnosti: načelo pogojuje čim večjo učinkovitost in kvaliteto ob čim nižjih stroških; pospeševati je treba tisto obliko oskrbe, ki preprečuje socialna tveganja; • načelo integriranosti v socialno in urbano okolje: skrb za starejše je potrebno organizirati in izvajati v skladu s potrebo po njihovi integriranosti v socialno in urbano okolje; • oblike varstva starejših oseb morajo biti zasnovane tako, da jih je mogoče prilagajati socialnim, zdravstvenim in kulturnim značilnostim prebivalcev. Gre za varovana stanovanja. Izraz in oblika delovanja sta v svetu uveljavljena že dalj časa, pri nas so ga sistematično uvedli dokumenti novejšega datuma (Program razvoja varstva starejših do leta 2005, objavljen leta 1997). Kaj natančno pomeni? Cveta Temlin: Varovana stanovanja so ena izmed oblik institucionalnega varstva starejših. Morda bi bilo bolje, če jih ne bi dobesedno prevedli iz tujke in bi jim rekli kar stanovanja za starejše. Taka stanovanja so v tujini že dolgo tega prisotna, dopolnjuje se samo njihova razkošnost glede na standard in življenjske značilnosti posameznega naroda. Program razvoja varstva starejših za obdobje do leta 2005, ki ga je decembra 1997 sprejela Vlada RS, opredeljuje namen in bistvene značilnosti varovanih stanovanj, ki so: • ohranjanje vseh najpomembnejših prednosti bivanja starejših, ki so jih imeli v lastnem domu, predvsem pa avtonomnost in zasebnost; • prilagoditev bivalnih prostorov tako, da so arhitekturno in lokacijsko brez ovir in v celoti prilagojeni potrebam starejšega človeka ter omogočajo tudi bivanje oseb na invalidskih vozičkih; • zagotovitev pomoči in nege v skladu s potrebami ter možnost dodatnega naročanja storitev po lastnih željah; • dobro in varno počutje stanovalcev. Socialno oskrbo in nego izvaja v ta namen posebej organizirana služba, ki mora omogočati stanovalcu pomoč in nego ob vsakem času, zato mora zagotavljati 24-urno dosegljivost. Preko signalnih naprav mora biti povezana z vsemi stanovanji. Ta morajo biti družna zaradi omogočanja hitre pomoči in ekonomičnosti dela. To pomeni, da bodo zdravstvene in negovalne ekipe stanovalcem VIVATA na razpolago vseh 24 ur. Kako velike so te ekipe, koliko domačih medicinskih in drugih kadrov ste na novo zaposlili? Cveta Temlin: Osnovna značilnost varovanih stanovanj v hotelu VIVAT je njihova arhitektonsko-gradbena prirejenost starejšim ljudem ter štiriindvajseturna neprekinjena oskrba. Poleg storitev socialne oskrbe, zdravstvenega varstva in nege so na voljo storitve za boljšo kvaliteto življenja stanovalcev. Vse to zahteva ustrezen kader z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami, saj institucionalno varstvo v varovanih stanovanjih predstavlja kombinirano storitev. Storitve oskrbe izvajajo predvsem strokovni delavci in strokovni sodelavci, delo katerih opredeljujejo posebni normativi dela in strokovne usposobljenosti. Tako v prvi fazi ne smemo zaposlovati pripravnikov, začetnikov ali laičnih delavcev. Večino storitev za stanovalce organiziramo v servisni obliki. Število zaposlenih bo vedno odvisno od strukture stanovalcev, ki se bo več ali manj spreminjala. Ob prvi skupini stanovalcev je trenutno zaposlenih šest delavcev, pridružili se jim bodo delavci oskrbe in zdravstvene nege. Ponudba le-teh je velika, kar še posebej velja za našo regijo. Hotel je nadstandarden. Katerih ugodnosti poleg osnovne oskrbe (stanovanje, hrane, zdravstvenega varstva...) bodo stanovalci še deležni? Cveta Temlin: Poleg splošnih, osnovnih socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev so pomembne različne vsebine, ki vzdržujejo, širijo in bogatijo držo stanovalca-starostnika. Dejavnosti te vrste imajo ne glede na zdravstveno stanje socialno integracijski, okupacijski in razvedrilno-zabaven pomen. Pri tem je najpomembnejša aktivnost človeka, njegova volja za nekaj novega, občutek ustvarjanja in s tem ojačitev samopodobe. Vsak stanovalec izbira med športno-rekreativnimi in animatorsko-kreativnimi dejavnostmi v obliki skupinskih delavnic, delovnih terapij, krožkov interesnih področjih (slikanje, kiparjenje, petje, ročna dela, literarno ustvarjanje ipd. Skupni prostori za kulturno družabna dogajanja so prostori za različne kvalitetne prireditve s področja glasbene, slikarske, literarne, plesne in druge umetnosti. To bo prostor realizacije kulturnega koledarja in predstavitve zunanjih in notranjih ustvarjalcev, tako profesionalcev kot amaterjev. Kvalitetne socialne odnose bodo vzdrževale razvedrilne, sprostitvene in druge skupinske dejavnosti: izleti, družabne igre, spoznavni večeri, praznovanja pomembnih praznikov, jubilejev, rojstnih dnevov in tradicionalnih datumov, kot je dan hotela ali dan odprtih vrat, piknik s sosedi ipd.). Nadstandardne vsebine se bodo izvajale v okviru objekta ali izven njega ter izključno na željo posameznika: • pedikerske, kozmetične, brivsko-frizerske storitve, • študijsko-čitalniške aktivnosti, • univerza za tretje življenjsko obdobje (učenje tujih jezikov, računalništva, urjenja spomina, trening za večjo samozavest in samopodobo ipd), • plesne vaje, gimnastika za seniorje, glasbene delavnice, ipd. • zdravilne in terapevtske kure Zdravilišča Moravske Toplice itn., itn. Pripravil: Ludvik SOČIČ OSNOVNI PODATKI O HOTELU VIVAT Prostori v hotelskem delu - garsonjera velikosti 27 m2 .............64 enot - enoinpolsobno stanovanje 41 m2..........22 enot Apartmajsko naselje od 24 m2 do 47 m2 .... 38 enot Projektna organ.: IZTR inženiring in projektiranje d.o.o., Ljubljana Odgovorni projektant: Andrej KALAMAR, univ. dipl. inž. arh. Investitor: Počitek-užitek d.o.o., Moravske Toplice Družbeniki: Intering Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav OE Murska Sobota, Občina Moravske Toplice 21. december 2000 Zdravilišče Moravske Toplice TERME 3000 - MED NAJVEČJIMI IN NAJSODOBNEJŠIMI V EVROPI V Zdravilišču Moravske Toplice so sredi poletja namenu predali sodoben bazenski kompleks - Terme 3000. Gre za enega največjih in najsodobnejših tovrstnih objektov v Evropi, s katerim so si izboljšali konkurenčne sposobnosti na domačem in tujih trgih. Gradnja Term 3000 pomeni največjo investicijo v slovenskem turizmu v letošnjem letu, saj njihova vrednost presega 2,5 milijarde tolarjev. Z njo je zdravilišče vodne površine podvojilo - v enajstih bazenih jih je kar za 2.200 m2. Terme se na jugovzhodnem delu zdravilišča razprostirajo na dveh hektarjih in obsegajo kar 12.000 m2 gradbenih površin, od tega je 7.000 m2 pokritih površin. Nove pridobitve so veseli tako hotelski gostje kakor dnevni kopalci; na svoj račun pa so prišli tudi najmlajši, saj imajo Terme 3000 21 metrov visok toboganski stolp, odkoder sta speljana 150- in 180-metrska tobogana, eden je obogaten tudi z zvočnimi efekti. Eden od bazenov ima tudi skakalni stolp. Toboganski stolp je hkrati tudi razgled- ni, saj je na vrhu le-tega restavracija. Tobogana bosta v uporabi vseh dvanajst mesecev v letu, saj sta klimatizirana in ogrevana. To pa je pomembna konkurenčna prednost pred ostalimi zdravilišči. Ob novem bazenskem kompleksu, kjer je kopalcem na voljo tako termalna kakor navadna voda, so zgradili tudi dodatno parkirišče za 250 osebnih vozil ter za deset avtobusov, posebej za terme pa je urejena tudi nova dovozna pot. Geza GRABAR Slovensko naj kopališče 2000 NAJVIŠJE PRIZNANJE ZA TERME 3000 ZDRAVILIŠČA MORAVSKE TOPLICE V akciji »Slovensko naj kopališče«, ki je trajala od maja do septembra, je bilo za vse tri kategorije kopališč - bazenskih, naravnih in termalnih - zbranih 12.249 glasov poslušalcev Radia Zeleni val, Radia Celje, Štajerskega vala, Radia Gorenc, Radia Ptuj, Radia 94, Radia Geoss ter Slovenskega turističnega radia in obiskovalcev spletne strani Alpe Adria Media Marketing. V kategoriji termalnih kopališč so največ glasov (1.038) prejele poleti odprte Terme 3000 Zdravilišča Moravske Toplice, takoj za njim so se s 1.012 glasovi uvrstile Terme Čatež, na tretje mesto pa z 953 glasovi Atomske toplice. Na podelitvi globusov in priznanj najboljšim so zbrane nagovorili minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, podpredsednik Turistične zveze Slovenije Anton Rous in direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik. S podobno akcijo nadaljevali tudi v prihodnje. Priznanje je za Terme 3000 prevzel njihov vodja Branko Ošlaj. Geza GRABAR Foto: Geza GRABAR Priznanje je vodji Term 3000 Branku Ošlaju podelil takratni minister za turizem Janko Razgoršek. TIC Moravske Toplice in LTO Prekmurski turistični izvir TURISTIČNA PROMOCIJA Na sejmu Narava-zdravje, ki je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sredi oktobra, sta se med številnimi pomurskimi turističnimi ponudniki zelo uspešno predstavila tudi Lokalna turistična organizacija (LTO) Prekmurski turistični izvir s sedežem v Moravskih Toplicah in tamkajšnji turistično-informacijski center (TIC). Svojo stojnico sta okrasila z bogatim aranžmajem jesenskih plodov, poleg promocijskega gradiva, s katerim razpolagajo posamezne občine, članice LTO, pa so bili obiskovalci deležni tudi simboličnih daril - domačih jabolk »moščanke« z napisom - Jabolko na dan za zdravje, LTO Prekmurski turistični izvir. Sejemski nastop pa so popestrili tudi nastopi harmonikarke, Male beltinske bande in pozvačina. Zelo uspešna je bila tudi predstavitev pomurske turistične ponudbe na Plečnikovem trgu v Ljubljani v septembru. S svojimi stojnicami in bogatim glasbenim programom sta bili med mnogimi tudi tokrat zraven LTO Prekmurski turistični izbir in TIC Moravske Toplice, zelo dobro pa se je predstavilo Zdravilišče Moravske Toplice. Geza GRABAR Po sejmu v Ljubljani je Darja Pintarič zapisala: »Goste pritegnejo zdravilišča z vodnimi površinami, turistične kmetije, domača obrt, kolesarske poti ter ogledi kulturno-zgodovinskih znamenitosti, v največji meri pa možnosti aktivnega oddiha. Poleg starejših gostov, ki so se zanimali za zdraviliško ponudbo, je izredno veliko zanimanja mladih družin, ki večkrat na leto izkoristijo praznike za kratke, aktivne počitnice. Možnosti za take pa je na našem področju zelo veliko. Odziv obiskovalcev je bil zelo dober, naša ugotovitev pa je, da jih večina pozna Prekmurje in se v vse večjem merilu vračajo k nam. Celotno turistično, gostinsko, rekreacijsko in drugo ponudbo bi za območje LTO Prekmurski turistični izvir bilo potrebno združiti ter po posameznih segmentih izdati promocijsko gradivo, kar bo verjetno ena izmed prvotnih aktivnosti po dejanskem »oživetju« LTO.« 21. december 2000 BO RIMSKA ČARDA NAPOSLED LE OŽIVELA? Župani občin Moravske Toplice, Puconci in Murska Sobota, predstavniki Radenske in Regionalne razvojne agencije Mura so v začetku novembra podpisali pismo o nameri za izgradnjo zdraviliško-turističnega centra Rimska čarda. Zdravilišče naj bi bilo izključno namenjeno zdravljenju psoriaze (luskavice), izgradili pa bi tudi športno rekreativno objekte. Podpisniki pisma so izgradnjo novega zdravilišča opredelili kot skupni razvojni cilj v obdobju 2002 - 2006. Kot je znano, je Radenska že sredi osemdesetih let sprožila intenzivne raziskave termalnih virov, še posebej tistih na območju Rimske čarde, ki leži v katastrski občini Sebeborci in občini Moravske Toplice. Termalna voda iz Rimske čarde je bila v letu 1986 priznana kot naravno zdravilno sredstvo. Podpisniki pisma o nameri bodo oblikovali skupni projektni tim, ki bo skrbel za oblikovanje strategije razvoja zdravilišča in vodil vse aktivnosti za začetek gradnje. Podpisniki dogovora bi naj v naslednjih šestih mesecih sklenili še pogodbo o ustanovitvi zdravilišča Rimska čarda z obveznostmi in pravicami lastnikov in vlagateljev. Prizadevali si bodo, da se projekt vključi v razvojne načrte regije in države. Kandidirati nameravajo tudi za strukturna razvojna sredstva Evropske Unije in države Slovenije. Geza GRABAR Gneča na prekmurskem štandu - prizor s sejma Narava-zdravje 2000 v Ljubljani PRVI MARTINOV POHOD Turistično informativni center (TIC) Moravske Toplice in Občinska športna zveza sta pripravila prvi Martinov pohod po vin-sko-turistični cesti. V čudovitem jesenskem dopoldnevu se je iz Moravskih Toplic na približno pet kilometrov oddaljen Suhi Vrh podalo 55 pohodnikov. Ti so na poti spoznali del vinsko-turistične ceste Goričko ter pokusili domače dobrote in mlada vina številnih ponudnikov na Jelovškovem bregu. S pristno kapljico in ponudbo domače hrane so se obiskovalcem predstavili vinotoči: Miran in Jani Erniša, Goran, Lipič-Passero, Pri Nadi in Sever, z medenjaki in drugimi lectovimi izdelki medi-čarka Jožice Celec iz Ratkovec, sodelovalo je tudi TD Moravske Toplice. Martinov pohod bi naj postal tradicionalen. Geza GRABAR Zdravilišče Moravske Toplice IGRIŠČE ZA GOLF SE ŠIRI V začetku jeseni so na igrišču za golf v zdraviliškem kompleksu v Moravskih Toplicah odprli še četrto in peto luknjo, kar pomeni obogatitev te vse privlačnejše zunajpenzi-onske ponudbe. Novi del igrišča je jugovzhodno od zdra- viliškega kompleksa in je povezan z vadbiščem z osnovnimi tremi luknjami in klubsko hišico. Igrišče za golf v Moravskih Toplicah že omogoča (s podvojitvijo) organizacijo turnirja na desetih luknjah. Četrta luknja je od predhodne (tretje) oddaljena 426, peta pa 354 metrov od četrte; četrta ima dve vodni oviri, peta pa ponuja lep razgled na hotel in novi bazenski kompleks. Skupna razdalja med vsemi petimi luknjami znaša 1661 metrov. V tem času potekajo zemeljska dela za nadaljnjo širitev igrišča. Geza GRABAR Foto: Geza GRABAR 21. december 2000 RAZVOJNE MOŽNOSTI ČAS ZORENJA IN ŽETVE SINERGIJSKIH UČINKOV Razvojni center Sinergija je skupni poslovno podporni center oziroma območna razvojna agencija desetih prekmurskih občin: Moravske Toplice, Puconci, Hodoš, Šalovci, Gornji Petrovci, Grad, Kuzma, Rogašovci, Cankova in Beltinci. Te občine, v katerih živi okoli 37.000 prebivalcev, tvorijo tudi lokalno razvojno koalicijo »Sinergija«, goričke občine pa so še sklenile Razvojno zvezo občin Goričkega. Poleg tega so naši soustanovitelji: Območna obrtna zbornica Murska Sobota, GZS Območna zbornica Murska Sobota in Zavarovalnica Triglav d.d. OE Murska Sobota. Razvojni center Sinergija je ustanovljen s ciljem pospeševanja podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja območja občin ustanoviteljic. Naš nastanek sega v januar 1998, začetek rednega poslovanja pa v marec istega leta. Ključni razlog za ustanovitev Razvojnega centra Sinergija je bila ugotovljena odsotnost vsakršne pospeševalne infrastrukture za organizirano vzpodbujanje in koordinacijo razvoja na območju občin naše razvojne koalicije. Začetki niso bili lahki. Poleg tega, da smo morali na novo vzgajati in usposabljati izvajalski kader, kakršnega okolje ni zagotavljalo, smo si morali ‘odpirati vrata pri pristojnih državnih ustanovah, pridobivati njihovo zaupanje ter podporo našim aktivnostim. Hkrati pa smo se morali dokazovati s čim bolj konkretnimi in oprijemljivimi rezultati v domačem okolju in si utrjevati zaupanje, tako pri oblastnih strukturah občin ustanoviteljic kot tudi oziroma predvsem pri prebivalcih teh občin, ki so se obračali na nas s svojimi vprašanji, problemi, pričakovanji ... Imeli smo primerne temelje za svoj začetek. Že v fazi nastajanja razvojnega centra so bili ob naši koordinaciji izdelani skupni dolgoročni razvojni dokumenti oziroma programi, in sicer poleg nekaterih občinskih predvsem skupna razvojna naloga v okviru programa CRPOV oziroma razvojni program občin Goričkega. Od samega začetka smo imeli dobre pogoje za delo, na primerni lokaciji za občine ustanoviteljice in v kakovostnih prostorih, za kar gre posebna zahvala upravi in županu občine Moravske Toplice. V treh letih našega delovanja so na območju razvojne koalicije »Sinergija« že bili realizirani mnogi pripravljalni pa tudi izvedbeni projekti (skupni in lokalni), ki izhajajo iz razvojnih dokumentov. Povedano v prispodobi, najprej smo poskušali narediti kar se da dober načrt skupne 'hiše' in program dogajanja v njej, sedaj pa že izvajamo izgradnjo posameznih segmentov te iste skupne ‘hiše. Naštevanje vseh bi bilo predolgo za tukaj odmerjeni prostor. Naštejmo le nekaj najpomembnejših rezultatov našega delovanja: • smo nosilec (koordinacija in vodenje) izvajanja projektov celovitega razvoja podeželja za občine Goričkega, v okviru katerega smo najprej izvedli pilotne podprojekte, ki predstavljajo temeljno izhodišče za realizacijo večine opredeljenih izvedbenih razvojnih projektov - razvoj dopolnilnih dejavnosti, kot priložnosti za nove zaposlitve na podeželju, vzpostavitev institucij intelektualne pospeševalne infrastrukture (razvojni sklad, sadjarska kooperativa, inventarizacija kultumo-turistične ponudbe območja, skupna izhodišča za oblikovanje prostora; • sledila je izvedba projektov razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in ustanavljanja gospodarskih interesnih zvez na podeželju - rezultat tega je ustanovljeno Društvo interesentov za dopolnilne dejavnosti na kmetijah ‘Prekmurska gruda' in pridobitev sodobne mobilne tržnice, ki bo doživela svoj krst v naslednjih tednih; • izvedba projekta oblikovanja skupnega turističnega produkta območja ter aktivno sodelovanje pri ustanovitvi lokalne turistične organizacije ‘Prekmurski turistični izvir'; • uspešna izvedba dveh eksperimentalnih lokalnih zaposlitvenih programov, vezanih na vsebino in problematiko našega območja, kar je rezultiralo z realizacijo desetih zaposlitev; • pripravili in izvedli smo vrsto bolj razvojno naravnanih programov javnih del na območju in za potrebe občin ustanoviteljic; • uspešna izvedba dveh projektov čezmejnega sodelovanja ob tromeji, in sicer projekta Spoznavajmo naše sosede ter projekta Telehiše - centri za vseživljenjsko učenje, • projekt kreditiranja samozaposlovanja (‘mikrokrediti') skupaj z Garancijskim skladom za Pomurje, kar je rezultiralo skupaj z 49 samozaposlitvami brezposelnih oseb na območju občin naše razvojne koalicije; • uspešno izvajamo projekt izvajanje podjetniških krožkov v osnovnih šolah občin ustanoviteljic; • pomagali smo mnogim podjetnikom ter kmetom z območja razvojne koalicije, posebej tudi pripadnikom madžarske narodnosti, pri pripravi vlog in dokumentacije za sodelovanje na državnih (skladi, ministrstva) ter občinskih razpisih; • pripravili smo več skupnih prijav občin ustanoviteljic oz. naročnic na aktualne mednarodne in državne razpise; • bili smo zelo aktivno vključeni v projekt Phare CBC priprave skupne razvojne strategije treh obmejnih območij oz. regij Slovenije, Madžarske in Avstrije TRI-D; • smo v sestavi ožje projektne skupine za izdelavo regionalnega razvojnega programa pomurske regije ... Posebej je potrebno izpostaviti nekatere rezultate v iztekajočem se letu 2000. • Z našim strokovnim in organizacijskim angažiranjem smo zelo pomembno prispevali k pridobitvi izdatne državne podpore Konzorciju splošnih kmetijskih zadrug na območju naše razvojne koalicije za odkup premoženja iz stečajne mase bivše KZ Panonka. • Pridobili smo državno podporo začetku organiziranega in skupnega reševanja problematike vodooskrbe prebivalcev občin Goričkega, in sicer za izdelavo predinvesti-cijske dokumentacije. • Tudi na področju projektov razvoja podeželja smo pridobili podporo za povsem konkretne izvedbene projekte (informacijska mreža občin Goričkega, mobilna tržnica). • Maksimalno smo pomagali vodstvu specializirane sadjarske zadruge Gorički sad za pridobitev nepovratnih sredstev in državnih garancij za začetek izgradnje nove hladilnice za potrebe naših sadjarjev. • Svojevrstno krono vsega pa predstavlja pridobitev podpore EU in ministrstev izgradnji najsodobnejšega s termalno vodo ogrevanega rastlinjaka za pridelavo povrt-nin pri Tešanovcih. Gre za državni pilotni projekt na področju pridobivanja finančne podpore EU slovenskemu kmetijstvu v prihodnjih letih. Rezultat projekta, katerega izvedba se bo predvidoma začela spomladi prihodnje leto, bo en hektar steklenega rastlinjaka za sodoben način pridelave povrtnin, ob hkratni uporabi odvečne termalne vode iz bližnjega zdravilišča. Ta projekt bo predstavljal demonstracijski in učni center za vse zainteresirane kmetovalce, ki bodo v prihodnje želeli preusmeriti svojo dejavnost na tovrstne tržno bolj zanimive programe. Gre za približno 150-milijonsko investicijo, pri čemer bo delež EU in Ministrstva za kmetijstvo preko 90% celotnih vlaganj. Da ne bi preveč izpostavljali posameznih projektov, naj navedemo, da skupna vrednost pridobljenih nepovratnih državnih in evropskih sredstev za navedene projekte v letu 2000 znaša okoli 450 milijonov tolarjev, poleg tega pa še preko 300 milijonov zelo ugodnih kreditov in garancij državnih ustanov. Temu zagotovo lahko tako naši ustanovitelji kot tudi mi sami v Razvojnem centru Sinergija že rečemo kar dobra ‘letina'. To dokazuje, da doslej vloženi napori tako ustanoviteljev kot samega osebja niso bili zaman. V prispodobi bi lahko rekli, da mukotrpna priprava naše skupne ‘njive' na setev, sama ‘setev' ter vztrajno negovanje teh ‘posevkov' - česar smo (upam da še večina nas) prekmurski ljudje navajeni - daje prve sadove: Posevki oziroma sadike zorijo in tudi prve uspešne žetve smo opravili. V Razvojnem centru Sinergija upamo in si bomo za to tudi maksimalno prizadevali, da bodo žetve v prihodnje še obilnejše. Upamo, da navedeno potrjuje pravilnost ustanovitve Razvojnega centra Sinergija ter upravičenost njegovega obstoja in opravljanja začrtanega poslanstva. V Razvojnem centru Sinergija želimo, da bi skupaj s prebivalci in občinskimi vodstvi čim bolj uspešno ustvarjali takšne pogoje za življenje in delo ljudi na območju naše razvojne koalicije, da bodo ljudem dane čim boljše oziroma realne možnosti za lokalno ugodje in globalen uspeh. Stanislav SRAKA, univ. dipl. org. Direktor 21. december 2000 URADNE OBJAVE Na podlagi 17. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93), 4. člena Pravilnika o obratovalnem času prodajaln (Uradni list RS, št. 79/97, 78/98 in 36/2000) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) je občinski svet Občine Moravske Toplice na seji dne 24. novembra 2000 sprejel PRAVILNIK o merilih za določanje obratovalnega časa prodajaln na območju Občine Moravske Toplice 1. člen Ta pravilnik določa merila in postopke za določitev obratovalnega časa prodajaln v Občini Moravske Toplice. 2. člen Obratovalni čas si trgovec določi samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi ob upoštevanju republiškega pravilnika o obratovalnem času prodajaln. 3. člen Redni obratovalni čas prodajaln je od ponedeljka do sobote med 7. in 21. uro. Prodajalne, ki obratujejo izven zgoraj določenega časa ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, so dežurne prodajalne. 4. člen Merila za določitev dežurstva prodajaln na območju Občine Moravske Toplice so: - izvajanje delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe pri delodajalcu; - interes trgovcev; - interes potrošnikov; - turizem; - gostota poseljenosti prebivalstva; - krajevni običaji; - nakupovalne navade potrošnikov in - zagotavljanje javnega reda in miru. 5. člen Prodajalne z živili, plinom, cvetličarne in prodajalne s turističnimi spominki ter časopisi lahko obratujejo kot dežurne prodajalne ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih med 7. in 13. uro. Bencinski servis lahko obratuje kot dežurni od ponedeljka med 6. in 7. uro ter 21. in 7. uro naslednjega dne, ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih med 6. in 24. uro. Prodajalne z živili lahko obratujejo kot dežurne od ponedeljka do sobote med 6. in 7. uro. 6. člen V primeru, da Občinska uprava na začetku novega koledarskega leta ali med letom ugotovi na podlagi prijav urnika obratovalnega časa, da v naseljih Občine Moravske Toplice v nedeljo, ob praznikih in dela prostih dnevih ni niti ene dežurne trgovine z živili, plinom in bencinskega servisa, župan s posebno odredbo določi dežurstva prodajaln za te dni in za določeno obdobje, s poprejšnjim dogovorom s trgovci. 7. člen Trgovec mora urnik obratovalnega časa prijaviti občinski upravi največ 45 dni in najmanj 15 dni pred: 1. začetkom poslovanja prodajalne; 2. spremembo urnika obratovalnega časa prodajalne; 3. začetkom novega koledarskega leta. Prijavo vloži na predpisanem obrazcu, ki ga dobi na sedežu Občine Moravske Toplice v Moravskih Toplicah, Kranjčeva 3. Trgovec mora ob začetku poslovanja prodajalne in na začetku koledarskega leta prijavi priložiti kopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni. 8. člen Če občinska uprava ugotovi, da je prijava urnika obratovalnega časa popolna in so upoštevane vse določbe tega pravilnika, v petnajstih dneh od prejema prijave le-to potrdi in en izvod potrjenega urnika vrne prijavitelju, enega pa pošlje Statističnemu uradu Republike Slovenije. Občinska uprava lahko potrdi prijavljen urnik le deloma. Občinska uprava z odločbo zavrne prijavljeni urnik obratovalnega časa deloma ali v celoti, če ta ni v skladu z določbami tega pravilnika. 9. člen Potrjen urnik obratovalnega časa trgovec hrani v prodajalni. Trgovec je dolžan urnik obratovalnega časa namestiti na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno. 10. člen Z urnikom nenačrtovano zaprtje prodajalne ali zmanjšan obseg obratovanja prodajalne za največ šestdeset dni mora trgovec prijaviti Občinski upravi petnajst dni pred začasno spremembo urnika. Trgovec mora zaprtje prodajalne zaradi dogodkov, na katere ne more vplivati (smrt v družini, bolezen, nenačrtovana inventura, nesreča in podobno) prijaviti Občinski upravi najpozneje v petih dneh od zaprtja. Začasno spremembo urnika obratovalnega časa prodajalne je trgovec dolžan namestiti na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno. 11. člen Trgovec mora uskladiti urnik obratovalnega časa s tem pravilnikom najpozneje do 01. januarja 2001. Če trgovec ne uskladi urnika obratovalnega časa v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da nima prijavljenega obratovalnega časa prodajalne. 12. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 015-03/00-22 os Moravske Toplice, dne 24. 11. 2000 Župan Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., l.r. 21. december 2000 URADNE OBJAVE Na podlagi 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 in 40/99), 4. in 11. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) je občinski svet Občine Moravske Toplice na seji dne 24. novembra 2000 sprejel PRAVILNIK o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, v Občini Moravske Toplice 1. člen S tem pravilnikom se določajo merila in pogoji, na podlagi katerih Občinska uprava občine Moravske Toplice izda soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij na območju Občine Moravske Toplice, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: gostinski obrati). 2. člen Podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov je tisti obratovalni čas, ki je daljši od rednega obratovalnega časa, ki ga določa Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št 78/99). Gostinec sme ob upoštevanju določil tega pravilnika določiti podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata v skladu s svojimi poslovnimi interesi, ob upoštevanju turističnega območja, krajevnih običajev, interesa in zahtev gostov. 3. člen Gostinskim obratom oziroma kmetijam se lahko odobri podaljšan obratovalni čas kot sledi: 1. Gostinskim obratom (restavracije, gostilne, okrepčevalnice, bari, vinotoči, pizzerije, kavarne, izletniške kmetije) se lahko odobri naslednje podaljšanje obratovalnega časa: - izven stanovanjskega naselja najdlje do 1. ure naslednjega dne, ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki do 2. ure naslednjega dne; - v stanovanjskem naselju najdlje do 24. ure, ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki do 1. ure naslednjega dne. 2. Gostinskim obratom - slaščičarnam se lahko odobri naslednje podaljšanje: - izven stanovanjskega naselja najdlje do 24. ure, ob petkih, sobotah in praznikih do 1. ure naslednjega dne; - v stanovanjskem naselju najdlje do 23. ure, ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki do 24. ure. 3. Obratovalni čas, določen v prejšnjih dveh točkah tega člena, se lahko v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) podaljša še za eno uro. 4. Nočnim lokalom (nočni bar, diskoteka, ipd.) se lahko odobri podaljšanje obratovalnega časa: - v stanovanjskem naselju najdlje do 1. ure naslednjega dne, ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki najdlje do 3. ure naslednjega dne, - izven naselja pa najdlje do 2. ure naslednjega dne, ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki do 4. ure naslednjega dne. 5. Letni oziroma gostinski vrtovi in terase smejo obratovati v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) največ do 23. ure, druge mesece pa največ do 22. ure. 6. Gostinski obrati oziroma kmetije iz tega člena lahko pričnejo z obratovalnim časom ob 6. uri. 4. člen Ne glede na določbe prejšnjih členov lahko Občinska uprava odobri podaljšanje obratovalnega časa izjemoma do 4. ure naslednjega dne ob raznih prireditvah (plesi, revije, veselice, poroke in podobno). Gostinec oziroma kmet mora na Občinsko upravo občine Moravske Toplice posredovati vlogo za odobritev podaljšanja obratovalnega časa za primere iz 1. odstavka tega člena najkasneje 5 dni pred prireditvijo. 5. člen Gostinec oziroma kmet mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat oziroma kmetijo prijaviti pri Občinski upravi občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3 na predpisanem obrazcu s prilogami - ob pogojih in rokih, kot to določa republiški Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost 6. člen Če občinska uprava v postopku ugotovi, da: - je vloga za prijavo obratovalnega časa popolna, - so upoštevane vse določbe tega in republiškega pravilnika, - je obratovalni čas določen skladno z merili tega pravilnika oziroma, če občinska uprava soglaša s podaljšanim obratovalnim časom, tako določeni razpored obratovalnega časa potrdi, nato en izvod potrjenega obrazca s prijavo razporeda obratovalnega časa zadrži za svojo evidenco, po en izvod pa najkasneje v 15 dneh vrne gostincu oziroma pošlje Statističnemu uradu Republike Slovenije. Če občinska uprava v postopku ugotovi, da kateri izmed v prejšnjem odstavku navedenih pogojev ni izpolnjen, z odločbo deloma ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas. 7. člen Gostinec oziroma kmet mora v primeru, da so že zabeležene pisne pritožbe bližnjih sosedov oziroma se ponavlja kaljenje javnega reda in miru, k vlogi za podaljšanje obratovalnega časa priložiti: 1. soglasje lastnika objekta, v katerem se lokal nahaja, če gostinec ni lastnik lokala in 2. mnenje sveta krajevne oziroma vaške skupnosti, na območju katere se gostinski obrat oziroma kmetija nahaja. Soglasje in mnenje je veljavno, če je izdano največ 30 dni pred vložitvijo vloge za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času. V primeru, da je večina soglasij ali mnenj negativna in v primeru, da gostinec oziroma kmet kljub pozivu občinski upravi mnenj oziroma soglasij ne dostavi v določenem roku, Občinska uprava vlogo z odločbo deloma ali v celoti zavrne. 8. člen Občinska uprava lahko podaljšanje obratovalnega časa gostinskega obrata oziroma kmetije gostincu oziroma kmetu med letom z odločbo prekliče ali skrajša na redni obratovalni čas v naslednjih primerih: - če so zabeležene pisne pritožbe prizadetih občanov na območju, kjer se gostinski obrat oziroma kmetija nahaja, zaradi kršitve javnega reda in miru v času podaljšanja obratovalnega časa gostinskega obrata oziroma kmetije, 21. december 2000 URADNE OBJAVE - če je bilo v času podaljšanja obratovalnega časa gostinskega obrata oziroma kmetije večkrat posredovano s strani policije, oziroma pristojnih inšpekcijskih organov. V primerih iz prvega odstavka tega člena je odvzeta možnost pridobitve soglasja k podaljšanju obratovalnega časa za 6 mesecev vnaprej, kar se šteje od dneva izdaje odločbe o preklicu pravice do podaljšanega obratovalnega časa. 9. člen Gostinski obrat oziroma kmetija lahko brez soglasja Občinske uprave občine Moravske Toplice obratuje dlje, kot traja njihov obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat). 10. člen Soglasje za podaljšani obratovalni čas se izda za določen čas in sicer za eno koledarsko leto. Po preteku te dobe mora gostinec oziroma kmet vlogo obnoviti, sicer mu pravica do podaljšanja obratovalnega časa preneha. Potrjen urnik obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu. 11. člen Gostinec oziroma kmet mora uskladiti obratovalni čas gostinskega obrata oziroma kmetije, ki v času uveljavitve tega pravilnika obratuje v podaljšanem obratovalnem času, s tem pravilnikom najkasneje do 01. januarja 2001. 12. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 13. člen S pričetkom veljavnosti tega pravilnika preneha veljati sklep občinskega sveta št 106 z dne 27. 06. 1995. Številka: 015-03/00-21 os Moravske Toplice, dne 24. 11. 2000 Župan: Franc CIPOT, univ dipl. org., ekon., l.r. Občina Moravske Toplice na podlagi 3. in 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list RS, št 75/94) objavlja: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2001 I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. Občina Moravske Toplice razpisuje sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v društvih v Občini Moravske Toplice za leto 2001. Sofinancirano bo izvajanje kulturnih programov: - na področju glasbe, plesa, folklore, gledališke in dramske dejavnosti, zborovskega petja, likovne dejavnosti, književne in druge kulturne dejavnosti, - vaje kulturnih skupin, - izpopolnjevanje strokovnih kadrov na področju kulturnih dejavnosti, - investicijsko vzdrževanje in investicije. 2. Na razpis za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež in delujejo na območju Občine Moravske Toplice, - predložijo dokazilo o plačani članarini svojih članov za tekoče leto in evidenco o številu članov, - predložijo dokazilo o vpisu v register društev, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih kulturnih aktivnosti. Izvajalci posredujejo pisna dokazila o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev. II. VSEBINSKA DOLOČILA 3. Za uresničevanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti društev se iz javnih financ sofinancirajo naslednje vsebine: a) Programi vaj Programi morajo vsebovati: - naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo, - število članov, - terminski plan (urnik) in kraj vaj. b) Izobraževanje strokovnih kadrov: - poimenski seznam kandidatov za strokovno izpopolnjevanje, vrsta izobraževanja c) Kulturne prireditve: - naziv prireditve - namen prireditve - kraj in datum - finančna konstrukcija d) Ostali kulturni programi: - vsebina programa - seznam udeleženih skupin - finančni načrt. e) Investicijsko vzdrževanje objektov in naprav, nabava in obnova opreme Vloga mora vsebovati opis del na objektih in napravah ter naziv opreme s predračunsko vrednostjo. III. KONČNA DOLOČILA Predlagatelji programov morajo posredovati opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem in urnikom izvajanja. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri financiranja. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s kriteriji financiranja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. 4. Rok za prijavo je 19. januar 2001 na naslov: Občina Moravske Toplice Kranjčeva 3 9226 Moravske Toplice OBČINA MORAVSKE TOPLICE 21. december 2000 URADNE OBJAVE Občina Moravske Toplice in Občinska športna zveza Moravske Toplice na podlagi 10. člena Zakona o športu (UL RS št. 22/98) objavljata: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2001 I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. Občina Moravske Toplice in Občinska športna zveza Moravske Toplice razpisujeta sofinanciranje programov športa v Občini Moravske Toplice za leto 2001. Sofinancirani bodo naslednji programi: - šport v društvih in klubih: šport mladih - redna splošna vadba šport mladih - šport za dosežek /selektivni šport/ športnorekreativna dejavnost odraslih kakovostni šport in vrhunski šport kategorizirani športniki, - šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - športne prireditve, - investicijsko vzdrževanje in investicije. 2. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so člani Občinske športne zveze Moravske Toplice ali delujejo v okviru panožne zveze ali društva, ki je član Občinske športne zveze Moravske Toplice, - imajo sedež in delujejo na območju Občine Moravske Toplice, - predložijo dokazilo o plačani članarini svojih članov za tekoče leto in evidenco o številu članov, - predložijo dokazilo o vpisu v register društev, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, - da najmanj devet mesecev v letu izvajajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani. Izvajalci posredujejo pisna dokazila o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev. II. VSEBINSKA DOLOČILA 3. Za uresničevanje programskih nalog športa se iz javnih financ sofinancirajo naslednje vsebine: a) Programi vadbe in tekmovanj Programi morajo vsebovati: - naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo, - število registriranih članov, - vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (vadbeno skupino, ekipo ali posameznika), - kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije, - terminski plan (umik) in kraj vadbe. b) Drugi programi športa - izobraževanje strokovnih kadrov: - poimenski seznam kandidatov za strokovne nazive (vaditelj, učitelj, inštruktor ali trener), - poimenski seznam kandidatov za strokovno izpopolnjevanje kadrov (licenciranje, seminarji ...), - pogodbo s kandidatom o nadaljnji vadbi v športnem društvu, - športne prireditve: - naziv prireditve - namen prireditve - kraj in datum - finančna konstrukcija - kategorizirani športniki: - ime in priimek - športna panoga - kategorija/razred - datum začetka in konca trajanja statusa - ostali programi športa: - naziv izvajalca - vsebina programa - seznam udeležencev vadbe - finančni načrt. c) Investicijsko vzdrževanje objektov in naprav, nabava in obnova opreme Vloga mora vsebovati opis del na objektih in napravah ter naziv opreme s predračunsko vrednostjo. III. KONČNA DOLOČILA Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem in urnikom izvajanja. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri financiranja. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu z merili za izvajanje letnih programov športa v občini. 4. Rok za prijavo je 19. januar 2001 na naslov: Občina Moravske Toplice Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice OBČINA MORAVSKE TOPLICE Na podlagi 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) ter v skladu s 100.b členom Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni Ust RS, št 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99 - odl. US RS in 59/99 - odl. US RS in 70/2000) je občinski svet Občine Moravske Toplice na svoji 20. redni seji dne 24. novembra 2000 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O PLAČAH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV IN NAGRADAH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV 1. člen V pravilniku o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Lipnica 23/99) se za 14. členom doda novi 14.a člen, katerega besedilo glasi: »Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na seje občinskih organov. Stroški prevoza na seje se povrnejo v obliki kilometrine od kraja stalnega bivališča funkcionarja do sedeža občine, za vsak prevoženi kilometer, v višini 30 % cene motornega bencina - 98 oktanov. Občinski funkcionar, ki je zaposlen v kraju, ki je od občinskega središča oddaljen več kot 60 km in tam tudi dejan- sko začasno biva, ima pravico do povračila stroškov prevoza na sejo občinskih organov od kraja začasnega bivališča do sedeža občine v višini cene vozovnice javnega prevoznega sredstva (avtobusa). Povračilo teh stroškov pa mu ne pripada v primerih, ko ima povrnjene stroške prevoza s strani njegovega delodajalca.« 2. člen Te spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati z dnem sprejema, objavijo pa se v Lipnici. Številka: 015-03/00-23 os Datum: 24. 11. 2000 župan Franc CIPOT, univ. dipl org., ekon., l.r. 21. december 2000 Z NAŠIH ŠOL DOŠ Prosenjakovci OD ZRNJA DO KRUHA Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci se z najrazličnejšimi projekti uvršča med šole, ki poleg rednega pedagoškega dela uvajajo tudi druge oblike izobraževanja. Naravoslovni projekti so odličen primer. Za šolo, pri kateri so pred dobrim letom v okviru Komisije za interesne dejavnosti pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije ustanovili Vzorčno izobraževalni center za čebelarstvo, je to ob lanskem projektu o zeliščih še korak naprej. Celoletni projekt so naslovili Od zrnja do kruha. Kot pravi vodja projekta, učiteljica Olga Bogdan, so se že v septembru lotili podrobnega načrta dela, ki ga bodo izvajali vse leto in v katerega bodo vključeni vsi učenci in pedagoški delavci šole. Posamezne faze projekta so razdeljene na 12 skupin, za vsako od njih pa so zadolženi izbrani učitelji in skupine učencev. »Po prvih treh korakih, ki jih predstavljajo priprava tal, oranje in druga predsetvena opravila, kot so gnojenje s predhodno analizo zemlje, ter sama setev, in smo jih opravili v oktobru, je sedaj na vrsti četrti korak. Opazovali bomo namreč prezimitev pšenice ter se seznanili z vplivom vremena na posevek. Spomladi bomo opazovali morebitno plevel-no floro, izbrali ustrezne herbicide za njihovo zatiranje, se lotili dognojevanja in ob opazovanju bolezni in škodljivcev počakali do spravila, torej žetve pšenice. Projekt bomo zaključili z mletjem pšenice v mlinu ter peko kruha. Zadnja dva koraka projekta Od zrnja do kruha se boste nanašala na zgodovino pridelovanja in uporabo žitaric ter na pripravo in izdajo biltena,« je projekt na kratko predstavila Olga Bogdan ter dodala, da je sporočilna vrednost skoraj enoletnega projekte mnogoplastna. Učenci se namreč ne seznanjajo le z osnovnimi elementi priprave tel ter kolobarjenjem, temveč spoznavajo tudi umetna gnojila, kemična zaščitna sredstva, samo žetev, mletje pšenice in peko. Morda ni odveč podatek, da imajo pšenico zasejano na 4-arski šolski njivi, da je učencem pri analizi zemlje pomagal zunanji sodelavec šole pri tem projektu, inž. agr. Štefan Bogdan, ter da je pripravo zemlje za setev, torej oranje in brananje opravil kmetovalec Jože Korunič iz Filovec s konjsko vprego ter da so setev pšenice opravili učenci ročno, kljub temu, da so se seznanili z osnovnimi komponentami traktorske sejalnice. »Prvo opazovanje pred prezimitvijo posevka je vnaprej določena skupina učencev opravila 15. novembra. Osnovne ugotovitve so, da je pšenica dobro vzklila. Kljub ročni setvi je gostote pšeničnih bilk z bogato razvitim koreninskim sistemom enakomerna po vsej površini njive, barva le-teh je izrazito temno zelena,« je ocenila mentorica Olga Bogdan. Dodala je, da si želijo, da bi posevek čez zimo miroval pokrit in zavarovan s plastjo snega. Geza GRABAR Osnovna šola Fokovci NEKATERI OTROCI SO ZELO REVNI Nekateri otroci so zelo, zelo revni, ker nimajo vode, nimajo oblačil in ne zdravil. Pomagali bi jim lahko tako, da bi jim dali hrano, jim naredili studence in jim dali oblačila. V vojni otroci izgubijo starše in sestre ali brate. Revnim otrokom bi zgradila šolo, jim dala hrano, zdravila in oblačila. Anja FARIČ, 3. razred Na svetu je veliko otrok, ki živijo v revščini, saj nimajo dovolj hrane in oblek. Tam, kjer je vojna, pa nimajo niti zdravil, zato jih veliko tudi umre. Ker so revni, nimajo denarja, da bi se šolali. Zato je veliko otrok, ki niti pisati in brati ne znajo. Mi živimo v miru, ker ni vojne. Naši starši hodijo v službo, kjer zaslužijo denar, da nam lahko kupijo šolske potrebščine in oblačila. Radi bi pomagali tem revnim otrokom. Rihard KOVAČ, 3. razred BONBONI LETIJO Z NEBA Pričakovanja v letu 2000 so bila raznovrstna. Verjeli smo vsem napovedim; tudi tisti o koncu sveta, pa onim o boljši prihodnosti. Sedaj lahko zagotovo rečemo, da je bilo leto več ali manj uspešno. V duhu magičnega leta 2000 smo razmišljali tudi odrasli na vseh treh šolah v občini Moravske Toplice. Učencem smo želeli v jubilejnem letu ponuditi čim več. Poglavitni cilj ob Tednu otroka, ki je letos potekal od 2. do 8. oktobra, je temeljil na zabavi in druženju otrok. Zato smo se odločili, da nekaj dejavnosti organiziramo skupaj. Skupaj smo preživeli tri dni. Umetnik Sten Viler je učencem razredne stopnje pričaral čudovito lutkovno igrico z naslovom Pikin rojstni dan. Sporočilo se je glasilo: »S presenečenjem ne razveseljujemo le naših prijateljev, temveč tudi samega sebe.« Učenci predmetne stopnje so se družili na skupnem kulturnem dnevu v Bogojini. Najprej so se s kulturnim programom predstavili učenci vseh treh šol. Nadarjena prekmurska igralca Vladko Vlaškalič in Gorazd Žilavec sta učence zabavala s komično odrsko igro z naslovom Življenje profesorjev. Lepoto Bližnjega vzhoda, prepleteno z osebnimi izkušnjami, sta na zanimivi način s pomočjo diapozitivov prenesla na učence popotnika Mitja in Aleš. Vrhunec tedna je bil prav gotovo športni dan na DOŠ Prosenjakovci, kjer so se učenci zabavali in tekmovali v šaljivih igrah. K razigranemu vzdušju je svoje dodal še kitarist Sašo Zver s svojo glasbo. Mesec oktober pa ne mine brez pečenih kostanjev in tudi teh je bilo ta dan na pretek. Bi se lahko Teden otroka končal brez presenečenja? Menimo, da ne. In presenečenje je prihrumelo po zraku. Začelo je deževati in še preden smo si pokrili glave, so učenci začeli vzklikati« Bonboniii, bonboniii, bonboni...« Andrej LAINŠČEK in Simona NEMEC 21. december 2000 ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A HATAR MELLETT Vas megyei küldöttség látogatása a Moravske Toplice községben PÉLDÁS EGYÜTTÉLÉS A HATÁR MENTÉN Hogy közelebbről megismerjék a Moravske Toplice községben éló magyar nemzetiség életét, és tapasztalatokat cseréljenek a határ mentén élő emberek számára fontos tartalmakról, november közepén a Moravske Toplice községbe látogatott a magyarországi Vas megye küldöttsége. A magyar küldöttséget Markó Péter, a Vas megyei Közgyűlés elnöke vezette, kíséretében volt a megye idegen-forgalmi megbízottja és a szomszédos Magyarszombatfa önkormányzat polgármestere; a Franc Cipót polgár-mester által vezetett szlovén küldöttségben voltak még Vörös Tibor, a Moravske Toplice község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösségének elnöke, valamint Pozsonec Mária, Géza Džuban és Andrej Gerenčer szlovén országgyűlési képviselők... A találkozó a pártosfalvi átmeneti szálláson tett rövid látogatással kezdődött, majd a pártosfalvi kétnyelvű óvoda és iskola megtekintésével folytatódott. Itt a cseppségek és a tanulók szívélyes alkalmi műsorral kedveskedtek a vendégeknek. Az egész napos találkozót a Moravske Toplice-i gyógyfürdőben zárták. A két fél képviselői az iskolában rövid munkatalálkozót tartottak. A magyar oldal dicséretben részesítette a Szlovéniában élő magyar nemzetiséget az anyanemzettel való, az egész európai térségnek példaként szolgálható jó együttműködésért, a szlovén fél (Vörös Tibor) pedig amellett foglalt állást, hogy hosszabbítsák meg a jelenleg 8 és 15 óra között üzemelő Pártosfalva-Magyar-szombatfa határátkelő nyitva tartását. A Rába vidéki szlovén kisebbség számára mielőbb meg kell nyitni a Cepinci-Két-völgy határátkelőt. A képviselők megismételték azon követelésüket, hogy a reciprocitás jegyében a magyar államnak kiadósabban kellene gondoskodnia a Rába vidéki szlovénekről, és például az iskolában nem a fejkvótával megoldani a gondokat. Mindkét fél érintette az ún. goričkoi magyaroknak a lendvai székhelyű, Muravidéki Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösségből való kilépését, illetve a Go-ričkon élő magyarok önálló szervezettségét. A magyar oldal ugyan felkínálta segítségét a viszály rendezésében, azonban mind a Moravske Toplice, mind a többi goričkoi községben (Hodos, Ša-lovci) élő magyarok szilárd elhatározása, hogy egyedül az önállóság a járható út, és hogy a goričkoi magyarok képesek lesznek dönteni saját sorsukról. A magyar küldöttség reményét fejezte ki, hogy az ellentéteket a (magyar) kisebbség érdekében sikerül megoldani, és beismerte, hogy a határátkelők nyitva tartási idejének meghosszabbítása nem műszaki, hanem anyagi probléma, ami csak legmagasabb állami szinten kezelhető. Ugyanakkor mindkét fél úgy értékelte, hogy rendkívüli együttműködési lehetőségeket kínál az alakuló Goričko-Raab-Őrség natúrpark. A fontos találkozó emlékére a két küldöttség tagjai emlékfát ültettek a pártosfalvi iskolánál. Geza GRABAR ZGODOVINSKO LETO 2000 Iztekajoče se leto 2000 je bilo za Madžarsko narodno samoupravno skupnost občine Moravske Toplice polno dogajanj in obenem zgodovinsko leto. Po večletnem nezadovoljstvu zaradi centralizacije v Lendavi je Madžarska narodna samoupravna skupnost (MNSS) občine Moravske Toplice reševanje vzela v svoje roke. Tako smo sklicali sestanek zaradi ignoriranja in ne-pokrivanja narodnostnih medijev Nepuj-sag, MMR radio in televizije Mostovi-Hi-dak. Odgovorni in glavni uredniki so nas v narodnostnih medijih začeli poniževati in napadati namesto tega, da bi prisluhnili našim upravičenim zahtevam. V Pomurskem narodnostnem svetu je Lendava imela 11 predstavnikov in Dobrovnik 4 predstavnike, gorički narodnostni sveti občin Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci pa skupaj šest predstavnikov. V vitalnih zadevah smo bili vedno preglasovani. Pritožili smo se g. Winklerju in sklicali sejo, na katero smo povabili g. Win-klerja in g. Bačiča. G. Winkler, takratni direktor Urada za narodnosti pri Vladi RS, je povedal, da so vodstvo PMNS v Lendavi že uradno obvestili, da delo poteka protizakonito, da se statut PMNS v Lendavi mora uskladiti z zakonom in število predstavnikov v PMNS s strani Lendave znižati, da ne bi imeli možnosti preglasovanja. Prosili smo g. Winklerja, da narodnostno kulturo dobi v roke občinska narodnostna skupnost tako kot ima to urejeno italijanska narodnost živeča v Sloveniji, ne sme se centralizirati v Lendavi. Utemeljili smo, da se naše območje tudi na kulturnem področju zanemarja, kljub temu, da Republika Slovenija namenja za narodnostno kulturo debele milijone. Ker se nič od tega ni uresničilo in so posamezniki to izkoriščali za svoje interese ter uveljavljanje svojih ciljev in kariere v Lendavi, je MNSS občine Moravske Toplice izstopila iz PMNS. Vodimo samostojno politiko v skladu z zakonodajo. Glede financiranja in spoštovanja sprejetih sklepov s strani MNSS občine Moravske Toplice se bomo takoj po novem letu sestali z odgovornimi v vladi in če zadeve v določenem roku ne bodo uredili, bomo prisiljeni sprožiti ustavni spor. Pri predlogu Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja so kot soustanovitelj v DOS Prosenjakovci želeli postaviti PMNS iz Lendave. Temu smo se močno uprli v MNSS občine Moravske Toplice in zadevo tudi uspešno izpeljali. Na sestanku komisije za narodnosti v državnem zboru sem jasno povedal: »Tujega nočemo, svojega ne damo«. Šola nikoli ni spadala pod Lendavo, naš center je bila Murska Sobota in ustanovitelj zavoda je bila murskosoboška občina, soustanovitelj pa madžarska narodnostna skupnost občine Murska Sobota. Poslanske skupine v državnem zboru sem seznanil s pismenimi argumenti in naslednji dan so podprli predlog zakona o šolstvu narodnostne skupnosti občine Moravske Toplice. Danes je DOS Prosenjakovci vzor dvojezičnega šolstva v Sloveniji. V šoli vladata stroka in znanje, kader je izobražen, diplomiran, rezultati so vidni. Našo skupnost sta v tem letu obiskali parlamentarni delegaciji Republike Madžarske in Republike Slovenije. V avgustu je MNSS občine Moravske Toplice organizirala proslavo v Prosenjakovcih. To je bila prva proslava po osamosvojitvi in neodvisnosti MNSS občine Moravske Toplice, na kateri so nastopale domače skupine pevk, recitatork, folklorna skupina in glasbeniki. Proslavo so s svojo prisotnostjo počastili direktor Urada za narodnosti g. Janez Obreza, svetovalec za narodnost g. Geza Bačič, poslanka Maria Pozsonec, poslanec Geza Džuban, župan Franc Cipot župani iz sosednje Madžarske in drugi. V mesecu novembru nas je obiskal predsednik Skupščine Železne županije. Sedaj nas čaka še Zakon o knjižnicah. Lendavčani bi želeli tudi gorički del z narodnostnim življem pridobiti pod lendavsko knjižnico. Mi se s tem ne strinjamo in želimo ostati pod Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti. Na naslednji seji sveta bomo sprejeli ustrezen sklep. Za leto 2000 je MNSS občine Moravske Toplice v svoj program uvrstila izgradnjo večnamenske zgradbe v Prosenjakovcih, kjer bi imeli splošno zdravstveno ambulanto, trgovino z mesnico, matični urad, pošto, nekaj stanovanj itd. Zaradi objektivnih vzrokov projekt ni bil realiziran, nujno pa ga bo realizirati v letu 2001. V MNSS si bomo prizadevali, da se čimprej pristopi k modernizaciji cestne infrastrukture na našem območju. Ponosen sem, da po poti MNSS občine Moravske Toplice že stopajo ostali MNSS na Goričkem. Pisanje Lajosa Bence-ja se ni uresničilo. Zapisal je naslednje: »Neodvisna skupnost Tiborja Voroša bo imela kratko življenjsko dobo kot prekmurska republika Vilmoša Tkalca.« Zgodilo se je obratno, rešili smo se, javno smo temeljni kamen naše skupnosti položili na trdna tla. S tako politiko bomo v bodoče tudi nadaljevali. Sedaj se Bence Lajos in njegovi somišljeniki lahko prepričajo, da demokracije ni možno izkoreniniti s penkalom. S prijaznim pozdravom in dobrimi željami ob božiču in novem letu! Tibor VÖRÖŠ, predsednik MNSS občine Moravske Toplice 21. december 2000 ŽIVLJENJE OB MEJI/ÉLET A HATÁR MELLETT A TÖRTÉNELMI 2000-ES ÉV Eseményekkel teli, történelmi volt, a vége felé közeledő, 2000-es év a Mo-ravske Toplice község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége számára. A Lendván folyó központosítási törekvések miatti többéves elégedetlenség után Moravske Toplice község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége (MNÖK) saját kezébe vette sorsát. Ülést szerveztünk, mivel a Népújságban, a Muravidéki Magyar Rádióban és a Mostovi-Hidak tévéműsorban mellőztek bennünket, nem kísérték az itteni eseményeket. A fő- és felelős szerkesztők a nemzetiségi médiumokban támadtak és gyaláztak bennünket, ahelyett, hogy odafigyeltek volna jogos követeléseinkre. A Muravidéki Nemzetiségi Tanácsban Lendvának 11, Dobronaknak 4 képviselője volt, a gorickoi nemzetiségi tanácsoknak - Moravske Toplice, Hodos és Šalovci - pedig összesen hat. Létfontosságú kérdésekben folyamatosan leszavaztak bennünket. Szót emeltünk emiatt Winkler úrnál, ülést hívtunk össze, erre meghívtuk Winkler urat és Bačič urat is. Winkler úr, a Szlovén Köztársaság Kormánya Nemzetiségi Hivatalának akkori vezetője elmondta, a MMNÖK vezetőségét hivatalosan már figyelmeztették a törvénytelenségekre, és arra, hogy egyeztetni kell a MMNÖK statútumát a törvénnyel, csökkenteni a lendvai képviselők számát a tanácsban, hogy ne fordulhasson elő a leszavazás lehetősége. Kértük Winkler urat, hogy a nemzetiségi kultúra kerüljön a községi nemzetiségi közösségek hatáskörébe, mint ahogy az a Szlovéniában élő olasz nemzetiségnél a gyakorlat, és ne fogadjuk el a lendvai központosítást. Elmagyaráztuk, hogy térségünket kulturális kérdésekben is elhanyagolják, noha a Szlovén Köztársaság kemény milliókat fordít a nemzetiségi kultúra támogatására. Mi- vel követeléseinkből semmi sem valósult meg, közben Lendván egyesek saját céljaik elérésére és karrierjük kiépítésére használták ki a körülményeket a Moravske Toplice község MNÖK-e kilépett a MMNÖK-ból. A törvényekkel összhangban önálló politikát vezetünk. Ami az anyagi támogatást valamint a Moravske Toplice községi MNÖK határozatainak megvalósítását illeti, új év után azonnal találkozni kívánunk a kormány felelőseivel. Ha belátható időn belül nem találnak megoldást a helyzet rendezésére, kénytelenek leszünk alkotmánybírósági eljárást indítani. Az olasz és a magyar nemzeti közösség nevelési-oktatási külön törvényének javaslatánál azt szerették volna, hogy a lendvai MNÖK legyen a pártosfalvi kétnyelvű általános iskola társalapítója. A Moravske Toplice község MNÖK ezt erélyesen ellenezte, és az ügyet sikeresen rendezte. A nemzetiségi bizottság parlamenti ülésén világosan kimondtam: »A másét nem kívánjuk, de a sajátunkat nem adjuk!". Az iskola sohasem tartozott Lend-vához, a mi központunk Muraszombat volt, az intézet alapítója a muraszombati község, társalapító pedig a muraszombati község magyar nemzetiségi közössége. Az országgyűlés parlamenti csoportjait írásban tájékoztattam érveinkről, és másnap szó szerint a Moravske Toplice községi nemzetiségi közösség javaslatát támogatták a nemzetiségi oktatási törvény javaslatáról szóló vitában. A Pártosfalvi Kétnyelvű Általános Iskola ma a szlovéniai kétnyelvű oktatás példaképe. Az iskolában a szakma és a tudás uralkodik, képzett, okleveles személyzet dolgozik, az eredmények kézzelfoghatóak. Közösségünket az idén meglátogatta mind a magyar, mind a szlovén országgyűlés küldöttsége. Augusztusban a Moravske Toplice községi MNÖK ünnepélyt szervezett Pártosfalván. Ez volt az első ünnepélyünk a Moravske Toplice községi MNÖK önállósulása és függetlensége kivívása után, hazai népdalénekesek, szavalok, néptánccsoport és zenészek szereplésével. Az ünnepélyt jelenlétével megtisztelte Janez Obreza úr, a Nemzetiségi Hivatal igazgatója, Geza Bačič úr, nemzetiségi tanácsos, Pozsonec Mária és Geza Džuban képviselő, Franc Cipót polgármester, valamint a szomszédos magyarországi polgármesterek és számos más vendég. Novemberben hozzánk látogatott a Vas Megyei Közgyűlés elnöke. Vár ránk a könyvtárakról szóló törvény megvitatása. A lendvaiak a lendvai könyvtárhoz szeretnék csatolni a Goričko magyarok lakta részét Mi ezt elutasítjuk, és továbbra is a muraszombati tartományi és tanulmányi könyvtárhoz kívánunk tartozni. A tanács következő ülésén elfogadjuk a szükséges határozatokat A Moravske Toplice községi MNÖK a 2000-es évre tervezte egy több célt szolgáló központ kiépítését Pártosfalván, ahol egészségügyi rendelő, húsbolt anyakönyvi hivatal, posta, néhány lakás, stb. lesz. Objektív okok miatt a projekt nem valósult meg, 2001-ben viszont elkerülhetetlen a feladat megvalósítása. A MNÖK-ben arra fogunk törekedni, hogy minél előbb megtörténjék térségünkben a közúti infrastruktúra korszerűsítése is. Büszkén tapasztalom, hogy a Moravske Toplice községi MNÖK nyomában halad a többi goričkoi MNÖK is. Nem vált be Bence Lajos jóslata, amelyben a következőket írta: »Vörös Tibor független közössége rövid életű lesz, akár Vilmos Tkalec Muravidéki Köztársasága. Az ellenkezője történt: megmenekültünk, közösségünk alapkövét nyilvánosan szilárd alapokra helyeztük. És ezt a politikát kívánjuk folytatni. Bence Lajos és társai pedig meggyőződhetnek arról, hogy a demokráciát nem lehet tollal kiirtani. Baráti üdvözlettel kívánok kellemes karácsonyt és sok jót az új esztendőben! Vörös Tibor, a Moravske Toplice községi MNÖK elnöke Ady Endre Művelődési-idegenforgalmi Egyesület Pártosfalva RÉGI PARASZTI MUNKÁK FELIDÉZÉSE: A LENTŐL A VÁSZONIG A hosszú téli estéken, amikor jeges szél süvített a keményre fagyott, vastag hótakaró felett és farkasordító hideg volt kint, a meleg parasztszobák házi munkára csalogattak: kosárfonás, tökmagköpesztés, babválogatás, tollfosztás, fonás. Az utóbbinak a varázsát teremtették újjá, igazi ráérzéssel, és a népi hagyományok iránti tisztelettel a pártosfalvi Ady Endre Művelődési-idegenforgalmi Egyesület tagjai és a falubeliek egy etnológiai-társasest keretén belül, ahol bemutatták a len előkészítését, feldolgozását, fonását, szövését. A rendezvényt a lenvászonból készült termékek kiállításával színesítették. A Moravske Toplice-i község nemzetiségileg vegyesen lakott területén hagyományosan sok látogatója van a rendezvényeknek. A közönség nem maradt el erről sem. A pártosfalvi asszonyok - közülük néhányan hét, nyolc, sőt kilenc kereszttel a hátukon - bebizonyították, ügyesek a len előkészítésében, fonásában, szövésében. A tűzoltóotthon termében, tilók, rokkák, szövőszékek mellett, dallal az ajkukon repítettek vissza nem egy idősebb, ősz hajú, remegő kezű látogatót a régmúlt fiatalság idejébe, a fiataloknak pedig bemutatták, milyen hosszú út vezet egy vég kemény, durva lenvászon elkészítéséig. Milena Vukan, a rendezvény vezetője elmondta, hogy a házi szövés legtovább a Murántúlon és Béla krajinában maradt fenn. A vásznat ugyanis ún. fehér öltözéknek használták, amely a két vidék jellegzetes viselete volt. A lenföldet jól megtrágyázták, már korán ősszel mélyen felszántották, mivel a lent rendszerint szeptemberben-október-ben, esetenként viszont márciusban, akár a tarlóba vetették. A 21. december 2000 ŽIVLJENJE OB MEJI/ÉLET A HATAR MELLETT tavaszi lent ezen a vidéken hosszú lennek is nevezték. Amikor szeptemberben - a gyönyörű kék virágzás után - beérett, kitépték a földből Ezt hosszas előkészítési és feldolgozási eljárás követte. Először nagy fafésűkkel különválasztották a szárat a fejektől. A fejekből kapott magvakat a következő évben újravetették. Később az áztatás és a szárítás következett, hiszen a külső héj csak úgy vált le a szárról, ha a rostok közötti kötőanyag megpuhult Hogy a tilolásnál könnyebben elváljon a rost a szártól, rakott kemencékben szárították, puhították. A szárat a tilóban megtörték, így ez lehullott, és megmaradt a tiszta fonórost. Következett a gerebenezés és a babába fonás, a bottal való puhítás, a göngyölegbe kötés és a rokkán való elhelyezés. A fonal tisztításától függött a vászon fajtája. A fonalat az orsóra tekerték, majd motringozták; így készen állt a szövőszéken való feldolgozáshoz. És kinek köszönhetik a látogatók a néprajzi est csodás látványát? Malačič Margit, Horvát Margit, Kovács Júlia és Kercsmár Olga facsépekkel vagy tilókkal mutatták be a len tilolását, pu-hítását, fésülését; Kovács Mária és Vas Erzsébet ültek a rokka mögött, Kovács Olga a font szálat az orsóra tekerte, Skra-ban Mária erről göngyölítette, Rajh Etus pedig a nagy szövőszéken szőtte a vásznat. Károlyi Ilona parázsmelegítésű régi vasalóval simította a lenvászont. És persze nem hagyható ki Szabotín László, a pártosfalvi művelődési-idegenforgalmi egyesület elnöke sem, aki a tagokkal együtt megszervezte a felejthetetlen estet. A rendezvényt a lenvászonból készített anyagoknak a kiállítása követte - hangulatos díszletként régi bútorok szolgáltak; a helybéli kétnyelvű általános iskola tanulói pedig versekkel, zenével tették színessé a műsort. Pártosfalván, az ott élő és környékbeli lányoknak-asszonyoknak köszönhetően, nem múlik el rendezvény finom házi kalács és sütemény nélkül. Amit persze megelőz a kitűnő csípős bográcsgulyás, és akkor a pártosfalvi hegy nedűjét még nem is említettük... Geza GRABAR A gazdag kiállítás hűen szemléltette a házi lenvászon széles körű alkalmazását. Foto: Geza GRABAR Bogata razstava je prikazala široko uporabo domačega platna iz lanu. Kulturno-turistično društvo Ady Endre Prosenjakovci VEČER OBUJANJA STARIH KMEČKIH OPRAVIL: OD LANU DO PLATNA V dolgih zimskih večerih, ko je po zaledeneli skorji debele snežne odeje bril oster veter in je zunaj vladal strupeni mraz, so bile tople kmečke izbe kot naročene za domača opravila - pletenje košar, luščenje bučnega semena, prebiranje fižola, »čejsanje« perja, tkanje lanenega platna... Čar slednjega so s posebno prireditvijo ob polni meri tenkočutnosti za obujanje ljudskega izročila v soboto pred prvim adventnim tednom skušali pričarati v Prosenjakovcih, kjer so člani tamkajšnjega KTD Ady Endre in drugi domačini pripravili etnološko-družabni večer s prikazom priprave in predelave lanu, predenja ter tkanja. Dobro obiskano prireditev, kar je v tem kraju na narodnostno mešanem območju v občini Moravske Toplice sicer že v navadi, so popestrili še z razstavo izdelkov iz lanenega platna. Ter, seveda, s prijetnim družabnim večerom. Prosenjakovske ženske - nekatere so si na ramena življenja naložile že sedmi, osmi ali celo deveti križ - so pokazale, kako so vešče priprave lanu, predenja in tkanja. V dvorani gasilskega doma so s trlicami, kolovrati in statvami ter seveda s pesmijo na ustih marsikaterega starejšega obiskovalca s sivimi lasmi in tresočo roko z mislimi vrnile v oddaljeno mladost, mladim pa pokazale, kako dolga in težaška je bila pot do kosa trdega in grobega lanenega platna. Milena Vukan, moderatorka prireditve, je opozorila, da se je domače tkalstvo najdlje ohranilo v Prekmurju in Beli krajini. Stkano platno so namreč uporabljali za izdelovanje oblačil, za tako imenovano »belo nošo«, ki je bila značilni del oblačilnega videza ter dveh pokrajin. Zemljo za sejanje lanu so pognojili in globoko preorali že zgodaj jeseni, saj so ga največkrat sejali septembra ali oktobra; lahko pa tudi naslednje leto marca ali celo v strnišče. Pomladanski ali jari lan so v teh krajih imenovali »dugi len«. Ko je septembra dozorel - ob cvetenju je bil v čudovitih modrih barvah -so ga izruvali iz zemlje. Sledili so dolgotrajni postopki priprave in predelave lanu. Najprej so z velikimi lesenimi »česali« ločili glavice od stebel. Iz glavic so dobili laneno seme za naslednjo setev. Sledilo je namakanje in sušenje stebel, saj je zunanja skorja odstopila od stebla, ko se je vezivo med vlakni razmehčalo. Da bi lahko pri »trenju« lanu lažje ločili vlakna od stebla, so slednje naredili krhke s sušenjem v za to prirejenih opečnih pečeh. Stebla so se v trlicah zlomila in odpadla, tako da so v roki ostala le vlakna za predivo. Sledilo je razčesavanje in čiščenje vlaken na grebenih ter povezovanje v kite. Te je bilo potrebno pred predenjem zrahljati s palico, jih zvezati v bale ter namestiti na kolovrat. Prav od čiščenja prediva je bila odvisna vrsta platna. Prejo so namotali na vreteno, z vretena so jo previli v štrene; tako je bilo pripravljeno za tkanje na statvah. In kdo je obiskovalcem pričaral nepozaben etnološki večer? Malačičeva Marjeta, Horvatova Margita, Kovačova Julijana in Kerčmarjeva Olga so bodisi z lesenimi tolkači ali s trlicami na stojalih prikazale »trenje«, mehčanje in česanje lanu; Marija Kovač in Elizabeta Vaš sta bili za kolovratom, Olga Kovač je namotavala spredeno nit na vreteno, Marija Škraban z njega v klopko, Adela Rajh je tkala blago z velikimi lesenimi statvami, ki jih v Prekmurju še danes imenujejo »krosne«. Karolijeva Helena je likala laneno platno s starim likalnikom na žerjavico. Ne kaže pa seveda pozabiti na predsednika prosenjakovskega kulturno-turističnega društva Ladislava Sabotina, ki je skupaj s člani društva uspel pripraviti ta nepozabni večer. Prireditev so organizatorji popestrili z bogato razstavo izdelkov iz lanenega platna, kjer so kot dekoracijo uporabili starinsko pohištvo, z recitali in glasbenimi točkami pa tudi učenci tamkajšnje dvojezične osemletke. Kakor nobena prireditev v Prosenjakovcih doslej tudi ta ni minila brez bogate ponudbe odličnega domačega peciva in potic, za kar so poskrbele žene in dekleta iz celega kraja. Seveda ni manjkal niti pekoči bograč, da o pristnih vinih iz prosenjakov-skih goric niti ne govorimo... Geza GRABAR 21. december 2000 KMETIJSTVO OBČINSKE INTERVENCIJE V KMETIJSTVO Opozarjamo vas, da je trenutno odprti 3. rok za sprejem zahtevkov za pridobitev občinskih intervencij v kmetijstvo. Od 15. do 30. decembra 2000 sprejemamo zahtevke za sofinanciranje ukrepov, za izvedbo katerih so bili izdani računi od 1. oktobra 2000 do konca decembra 2000. V skladu s Programom finančnih intervencij v kmetijstvo v Občini Moravske Toplice za leto 2000, ki je bil objavljen v 28. številki Lipnice z dne 7. julija 2000, sprejemamo zahtevke za sofinanciranje: - stroškov notarskih storitev pri menjalnih pogodbah, - kemijskih analiz, - nakupa apnenca in mulja, - nakupa semena strniščnih dosevkov ter travnih in deteljnih mešanic, - urejanje kmetijskih zemljišč (npr. izkop panjev), - urejanje pašnikov in - nakupa opreme (ne gradnja objektov ali nakup traktorjev in priključkov). Pri vlaganju zahtevkov upoštevajte določen rok, saj bodo prepozno prejete vloge zavrnjene. Opozarjamo tudi na to, da morate vsi, ki letos še niste vlagali zahtevkov za sofinanciranje, priložiti kopije obrazca »Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu« z vsemi obrazci, ki ste jih vložili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Martina VINK KRANJEC PUHANOVI SO SE ZAPISALI ZEMLJI Če smo še pred leti pisali, da se je v marsikateri gorički vasici čas ustavil, danes te prispodobe več ne bi smeli uporabljati. Toliko manj za Čikečko vas (Csekefa), narodnostno mešano območje, kjer živijo tako Slovenci kakor pripadniki madžarske manjšine in kjer se ljudje pogovarjajo v slovenskem in madžarskem jeziku, saj domala ni človeka, ki ne bi obvladal obeh jezikov. Res pa je - in na to nas je opozorilo kar nekaj domačinov - bridko spoznanje, da je Čikečanov ali kot pravijo domačini, Čikečancev, vedno manj: ob popisu leta 1991 je namreč v 38 naseljenih hišah živelo 112 ljudi, danes jih v dvaintridesetih živi 99. Zato je na redkih mladih družinah veliko breme za nadaljnji razvoj (in obstoj) kraja. Sicer pa se lahko v kraju pohvalijo s kar nekaj mladimi kmeti, a žal le eno čisto kmetijo. To je kmetija Puhano-vih, ki daje dohodek tako mlademu gospodarju Tončeku kakor njegovi ženi Micki, ki se je k Puhanovim priženila iz Bogojine. Tudi njuna otroka, hčerka Patricija in sin Beno, rada po-primeta za delo, kljub skoraj devetim križem pa jim je zlasti za gospodinjska opravila še vedno v pomoč babica oziroma prababica Šarlota. Ton-čekova mama bo do upokojitve ostala na delu v Nemčiji, oče, s katerim sta imela velike načrte, zlasti pri dokončanju sodobnega hleva, pa je žal na začetku letošnjega leta umrl. »Na več kot 26 hektarjih zemlje -veliko večino je imamo v najemu -pridelujemo prav vse poljščine. V novem hlevu, ki še ni povsem dokončan, redimo trenutno 20 glav živine, od tega enajst krav molznic. Prav mlečni proizvodnji bomo tudi v prihodnje posvetili največ pozornosti, saj načrtujemo, da bi število krav mlekaric podvojili, če pa bodo pogoji kreditiranja ugodnejši, ni izključeno, da ne bi zgradili hleva za mlečno proizvodnjo,« prvi mladi gospodar, ki je vso kmetijo uredil in opremil s sodobno kmetijsko mehanizacijo brez tolarja najetega posojila. Zaupal nam je tudi, da načrtuje za hlevi že prihodnjo pomlad urediti pašnike za krave, še naprej pa bo vlagal v zemljo, saj je prepričan, da zemlja da človeku toliko, kolikor pač vanjo vloži. Žena Micka ni pozabila omeniti ka- tastrofalnih posledic suše, ki je tudi na tem območju pridelek prepolovila, travi-nje pa je bilo v celoti uničeno. Kljub vsemu so s količino pšenice - 49 ton na 11 hektarjih - zadovoljni, še zdaleč pa ne s ceno. Tudi divjad, ki pustoši v obmejnem pasu po vsem Goričkem, jim na poljščinah vsako leto povzroči veliko škode, a se lovci za to ne zmenijo prav veliko. Ko so zaradi moče pred dvema letoma pridelek koruze z njiv spravljali šele februarja, v tem času je divjad pač naredila svoje, so jim lovci po prijavi škode odpisali, da je vsak dober gospodar pridelke že pospravil ... A kljub vsemu - Tonček in Micka bosta vztrajala. Saj zemlja potrebuje tudi človeka. In če sta mlada z veliko načrti in volje, je to toliko lepše! Geza GRABAR Foto: Geza GRABAR Foto: Jože POJBIČ 21. december 2000 GASILSTVO VAJA »BOGOJINA 2000« V CELOTI USPELA V preizkus usposobljenosti in pripravljenosti gasilcev v mesecu požarne varnosti, ki je trajal ves oktober, se je aktivno vključila tudi Občinska gasilska zveza (OGZ) Moravske Toplice. V vseh treh sektorjih omenjene gasilske zveze - prosenjakovskem, martjanskem in bogojinskem - so namreč z namenom lažjega nadzora in boljše ocenitve dela operativcev na eni ter poveljujočega kadra na drugi strani pripravili kar pet preizkusov usposobljenosti. Gasilci iz vseh 27 društev v občini so bili tako vključeni v vsaj eno od reševalnih vaj, ki so potekale na prašičji farmi domačije Kočiševih v Ratkovcih, na posestvu KG Rakičan v Motvarjevcih, gostinskem objektu Viktorija v Filovcih, stari šoli v Sebeborcih ter v kurilnici Zdravilišča Moravske Toplice. Na objektu osnovne šole v Bogojini pa je potekala še zaključna občinska vaja - »Bogojina 2000«. Vanjo so bili vključeni gasilci iz tistih društev v občini, ki pri zagotavljanju požarne varnosti gravitirajo na to območje, kakor tudi društva, ki imajo na svojem območju delovanja objekte osnovnih šol ali vrtcev. V vaji so sodelovali gasilci iz Moravskih Toplic kot osrednjega društva ter iz Bogojine, Prosenjakovec, Fokovec, Tešanovec, Motvarjevec, Sebeborec, Martjanec in Filovec. Obsežen elaborat, ki ga je za zaključno vajo izdelal predsednik OGZ Slavko Škerlak v sodelovanju s podpoveljnikom OGZ Jožetom Čarnijem, je izhajal iz predpostavke, da je zaradi kratkega stika na električni napeljavi v učilnici za kemijo v drugem nadstropju šole zagorelo. Zaradi kemikalij je prišlo tudi do manjših eksplozij. Požar je zaradi velike količine vnetljivih snovi in kartonskih škatel z različnim materialom zajel tudi hodnik in učencem iz drugih učilnic v tem nadstropju preprečil umik. Reševalcem je bil onemogočen dostop po stopnišču. Zato so se v reševalno akcijo - poleg kolektiva šole, ki je medtem učence iz pritličja in prvega nadstropja že umaknilo na varno - po obvestilu soboškega Centra za obveščanje in alarmiranje vključili tudi gasilci iz GD Murska Sobota, ki so z dvižno lestvijo reševali poškodovane učence in učitelje, nepoškodovane pa z zračno blazino. Enota prve medicinske pomoči Štaba Civilne zaščite občine Moravske Toplice je oskrbela poškodovane. Namen in cilj vaje je bil: prikazati način reševanja otrok v primeru požara ali nesreče, prikazati otrokom, kako se obnašati v primeru požara ali nesreče, preizkusiti in prikazati strokovno usposobljenost operativnih gasilcev prostovoljnih gasilskih društev, preizkusiti in prikazati opremo za reševanje ter zaščitno opremo, prikazati delovanje enot za prvo medicinsko pomoč Civilne zaščite, prikazati in preizkusiti poveljevanje poveljujočega kadra ter preizkusiti delovanje UKV-sistemov na kraju samem in v povezavi s Centrom za obveščanje in alarmiranje. Vsi ti cilji so bili v celoti izpolnjeni. To je potrdil tudi Slavko Škerlak, predsednik OGZ Moravske Toplice, saj je po njegovem tudi ta vaja v celoti potekala na visokem strokovnem nivoju in z veliko mero odgovornosti vseh operativcev, kar je še posebej pomembno, saj je potekala v javnem zavodu z več kot 200 učenci. Vodstvo vaje se je odlično odrezalo. Vajo je skupaj s poveljnikoma sektorjev Bogojina Dragom Ivaničem in Moravske Toplice Štefanom Kuharjem ter v sodelovanju s poveljnikom Štaba Civilne zaščite občine Moravske Toplice Štefanom Jančaričem ter predstavnikom OŠ Bogojina Dušanom Nemcem vodil podpoveljnik OGZ Moravske Toplice Jože Čarni. G. Škerlak je pohvalil tudi šolo, ki ima izdelan podroben evakuacijski načrt. Le-tega so v vaji tudi preizkusili. Geza GRABAR OGZ Moravske Toplice NAJSTAREJŠE DRUŠTVO 109, NAJMLAJŠE PA 30 LET V Občinsko gasilsko zvezo (OGZ) Moravske Toplice je vključenih 27 prostovoljnih gasilskih društev in prav toliko jih na območju občine tudi aktivno deluje. O ustanovitvi društva razmišljajo tudi v Pordašincih. Uradni začetki gasilstva v občini Moravske Toplice segajo v leto 1891, ko so ustanovili gasilsko društvo v Martjancih. Prihodnje leto bodo torej počastili že 110-letni jubilej društva. V Motvarjevcih bo leta 2001 od ustanovitve gasilskega društva minilo 109 let, v Moravskih Toplicah 107 let ter v Prosenjakovcih, Sebeborcih in Tešanovcih 105 let To so društva v občini z več kot stoletno tradicijo. Najmlajše društvo v občini je PGD Suhi Vrh s 30 leti aktivnega dela. Geza GRABAR Andrejci VAŠKO-GASILSKI DOM ANDREJCI NAJLEPŠI V SLOVENIJI OGZ Moravske Toplice je na pobudo Gasilske zveze Slovenije opravila ocenjevanje vseh sedemindvajsetih vaško-gasilskih domov v občini v akciji Turistične zveze Slovenije Naša dežela lepa in gostoljubna. Tudi tokrat je ocenjevanje gasilskih domov, njihove notranje in zunanje urejenosti potekalo v treh različnih skupinah: domovi, zgrajeni do leta 1930, od leta 1930 do 1970 in po letu 1970. V našem listu smo že poročali, da so bili v naši občini v posameznih kategorijah najvišje ocenjeni domovi v Središču, Andrejcih ter Prosenjakovcih in Noršincih. Vsi štirje so se uvrstili v tekmovanje na državni ravni, kjer je vaško-gasilski dom Andrejci zasedel prvo mesto v kategoriji domov, zgrajenih med letoma 1930 in 1970. Čestitamo gasilcem in krajanom Andrejec! 21. december 2000 ZAŠČITA IN REŠEVANJE Andrejci PONOSNI NA NAJLEPŠI DOM V SLOVENIJI V Andrejcih, kjer so domu z odprtjem gostinske dejavnosti pred leti dali novo vsebino, ne skrivajo zadovoljstva. Štefan Gumilar, predsednik tamkajšnjega gasilskega društva, ki je po spletu okoliščin poslej tudi v vlogi predsednika krajevne skupnosti, je prepričan, da je naslov najlepšega doma prišel v prave roke, zaslug za to pa ne pripisuje samo sedanji generaciji gasilcev, temveč tudi predhodnikom. Ti so nesebično skrbeli za vzdrževanje objekta, ki so ga gasilci in drugi krajani Andrejec začeli družno graditi leta 1951. »Čeprav je bil na občinskih tekmovanjih naš dom v svoji kategoriji ved- no najvišje ocenjen in smo bili na državni ravni že lansko leto deležni priznanja za zgledno urejenost, tako velikega uspeha vseeno nismo pričakovali. Priznanje nas je prijetno presenetilo. Naslov je naša velika obveza, da obdržimo takšno raven urejenosti tega skupnega objekta tudi v prihodnje. Mislim, da smo na pravi poti, saj zelo dobro sodelujemo z vsemi krajani. Sicer pa je pri nas sestava gasilskega in krajevnega odbora skoraj enaka, se pravi, da za gasilstvo in napredek kraja kot celote skrbimo vsi Andrej-čani. Pa tudi v društvo je vključena večina krajanov.« Vaško-gasilski dom, ki je bil v preteklosti prizorišče številnih družabnih srečanj in zabavnih prireditev, je bil dokončan leta 1953. Leta 1970 so ga nekoliko preuredili, dogradili so oder in sanitarije, leta 1983 pa so ga s prizidkom dvorane in kuhinje precej povečali. Kot radi pravijo, je dobil novo dušo leta 1993, ko je v njem začel delovati obrat gostinske dejavnosti. Precej posegov je bilo v notranjosti doma, uredili so tudi fasado. Leta 1997 so uredili okolico doma, lansko in letošnje leto pa so ga še v celoti prekrili. Predsednik Štefan Gumilar nas je opozoril, da v domu ob kulturnih in zabavnih prireditvah potekajo tudi športna tekmovanja, saj je od začetka 80. let v njem urejeno tudi strelišče za zračno puško. Pod isto streho torej domuje tudi SD Strelec Andrejci. Ob priznanju za najlepše urejeni kraj v občini Moravske Toplice leta 1996 je to že drugo visoko priznanje za kraj Andrejci. Geza GRABAR Foto: Geza GRABAR Najlepši v Sloveniji - vaško-gasilski dom Andrejci BOGATEJŠI ZA DVOJE GASILSKIH VOZIL Gasilstvo v naši občini je bogatejše za dvoje gasilskih vozil - noršinski gasilci so namreč kupili avtocister-no, gasilci iz Zgornjih Moravec pa kombinirano vozilo. Gasilci PGD Noršinci so bogatejši za 5.000-litrsko avtocisterno znamke TAM, ki je prvo tovrstno vozilo v tem majhnem, a zelo delovnem društvu. Kot načrtujejo noršinski gasilci, bodo v bližnji prihodnosti sedanje orodno vozilo zamenjali še z novim komandnim vozilom, ki bo opremljeno tudi z dihalnimi aparati. Vozilo bi naj imelo tudi vlečno prikolico za prevoz brizgalne in pripadajoče gasilske opreme. V Zgornjih Moravcih, Prostovoljnem gasilskem društvu Moravci, pa so v garažo postavili kombinirano gasilsko vozilo znamke Mercedes sprinter 314. V vozilu je prostora za devet gasilcev in za vso potrebno opremo za gašenje: motorno brizgalno, cevi, orodje. Ko bo končana predelava, bo vozilo lahko na požarišče prepeljalo tudi 340 litrov vode. Orodno vozilo, ki so ga imeli od leta 1986, so torej zamenjali s sodobnejšim in veliko zmogljivejšim vozilom. Obe vozili bodo na priložnostnih slovesnostih namenu predali v začetku poletja 2001. Geza GRABAR REŠEVALI TUDI V VRTCU V okviru preizkušnje usposobljenosti gasilcev v mesecu požarne varnosti je bila opravljena reševalna vaja tudi v vzgojnovarstvenem zavodu Vrtci v Moravskih Toplicah. Vaja je zelo dobro uspela. Pripravili ter izvedli so jo v PGD Moravske Toplice, vključeni so bili vsi varovanci vrtca, vzgojiteljice ter drugo osebje te javne ustanove. Za to, da je vaja potekala v skladu z izdelanim načrtom in je bila zelo skrbno izvedena, kaže pohvaliti vse gasilce iz PGD Moravske Toplice, še posebej pa poveljnika društva Štefana Kuharja in predsednika Štefana Cmora. Vajo pa je ugodno ocenil tudi predsednik OGZ Moravske Toplice Slavko Škerlak, rekoč, da tovrstne aktivnosti v društvu kažejo na veliko skrb za požarno usposobljenost v okolju, kjer delujejo. Podobne akcije bodo pripravili tudi v prihodnje. Geza GRABAR 21. december 2000 FERing d.o.o. SE PREDSTAVI OD ZAMISLI DO IZVEDBE V občini Moravske Toplice je podjetje FERing d.o.o. dejavno že vrsto let. Naše delovanje sega na široko področje energetskih rešitev, kjer smo prisotni že več kot deset let. Projektiramo in nadziramo vse vrste objektov ter izvajamo ogrevalne in hladilne sisteme, klimatizacijo, vodovodne in kanalizacijske inštalacije, industrijske kotlovnice, plinske inštalacije, inštalacije na področju geotermalne energije, parne inštalacije, hladilne sisteme na ekološko sprejemljiv medij R407, ki izpodriva freon. Sodelujemo in projektiramo tudi za investitorje izven slovenskih meja. Svojo dejavnost v občini smo začeli s priklopom geotermalne energije za potrebe zdravilišča. Rekonstruirali smo tudi interne inštalacije, klimatizacijo in hlajenje hotela TERMAL. Sodelovali smo pri izgradnji turističnega naselja Zdravilišča Moravske Toplice in pri izgradnji vodno zabaviščnega parka TERME 3000. Pohvalimo se lahko, da so bile Terme 3000 tudi z našo pomočjo izbrane za naj kopališče leta 2000. Glede na zastavljene cilje razvoja občine in možnosti za zaposlovanje, se občina pripravlja s projekti na področju infrastrukture in gospodarstva. Priprava projektov, ki so že v teku, je tudi predhodno nujna, da se izrabijo vsi možni viri za delna nepovratna financiranja, ki jih ima država na razpolago. Projekte izdeluje tudi naše podjetje. V teku sta dva projekta infrastrukturne narave iz vodovodnega omrežja z lastnimi vodnimi viri. Prvi projekt, ki zajema naselja Prosenjakovci, Pordašinci, Čikeška vas, Motvarjevci in Berkovci, je v fazi PGD in PZI (projekt za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo). Na lokaciji Prosenjakovcev je izvedena uspešna vrtina kapacitete 41/s. Ker vrtina zadošča tudi za pokritje hidravlično nižjeležečega Kobilja, se občina dogovarja (zaradi lažjega financiranja) tudi s sosednjo občino za razširitev projekta. Drugi projekt vodovodnega omrežja je plod skupnega dogovarjanja s podjetjem Komunala Murska Sobota, ki je lastnik vodovoda v ravninskem delu občine med Martjanci in Bogojino. S projektom želita občina in Komunala rešiti problem kvalitete vode sedanjih lastnih občinskih zajetij in zadostne količine vode ter zadostnega tlaka. Občina bi koristila lastna vodna zajetja v Mlajtincih in novo vodno zajetje v Vučji Gomili ter po potrebi soboško vodo. Vodo bi črpali v vodohram volumna 600 m3, ki je predviden v Vučji Gomili, od koder bi vzdrževali potreben tlak v omrežju in tudi potrebno količino. Projekt je izdelan v fazi idejnega projekta in obsega naslednje vasi: Moravske Toplice, Martjance, Vučjo Gomilo, del Sela, Noršince, Mlajtince, Lukačevce, Ivance, Filovce in Bogojino. Po uskladitvi idejnega projekta s Komunalo bomo pristopili k izdelavi PGD in PZI projektov (projekta za gradbeno dovoljenje in projekta za izvedbo). V teku je tudi projekt z gospodarskega področja in sicer projekt pokritih rastlinjakov. Projekt na območju enega hektarja je že izdelan in pridobljeno je tudi gradbeno dovoljenje. Projekt je lociran ob igrišču za golf, ki je v izgradnji. V končnem stanju so predvideni štirje hektarji. Rastlinjak je namenjen za vzgojo sadik. 900 m2 je namenjenih za pridelavo 25.000 sadik paradižnika s tamponskim načinom rasti, pri čemer se rast sadik krmili s posebnim vodnim brizgalnim sistemom in ob ugodni temperaturi in dovajanju ogljikovega dioksida omogoča ekonomsko upravičeno pridelavo. Za ogrevanje se koristi odpadna geotermalna voda iz Zdravilišča Moravske Toplice, od koder prihaja tudi potreben ogljikov dioksid, ki se bo koristil za boljšo asimilacijo rastlin pri pridelavi. V ta namen je župan občine Moravske Toplice podpisal ŠPORT Sebeborci USPEŠNI STRELCI Tudi v letošnjem letu se lahko strelci strelske družine Sebeborci pohvalijo z vrsto tekmovalnih in organizacijskih uspehov. Društvo, ki deluje že desetletje, je zlasti uspešno na tekmovanjih s serijsko zračno, malokalibrsko puško ter vojaško puško M-48. Sebeborski strelci so osvojili naslov prvaka s serijsko zračno puško v A-ligi severovzhodne regije. Bili so četrti na ekipnem regijskem prvenstvu - nacionalni program z zračno puško, prav tako četrti so bili na mednarodnem tekmovanju za pokal Lendave in prehodni pokal mesta Lendave, oboje s serijsko zračno puško; četrti pa so bili na nočnem tekmovanju z malokalibrsko puško v Gančanih. Še večji uspeh pa je društvo doseglo na tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško za pokal strelske družine Rudar Presika. Da bi bili za nadaljnji razvoj strelskega športa v tem kraju ustvarili še boljše pogoje, so se pred leti odločili za zgraditev novega 6-steznega avtomatskega strelišča za zračno puško. Uredili so ga v novem prizidku vaško-gasilskega doma. Svečana otvoritev bo 30. decembra, ko bodo na novem strelišču pripravili tradicionalni božično-novoletni turnir. Po pričakovanjih naj bi se ga udeležilo 30 ekip iz vse Slovenije. Sebeborski strelci načrtno skrbijo tudi za podmladek. Že tretje leto na osnovni šoli v Puconcih vodijo strelski krožek. To potrjuje več kot odlično sodelovanje društva z zaledjem. Geza GRABAR sporazum o sodelovanju z direktorjem zdravilišča. Moto našega podjetja je zadovoljen uporabnik. Pot od zamisli do realizacije zahteva skrbno presojo in ogromno znanja, zato si želimo, da bi sodelovali z različnimi investitorji in projektanti z našega kot tudi z drugih področij. Menimo, da upoštevanje različnih zamisli in idej pripelje projekt do najboljših rešitev. 21. december 2000 ŠPORT Hokejski klub Moravske Toplice IZ LETA V LETO L VEČJIMI USPEHI Čeprav letos mineva šele peto leto od ustanovitve Hokejskega kluba Moravske Toplice, se klub v tem sorazmerno kratkem času lahko pohvali z izjemnimi organizacijskimi ter tekmovalnimi uspehi. Ker je zlasti med mladimi izjemno zanimanje za hokej na travi, sta se kmalu po članski ekipi formirali tudi mladinski ekipi (moška in ženska). Hokej je zelo hitro osvojil tudi simpatije gledalcev, tako da se je novi šport, ki so ga v nekaterih krajih naše občine (Bogojina) pred desetletji že igrali, zelo hitro prijel. Veliko zaslug za to imajo v prvi vrsti posamezniki, ki so klub ustvarili tako rekoč iz nič, igralci, ki prihajajo v Moravske Toplice iz vseh krajev občine, kakor tudi sponzorji, ki jim nesebično pomagajo. Članska moška ekipa, ki jo kot trener od začetka vodi Štefan Škerlak, uspešno tekmuje v državnem ligaškem tekmovanju. Med njihovimi številnimi uspehi velja posebej poudariti letošnjega, ko je ekipa na evropskem klubskem tekmovanju za pokalne zmagovalce v skupini C na Dunaju osvojila 3. mesto. V državni ligi je ekipa po jesenskem delu uvrščena na 4. mesto. V prihodnost moravskega hokeja na travi pa zbuja upanje zelo dobra moška mladinska ekipa, ki je prav tako letos na dvoranskem prvenstvu brez poraza osvojila 1. mesto, imela pa je tudi najboljšega strelca - Dejana Kučana in najboljšega vratarja - Simona Brunerja. V minulem ligaškem prvenstvu na prostem je moška mladinska ekipa osvojila 2. mesto, po polovici prvenstva v novi sezoni pa ji kaže še bolje - brez poraza je namreč osvojila naslov jesenskega prvaka. Letos so mladi hokejisti Moravskih Toplic osvojili tudi mladinski superpokal, saj so v finalu z 1:0 ugnali svoje največje tekmece, ekipo Leka iz Lipovec. Iz leta v leto postaja uspešnejša tudi ženska ekipa, ki zaradi pomanjkanja ženskih ekip tekmuje kar v mladinski moški ligi. Prav letos so v tem tekmovanju osvojile prve točke, v superpokalu so bile z 1:0 poražene od ekipe iz Predanovec, na mednarodnem turnirju v Poreču pa so osvojile 3. mesto. Njihova igralka Manja Kerčmar je bila najboljša strelka turnirja. Največ zaslug za uspehe tako mladinske moške kakor ženske ekipe ima trener Jože Črnko, ki ga je Zveza za hokej na travi Slovenije izbrala tudi za selektorja ženske reprezentance Slovenije. V športnem parku Zdravilišča Moravske Toplice, kjer je igrišče z umetno travo ter kjer moravski hokejisti in hokejistke tudi vadijo in igrajo tekme, sta v minulih letih že potekali evropski klubski tekmovanji za moške in ženske. Prihodnje leto v juniju bo prav v Moravskih Toplicah potekala svečanost ob 50-letnici Zveze hokeja na travi Slovenije. Organizatorja prireditve bosta Hokejski klub Moravske Toplice in Hokejska zveza Slovenije. V zimskem času, ko hokejisti vadijo v telovadnici pri Osnovni šoli Bogojina, vabijo v svoje vrste tudi nove mlade igralce in igralke. Geza GRABAR Mladinska moška ekipa, ki je osvojila slovenski mladinski superpokal: Stojijo: Štefan Škerlak, Simon Fujs, Danilo Ciz, Ratko Zelenko, Peter Fras, Boštjan Horvat, Franc Kučan, Jože Črnko (trener) Čepijo: Danilo Hari, Aleš Škerlak, Dejan Kučan, Uroš Benko, Matej Bunderla, Franc Bruner Leži: Simon Bruner Mali nogomet KMN MLAJTINCI JESENSKI PRVAK Končal se je jesenski del občinske lige malega nogometa. Po pričakovanju bo tudi letos na prvem mestu prezimila ekipa KMN Mlajtinci, ki je brez izgubljene tekme in s samo enim neodločenim rezultatom upravičila vlogo prvega favorita. Prednost šestih točk pred drugouvrščeno ekipo Prosenjakovec obeta ponovitev naslova prvaka občinskega ligaškega tekmovanja. Rezultati 11. kroga: Sveti Laszlo : Tešanovci 4 : 5 Vučja Gomila : Filovci 1 : 2 Ivanci : Prosenjakovci 2 : 4 Suhi Vrh : M. Toplice 3 : 4 Sebeborci : Mlajtinci 2 : 2 Čarda je bila prosta Vrstni red po jesenskem delu tekmovalne sezone 2000/2001 1. Mlajtinci 10 9 1 0 61 : 15 28 2. Prosenjakovci 10 7 1 2 32 : 20 22 3. Suhi Vrh 10 7 0 3 55 : 30 21 4. Ivanci 10 7 0 3 49 : 29 21 5. Vučja Gomila 10 5 0 5 28 : 30 15 6. Tešanovci 10 4 1 5 37 : 47 13 7. Filovci 10 3 1 6 28 : 52 10 8. Moravske Toplice 10 3 0 7 33 : 41 9 9. Sebeborci 10 3 3 4 30 : 35 9 10. Čarda 10 3 0 7 37 : 36 6 11. Sveti Laszlo 10 0 1 9 16 : 71 1 Geza GRABAR ŠKD Goričko PONOVNO ZELO AKTIVNI V Športno-kinološkem društvu (SKD) Goričko s sedežem v Sebeborcih, kjer ima društvo v športnem centru tudi urejen poligon za vadbo in tekmovanja ter spremljajoče prostore, so bili zelo aktivni tudi v drugi polovici letošnjega leta. Septembra so pripravili državno tekmovanje v sledenju, ki se ga je udeležilo dvajset psov in njihovih vodnikov. Ob dobri organizaciji je bilo domače društvo uspešno tudi \ tekmovalnih nastopih. Tako je po programu IPO I Branko Temlin z nemškim ovčarjem Dallijem osvojil prvo mesto, Vlado Škerlak pa je bil po programu IPO III z rotvveilerjem Sollom peti. Oktobra, ko je društvo prav tako v Sebeborcih pripravile pite za službene pse iz celotne pomurske regije, pa je pote’ še velika vzrejna razstava nemških ovčarjev. Prireditev je privabila več kot 80 psov te pasme iz Slovenije in okoliških držav bila največja te vrste v naši občini doslej sploh. Na poligonu v športnem centru pa je društvo pripravilo državno klubsko tekmovanje rotweilerjev v sledenju, poslušnosti in obrambi. Vlado Škerlak je s Sollom osvojil četrto mesto. Pod okriljem ŠKD Goričko Sebeborci že nekaj let deluj III. območna skupina rotweilerjev Slovenije za pomursko V društvo vabijo tudi nove člane. Geza GRABAR 21. december 2000 ZADNJA STRAN Sebeborci BOGATEJŠI ZA DOBER KILOMETER ASFALTA Z otvoritvijo treh odsekov cest so v Sebeborcih zaključili letošnji investicijski ciklus in 5-letni referendumski program. V začetku novembra so namreč namenu predali 1.120 metrov na novo asfaltiranih cest, ki niso pomembne samo zaradi lepše urejenosti kraja, temveč predvsem večje prometne varnosti. Vse ceste pa so pomembne za domačije, do katerih vodijo, saj pomenijo izboljšanje najkrajših poti do glavnih prometnic. Osrednji govornik, župan Franc Cipot, je poudaril, da se z letošnjim letom uresničuje njegova napoved, da bodo do konca tisočletja z asfaltno cesto povezani domala vsi zaselki v občini. Do vseh žal asfalta ne bo mogoče speljati, saj se zaradi iskanja najkrajših povezav iz dneva v dan pojavljajo nove prometnice. Občina je v svojem 6-letnem delovanju na področju komunalne infrastrukture izpeljala številne in tudi finan- čno zahtevne investicije. Veliko je vlagala v kanalizacijska omrežja in vodovode. Mnoge naloge pa nas še čakajo. K novi pridobitvi je domačinom čestital tudi poslanec državnega zbora Geza Džuban. Program so popestrile pevke VVZ Vrtci Moravske Toplice. Skupna vrednost omenjenih odsekov cest - 450-metrskega občinskega ob potoku, ki naj bi poslej imel vlogo »zahodne obvoznice« kraja, 320-metrskega proti Cugu ter 350-metrskega proti Pavliču - presega 16 milijonov tolarjev. Glavnino sredstev je zagotovila občina Moravske Toplice, deleže so prispevali tudi krajani Sebeborec v obliki samoprispevka in prostovoljnih prispevkov. Predsednik sveta KS Sebeborci Slavko Škerlak se je zahvalil občanom, ki so za širitev cest, izkope jarkov in odvodnjavanje nesebično odstopili svoja zemljišča. V Sebeborcih se že pripravljajo na razpis novega referenduma za krajevni samoprispevek. Osrednjo pozornost bodo namenili gradnji kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. Geza GRABAR Krajevni samoprispevek PONEKOD »ZA«, DRUGOD »PROTI« Izidi novembrskih referendumov o uvedbi krajevnega samoprispevka v nekaterih krajih občine Moravske Toplice so potrdili spoznanje, da imajo ljudje na deželi velik posluh in čut odgovornosti za napredek svojega kraja ter da je večini v občinskem središču za to malo mar. Le kako si naj sicer drugače razlagamo izide glasovanja, ko so bili volilci v krajih Bukovnica, Noršinci in Filovci v veliki večini (96,67-, 75,16- ter 71,52-odstotno) za uvedbo novih referendumskih programov, v Moravskih Toplicah pa tudi v tretjem poskusu niso podprli 5-letnega referendumskega programa. Tako Moravske Toplice tudi v prihodnje ostajajo edini izmed 28 krajev v občini, kjer občani za komunalne in druge potrebe kraja ne izdvajajo namenskih sredstev. V Noršincih, kjer so ob nedavnem občinskem prazniku namenu predali kanalizacijsko omrežje za komunalne odplake, bodo v naslednjem referendumskem programu zgradili meteorno kanalizacijo, pločnike ter v celoti uredili naselje. V Filovcih so med prednostne naloge v naslednjem 5-letnem obdobju uvrstili gradnjo kanalizacije, ureditev parkirišča in parka, obnovitev vodovodnega omrežja ter razširitev mrliške vežice. V enem najmanjših krajev v občini, Bu-kovnici v KS Bogojina, pa bodo s samoprispevkom zbrana sredstva namenili za sofinanciranje vodovodnega omrežja, asfaltno prevleko ceste v kraju ter za asfaltiranje ceste na pokopališče. Geza GRABAR POPRAVEK V prejšnji številki Lipnice smo na tem mestu objavili vest, da je Petra Sakovič osvojila naslov Miss smrkelj Slovenije. Pomotoma smo zapisali, da je ob njej njen oče. Prizadetim se opravičujemo. Informativni list Lipnica izdaja občina Moravske Toplice, zanjo odgovarja Franc Cipot, župan • ureja uredniški odbor: Franc Cipot, Geza Grabar, Jože Ma-tis, Ludvik Sočič (urednik), Marjanca Granfol (tajnica) • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Solidarnost, december 2000 • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu občine, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, tel. 02 / 538 15 00, 548 18 10, 548 17 65, faks: 02 538 15 02, E-mail: obcina.moravsketoplice@moj.net, internet: www.moravske-toplice.si 21. december 2000