Stev. 16. V Ljubljani, dne 22. aprila 1926. MeseCna priloga »Novice v slikah". PoStnlna plačana v gotovini. Leto XXXIX. WiUl 81»IU Jugoslovanske knetake imt, — Cena 88 1)1« u celo let*. — Za inoiemutro 60 IHn. — P«aa-■e»«a Iterllk« 1 l)ln. — V laserataen Mi lukl drobna rrstlra ali nj« prostor 10 Ma. Iilitji rsako sredo eb 0 Tjnfraj. — SpUl Ia doni« naj se uoSlUaja UredaUIru ..Domuljuba", naročnin, reklaaia«Ue ia bueratl pa TpraraKtra „l>omoljuS»" t l.jnMjaal. Kepilirjera lllea šter. «. Zapostavljanje Slovenije na celi črti. Dalje imamo reko Muro. Reka Mura je bila za časa Avstrije dobro regulirana, a ker naša vlada ni dala potrebnega de* narja za popravo in vzdrževanje te regulacije, vsa regulačna dela po večini propadajo kakor n. pr. v Apački dolini, na murskem polju in v Prekmurju. Vsled za-nemarjenja regulačnih del na Muri, uničuje ta reka leto za letom v Apački kotlini in na murskem polju velike množine dobre zemlje. Uničila je že več sto ha rodovitnega polja. Tok reke ogroža na nekaterih mestih cele vasi, n, pr. v Prekmurju in celo železnico Ljutomer—Murska Sobota. Savinja je hudournik, ki skoraj vsako leto poplavlja in trga polja in travnike v okraju Gornji grad in Celje. Nešteto komisij je že napravilo načrt za regulacijo tega hudournika. Zadnji čas ogroža Savinja posebno mesto Celje. Ob vsakem večjem deževju ali nalivu preplavi Celje. Nadalje naj navedem reko Krko. Ta reka sicer ne spada med hudournike, a večkrat izstopi, in to še v poletnem času, tako, da se večkrat pripeti, da kmetje ne morejo r.iti dobiti zelene krme za živino, kar je posebno neugodno, in bi bilo nujno potrebno, da se čimprej izvrši regulacija in da se skrbi za čim hitrejši odtok, da se tamošnji kmetje rešijo teh nezgod. Reka Pesnica je že regulirana na spodnjem in zgornjem delu, toda srednji del, približno 10 km, je še nereguliran, a je regulacije najbolj potreben. Regulacijska dela na Sori pri Medvodah so se pričela izvrševati na podlagi dež. zakona z dne 26. junija 1912. Dela so se ustavila v oktobru istega leta. Za do-vršitev te regulacije so preračunjeni stroški na 4 milijone dinarjev, ki so pa bili porazdeljeni na 8 obrokov po 500.000 Din, Jako da bi se ta regulacija dovrši v 8 letih. Ker so se prizadete občine obvezale prispevati, k tem stroškom 20% in to deloma v denarju, deloma v lesu ali delu, prišlo na državo v obrokih le po 400 tisoč dinarjev,, kar bi naš visoki proračun Prav malo obtežilo. Tu čaka v to svrho ustanovljena zadruga in orodje, občina de-,a prošnje, jaz sam sem že večkrat osebno Jj. Poljedelskem ministrstvu in pri generalni mrekciji voda pritiskal, toda zaman. Vla-0a take svrhe nima pare. Štejem si v dolžnost, opozoriti g. ministra, da se že zgrajena regulacija okrog 3 km na tej progi prav temeljito ruši in da je resno ogrožena cela desna stran že reguliranega brega. V tem kraju je uničila in odplavila reka že nad 100 oralov rodovitne zemlje. Regulacija Kamniške Bistrice se je pričela leta 1913. na podlagi dež. zakona z dne 10. junija 1. 1913. Na tej reki se sicer delo počasi nadaljuje, a bilo bi želeti, da bi se dalo v to svrho več kreditov na razpolago in da bi se delo čimprej dokončalo. Toda tudi za ta nadaljevalna dela ne najdemo v proračunu nobenega kredita. Navedel sem tu le glavne, večje reke v Sloveniji, na katerih je bilo regulacijsko delo že v teku, a se po prevratu po večini ni nadaljevalo. V kolikor so se pa regulacijska dela še nadaljevala, so se zadnji čas popolnoma ustavila, kar je jasen dokaz, kako mačehovsko se postopa tudi na tem polju z našo Slovenijo. Čim več plačujemo, tem manj dobivamo. (Klici na levici: Tako jel) Poleg že navedenih rek imamo še vse polno drugih manjših potokov, tako zvanih hudournikov, ki bi jih bilo nujno potrebno regulirati in napraviti obrambne nasipe, da ne bi ob vsakem nalivu trgali zemljo, rušili hiše, gospodarska poslopja itd. Vodovodi. Za vodovode je vsako leto ustavljena v proračun gotova vsota, a Slovenija ne dobi od tega ničesar. V sedanjem budžetu je stavljena vsota v te svrhe 5,040.000 Din, a za izredne izdatke 4,000.000 Din. Ako mi računamo procentualno po vpla-čanju davkov v državno blagajno, bi moralo od te vsote pripasti Sloveniji za zgradbo vodovodov skoraj 2 milijona dinarjev, ako pa računamo po številu ljudi, bi Sloveniji pripadlo 800.000 Din. (Ivan Pu-celj: Zahtevaš malo, - Žebot: Saj ste vi v vladi, zakaj niste preskrbeli več. Samo za militarizem in za druge take stvari imate denar, a za koristne naprave ga nimate. -Krem žar: 60 vas je.) Koliko je Slovenija dobila v te svrhe državne podpore, odkar obstoji naša država? Kolikor nam je znano, je dobila Srednja vas v Bohinju 20.000 Din, in nekaj malega občina Begunje. Vo- KMEČKI TABOR na Siivnicah pri Kostanjevici. V nedeljo, 25. t. m. bo na Siivnicah ob 10 sv. maša, nato pred cerkvijo tabor, na katerem govorita poslanca Sušnik in 2ebot. — Popoldne ob 2 bo v dvorani v Kostanjevici občni zbor okrajne Kmetske zveze. Načelstvo. dovod za Dovje—Mojstrano je že dve leti dograjen. Stal je preko 700.000 Din. Tozadevne načrte so napravile naše oblasti ter se je s strani višjih uradnikov občanom priporočalo, da naj z delom pričnejo, ker dobijo lepo podporo. Tamošnji posestniki so v dobri veri. da bodo dobili podporo, res pričeli z delom, so vodovod zgotovili, a podpore ni in je ni. Večkrat sem v to svrho storil korake, toda vse prošnje in vse urgence so bile zaman. Zaradi tega so bili tamošnji posestniki prisiljeni, da so se morali močno zadolžiti. Isto tako je z vodovodom na Grosupljem. Vse delo je dovršeno, a podpore še do danes ni. Vodovod za Grahovo je tudi že dve leti zgrajen. Ljudje so se nadejali podpore, posebno še, ker jim jo je obljubil takratni aktivni minister g. Pucelj, a podpore še do danes ni. Za vodovod Rateče so načrti že dodelani in odobreni, a se z delom ne more pričeti, ker država ne da denarja. Načrt za vodovod v Kovorjah je že izdelala prejšnja deželna uprava, a se z delom ne more pričeti, ker poljedelsko ministrstvo ne da podpore. Za vodovod v Suhi Krajini, Hinje, Do-brepolje in Struge je izdelala načrte že bivša avtonomna dež. uprava. Te načrte odobrilo sedanje poljedelsko ministrstvo že pred dvemi leti, a zadeva se ne more rešiti, ker država noče dati na razpolago potrebnih denarnih sredstev. Nujno potrebni bi bili še sledeči vodovodi: v Trebeljem, v Stražišču, Mavčičah, Žabnici, Pogorjah in Halozah, kjer hodi od 10—15.000 ljudi ob suši po dve uri daleč po vodo. Istotako bi bil nujno potreben vodovod v Slov. goricah, kjer so tudi zelo obljudeni kraji, ki ob suši trpe strašno pomanjkanje vode. Prepričani smo, da bi bili vodovodi ia regulacije rek že davno izvršeni, Se bi ml še imeli svojo avtonomijo, kar naš* ljudstvo prav dobro ve* Uadica je veter odnesel. V Belgradu plešejo naravnost divji ples. Človek niti ne more tako hitro s';diti tem spremembam. To je hujše kot v kinu. Danes teden smo poročali, kako jc 3adič na shodu v Pakracu v svoji gosto-Desednosti nametal preccj debela in grčava polena pod noge železniškemu ministru Miletiču. Miletič je hitro letel k Pašiču, kaj je treba storiti. Pašič je Miletiču svetoval, naj odstopi ter tako zruši Uzuno-\ičcvo vlado in zopet njemu pot pripravi. Miletič je odstopil, toda skrivne pa dovolj krepke sile, ki se bore zopet Pašiča, so hitro znale najti leka: namesto Pašičc-vega prijatelja Miletiča je prišel v vlado kct železniški minister Vasa Jovanovič, kot finančni minister pa dr. Perič, pristaš Ljube Jovanoviča. Redič. ki je čutil od tajnih sil močno oporo, pa ni še odnehal, temveč je še naprej začti napadati svoje tovariše v vladi, zlasti Pašičeve prijatelje. V prvi vrsti so bili prizadeti minister za socialno politiko Simonovič, katerega je Radič imenoval kvartopirca, dalje ministra Marka Gjuri-čiča in državnega podtajrJka Bogoljuba K'jjandžiča. Vsi ti so ogorčeni podali svoje ostavke. To je ostale radikalne ministre, ki so vendarle postali siti Radičevih napadov, tako zje/.ilo, da so sklenili, da mora Radič takoj cdstopiti, sicer je vlade konec. Radič sc je lega sklepa sicer ustrašil, toda ud?.l se ni. Zanašal se je na tislc močne sile, kateri n jc služil kol orodje v boju proti Faš/ču. \ endar se mu je upanje izjalovilo. Zakaj v boju proti Pašiču jc Radič že izvrši! svojo nalogo in sedaj — tako so sklenile tiste tajne sile — lahko gre. ker je prav tako oziroma še veliko bolj nesposoben za vlado kot Pašič. Ker Radič ni hotel odstopiti, jc Uzu-novičeva vlada podala ostavko ter je Lila takoj podpisana nova vlada pod Uzunovi-čevim predsedstvom in s starimi imer.i, le ministri Radič Stjcpan, Radič Pavle in Kra-jač manjkajo in so njihova mesta nezase-oonp. Oslala pa sta radičevska ministra dr. Nikič in dr. Šuperina, ki sta že dolgo č.-«sa kazala ost proti Radiču ter se bližala radikalom. S tem jc bil Radič vržen iz vlade, Radičeva stranka pa se je razcepila. ,-. sc zače! boj med radičevci. Nikič in Šuperina morata potegnili za sabo vsaj 30 racičevcev, da bo vlada nimela večino. Če pa jih ne dobita, bo vlada morala pritegnili kakšno drugo slranko, če bo hotela obraniti večino. Misli se na liberalcc, ki so na vsako kupčijo pripravljeni in ki jim je glavno na tem, da se vzdrži najstrožji centralizem magari z nasiljem. Nikič in Šuperina sta krepko na delu, da pridobita na svojo stran kolikor mo veliko radičevcev. Dosedaj sta jih dobila osem ter so že osnovali svoj klub v narodni skupščini; Klub Hrvatske seljačk-stranke. Predsednik novega kluba je kmetski poslanec Kovačevič, ki je izjavil: »Kmet sem in Vam bom popolnoma po kmelsko povedal, Pribičevičcva politika je Hrvatom prizadela veliko zla. To zlo se je moralo popraviti. Hrvatje hočemo, da bo ta država tudi naša. Čc smo prepričani, da izvršujemo vse dolžnosti, moramo imeti tudi vse pravicc Mislil sem, da bo g. Radič mogel popraviti vse krivice, ki se gode j nam Hrvatom, in sem iskreno ter odločno ; šel z njim. Ko sem sc na delu prepričal, da : moji tovariši in jaz ne služimo interesom hrvatskega kmetskega ljudstva in da smo samo orodje za politiko Radičcvc porodice, smo ga sklenili zapustiti in iti po tistem potu, ki bo našemu kmetu prinesel več koristi.« Nikič je začel liut boi proti Radiču. Odredi! jc preiskavo proti Radičcvi banki v zadrugi, češ, da se je posojilo, namenjeno kmetom, dajalo kapitalistom. VW.il bo tudi tožbo zoper Radiča, ker ga je imenoval žepnega tatu. Tudi vlada bo začela odločen boj proti Radiču. Najprvo ga bed") vsi tisti, ki jih je Radič razžalil, tožili. Ker Radič ni poslanec, bo seveda mora! pred sodišče. Opozicijske stranke: Davidovičeva, SLS, muslimanska in zemljoradnička so sc posvetovale ter ugotovile, da nova vi ta a nima večine za sabo, da je nesposobna uvesti varčevanje v državno gospodarstvo in popravo proračuna, da se ni izjavili, da bo odločno preganja'a korupcijo in da ne kaže nobene pripravljenosti, da bi državljanom povrnila zakonitost in da bi se ponehalo s sedanjimi nasilji. Opozicija bo zato še nadalje nastopala proti vladi. EMSanca Radičeva politike. G. Stjtpan Rcdič je zaenkrat zaključi! svoje delo v vladi. Za koliko časa ali samo za nekaj mesecev ali za vedno, tega ;:acnkrat ne vprašamo. Jasno jc samo to, da se je s svojim nediscipliniranim govorjenem in obnašanjem pri opoziciji in pri r?.dika!'h docela orovražil. Človek s ta-kirri lartnortmi, kol jih i.na Radič, je za vlfdo popolnoma nesposoben, o tem se nam zdi, so si vse slranke, razen njegovih najožjih pristašev, edine. Prav pa je, da za to dobo, v kateri je Radič pomagal poriva'i voz naže države, napravimo kratko bilanco njegove politike. Ta bilanca je tembolj potrebna, ker so pri nas sameslojneži, odkar so ped Pucljevim in Prepeluhovim vodstvom prijadrali v hrvatsko radivščino, na polna usta hvalili Radiča kot odrešenika Jugoslavije. Dokler je Radič tičal doma, je bi! njegov program: republika, federacija, se-ljačko (kmetsko) gospodarstvo, Tako sijajno ni znal nihče govoriti o lepoti republike, o potrebi federacije in o va rnosti kmetskega gospodarstva kot gosp. Radič, Govoril je tako navdušeno, da je cela Hrvatska drla za njim, govoril tako krepko, da je moral bežati iz države ter naposled iti v ječo. Za uresničenje svojega programa pa g. Radič ni znal ali ni hotel storiti več kot da je navdušeno govoril in krepko zabavljal. V narodno skupščino, kjer jc bila edina možnost, da sc kaj naredi proti velesrbskemu centralizmu radikalov, prj. bičevičancev in žerjavovcev, ni šel. Racj^ ' jc govoril, PaŠič in Pribičevič sta pa dc. ! !ala, in sicer toliko lažje, čim manj je bilo | Hrvatov v skupščini. Tako je Radičeva stranka že pred svojim spreobrnenjem j prav toliko škodovala hrvatskemu in slo. venskemu ljudrtvu kol radikalna in libe. 1 ralna velesrbska centralistična politih, Vprav zato sc slovensko trezno in hladno : misleče ljudstvo nikdar ni moglo oprijeti Radičeve politike razen par političnih h-rislolovcev, ki jim je stranka samo hrbe', po kateri se da splezati navzgor. Pred letom dni pa jc Radič, ko je bil v ječi, naenkrat zasukal jadra na svoji baiki ter jo udaril na nemalo začudenje vsega sveta baš v nasprotno smer. Re-publiko jc zavrgel, federacijo je zavrgel. Kar je bilo včeraj belo, je bito danes črno, kar ie bilo včeraj ogenj, je bilo danes voda. Republika in federacija sta bila ceni, po kaferi je Radič mogel priti iz ječe. Da bi se Radič opravičil zaradi svoje skrajno čudne politike, je zatrobil v začudeni svet; Res je, mi smo žrtvovali republiko in federacijo ter sprejeli ustavo, lrdikali pa so sprejeli naš seljački. kmet-rki program. Mi gremo v vlado zato, da sc bo jugoslovanskemu kmetu zopet začelo dobro goditi. Li so v vlado. Skoraj eno leto dni je žc, odkar vladajo radičevci in odkar so - radikali prevzeli radičevtki kmetski program-'. — Nihče ni pričakoval, da se bodo takoj v pr\ih mesecih poznale Radičcvc kmcl-i s':e in gospodarske dobrote, zakaj vsaka i huda rana se pečasi zdravi. Toda v enem letu bi sc Radičeva kinetska in gospodar, rka oolitika motala poznali. In v resnici se danes prav krepko "ozna, da so radičevci sedeli v v!"di. Kjar ja bila picj ena rana, sta danes dve, kjer je bila prej majhna krivica, je duoes velika. Le površno poglejmo! Davki! Vsi smo bi!i v resnici prepričani, da sc bo pod Radičcm vsaj davčno breme izenačilo, da ne bo/no Slovcnci dva- in trikrat več plačevali kot naši jur.ni sodržavljani. Naši poslanci so sto in stokrat poudarjali to krivico, vlada je priznala, da Imamo prav, toda ostalo jc tako kot doslej kljub temu, da smo Slovenci že popolnoma izmozgani iu gospodarsko skoraj uničeni. Radičevci so za vse davčne krivice zvesto in brez pomisleka glasovali, k rani. ki smo jo imeli že od prej. so vsekali še novo. Nikdar v Jugoslaviji še nismo naračunali 13 milijard drž. stroškov, ki jih bomo relativno največji del morali plačati Slovenci, kot v dobi Radičevega kmetskega gospodarstva. Finančni odbor je sklenil, da se znižajo carinske postavke za vse tiste predmete, ki jih morajo kmetje uvažati od drugod, poljedelsko orodje, slroji, galica itd, S tem bi kmetje prihranili veliko sto« tisočakov. Radičevci pa niti tega niso dosegli, da bi sc ti sklepi predložili narodni skupščini, da bi jih odobrila. Naši kmetje j morajo še naprej plačevati bajno visoke 1 vsote za potrebščine 'v. drugih držav, dočim morajo svoje pridelke vedno ceneje prodajati. NOVIC Prosvetni dan. Prosvetna zveza v Ljubljani bo priredila v Št. Vidu nad Ljubljano dne 16. maja prosvetni dan. Obnenem se bo vršila slovesna blagoslovitev šentviškega Ljudskega doma, ondolna Blaž Potočnikova čitalnica bo obhajala 60 letnico svojega obstoja, Orel pa 20 letnico. Spored je naslednji: Dopoldne: 1. Ob pol 8 sprejem na kolodvoru. 2. Ob 8 I. govor: Družina, dr, Anton Brecelj. 3. Ob 9 slovesna sv. maša. II. govor: Cerkev in prosvetno delo. Dekan V. Zabret. 4. Ob 10 poklonitev društev na Blaž Potočnikovem grobu. III. govor: Slava prednikom, dr. Terdan. — Žalostinka združenih zborov. 5. Ob 11 blagoslovitev novega doma: a) Pozdrav društva. b) Pozdrav župana. c) IV. govor: Naš dom, dr. Korošec. d) Foerster: »Če gospod ne zida hiše ...« Petje. Popoldne: 1. Ob 2 litanije in šmarnicc. 2. Ob 3: a) Koncertna točka godbe. b) V. govor: Čuvajmo značaj domačije, dr. Kari Capuder, c) Koncert »Pevske zveze«. d) Razdelitev nagrad. 3. Prosta zabava in godbeni koncert. 4. Ob 8 slavnostna akademija Orla. Na predvečer prosvetnega dneva sc bo /ršila v svrho proslave 60 letnice Čitalnice še posebna akademija, katere spored bomo pravočasno objavili. In proračun za kmetijstvol Naravnost norčevanje iz našega kmeta, ki tvori 80% prebivalstva v državi. Za povzdigo živinoreje, mlekarstva, sadjarstva, za zdravje živini, za kmetsko izobrazbo itd. smešno nizke vsote, dočim so za armado določene milijarde. In za vse to so glasovali radi-čevci s Pucljem vred. Na drugi strani pa se je v državni upravi vprav v zadnjem letu razpasla tako grda korupcija, da že smrdi po vsej Evropi. S tiskovnim zakonom, ki so ga baš radi-čevci najbolj naprej tiščali, pa so pomagali radičevci potegniti zastor čez ves ta gnoj, da sc v državi naprej še lahko kradejo milijoni kmetskega denarja. To je kratka in resnična bilanca ra-dičevske politike v zadnjem letu. Slovenski samostojneži so lahko ponosni na svoje voditelje zlasti na Puclja in Prepeluha, ki sta jih pripeljala v okrilje Radičeve stranke. S Amerika Se imenuje fina rujava koteniaa, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. St E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10 Dobitki loterije za Orlovski stadion. L glavni dobitek: spalnica za 2 osebi lz mahagonija 25.000 Din; II. glavni dobitek: novo motorno kolo 20.000 Din, III. glavni dobitek: blago za nevestino opremo 15.000 Din, IV. dobitek: srebrn servis za 6 oseb 10.000 Din; V. dobitek: šivalni stroj 5000 Din; VI. dobitek: moško kolo 3500 Din; VIL dobitek: kuhinjska posoda 2500 Din; VIII. dobitek: blago za moško obleko 1500 Din; 5 dobitkov: srebrna moška ura, lestenec, stenska ura, 2 kineški vazi, pisalno orodje po 1000 Din = 5000 Din; 5 dobitkov: servis za kavo, vreča moke, zaboj sladkorja, jedilno orodje za 6 oseb, moški plašč po 750 Din = 3750 Din; 10 dobitkov: ženski dežni plašč, čajna garnitura, usnjata torbica, elektr. likalnik, 12 parov ženskih nogavic, 2 prešiti odeji, posteljna garnitura, 6 samoveznic, kuhinjska aluminijeva poseda, kovček po 500 Din = 5000 Din; 15 dobitkov: Jurčičevi zbrani spisi, ženski dežnik, palica s srebrnim ročajem, 12 robcev, nahrbtnik, 12 parov nogavic, budilka, stojalo za cvetlice, podoba z okvirjem, namizna svetilka, aktovka, listnica, doza za cigarete, ogledalo po 250 Din = 3750 Din; 50 dobitkov po 100 Din = 5000 Din; 100 dobitkov po 50 Dip = 5000 Din; 100 dobitkov po 25 Din = 2500 Din; 200 dobitkov po 20 Din = 4000 Din. Če še nisi kupil srečk, piši ponje kar na uredništvo Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. d Orlovski izlet v Rim ob priliki mednarodne prireditve katoliških telovadcev (31. avg. do 8. sept.). S 15. aprilom je potekel rok za prijava. Doslej je plačalo določeni obrok že toliko udeležencev, da bomo gotovo dobili poseben vlak. Na razna vprašanja sporočamo, da še sprejemamo naknadne prijave, vendar zaenkrat samo do 31. maja. Ker pa se nam s podaljšanjem prijavnega roka zvišajo režijski stroški, bodo morali vsi oni, ki se prijavijo po 15. aprilu, plačati 1300 Din kot prvi obrok, in sicer najkasneje do 1. junija morajo plačati 700 Din. Oni, ki so prvi obrok v znesku 200 Din že plačali, pa morajo plačati najkasneje do 1, junija nadaljnjih 500 Din, tako da bodo imeli tudi oni do junija plačanih najmanj 700 Din. Ostanek se potem more odplačevati v obrokih, tako da bo 1. avgusta plačan ve-lotni znesek. Kdor do 1, avgusta ne bo imel vplačanega celega zneska, ga sploh ne bomo mogli upoštevati kot udeležnika in se skupnemu izletu ne bo mogel pridružili. Ravnotako pa se tudi ne moremo ozirati na one, ki se ne prijavijo pravočasno in ne vplačajo obrokov ob določenem času. Celotna oskrbnina znaša za one, ki so ss prijavili do 15. aprila, 1250 Din; za one, ki se prijavijo pozneje, a najkasneje do 31. maja 1926, pa 1300 Din. Ta cena velja za vožnjo v 3. razredu, za skup- na ležišča in za hrano. Glede hrane bomc poskrbeli, da bo kolikor mogoče dobra, Kdor želi prenočišče v sobi, bo plačal nekaj več; vendar mora že takoj v prijavi ali vsaj najkasneje do 1. junija sporočiti, da želi boljše prenočišče. Naravno se lahko udeležijo izleta tudi nelelovadci. • d Popravljena krivica. Žerjavovci so lansko leto z lažmi dosegli, da je oblast odstavila župana v Motniku, g. Karola Novaka. Ker se je izkazalo vse kot golo liberalno obrekovanje, mu je bilo sedaj županstvo zopet izročeno. d Birma v ljubljanski stolnici se bo vršila na binkoštno nedeljo in binkoštnl pondeljek tudi letos po navadi kot vsako leto. d Nove zlatnike po 20 Din, o katerih' se je pisalo, da so že naročeni, bodo šele naročili in se nahaja avstrijsko zlato, iz katerega bodo kovani, še v naii državni zakladnici. Zlatnike tedaj še ne bomo tako hitro dobili. d 25parski drobiž bodo menda izdali sedaj v promet. Drobiž je že dolgo v Bel-gradu, pa so imeli zaradi njega pomisleke, ker je iz boljših snovi, kakor pa dinarski ter zato več vreden. d f Anton Foerster. V Novem mestu je umrl g. Anton Foerster, najbolj znani slovenski cerkveni skladatelj v 89. letu starosti. Pokojnik je bil po svojem rodu Čeh, pa je še kot mlad prišel v Slovenijo, kjer je bil 41 let organist v ljubljanski stolnici. Pokojnik je izvršil v Sloveniji ogro'no delo: popolnoma je prenovil cerkveno glasbo v verskem duhu. Pred njim je bila pri nas cerkvena glasba vsa v plesnih in koračnih napevih, nedostojna za cerkev in božjo službo. Pokojnik pa je začel zlagati dostojne cerkvene pesmi (več stotin), ustanovil orgljarsko šolo ter začel izdajati Cerkvenega glasbenika. Med njegovimi svetnimi deli je najbolj priljubljena opera Gorenjski slavček, ki vedno napolni gledališče, pa če je še tolikrat igrana. Pokojnik je bil velik poštenjak, veren mož ter vedno šaljiv. Bog mu bodi plačnik za nje- ftovo veliko pomč pri verski obnovi našega judstva. d Umrl je 15. t. m. v Fari ob Kolpi ondotni župnik g. Alojzij Češarek, star 61 let. Večni mu pokoj! d Zlatnike so našli v milu »Gazela«: Ana Rupnik, Ljubljana, Metelkova ulica 1, milo kupila pri Franc Pavlin, Ljubljana, Tabor, Mimi Krištof, Rožna dolina, kupila milo pri Winter & Zupan, Ljubljana, Katarina Volčič, Novi Udmat 164, Nežika Zlof, Roginska gorica pri Pristavi, kupila milo pri Ed. Suppanz, Pristava, Ferdo Vrabi-čuk, Sv. Ema pri Pristavi, kupil milo pri Ed. Suppanz, Pristava, Albina Bergant, Glince, kupila milo v Prvem delavskem konzumnem društvu, Glince, Tončka Butara, Cerklje ob Krki, kupila milo pri Fr. Horvat, Cerklje ob Krki, Marija Klemen-čič, Prilipe-Čatež ob Savi, kupila milo pri Anton Bučar, Brežice, Jože Vavpotič, Ljubljana, milo kupljeno pri tvrdki Terdina v Ljubljani; Frančiška Breskvar, Bizovik, milo kupila pri tvrdki Anton Mencinger v Ljubljani; Frančiška Knapič, Stražišče pr! Kranju, kupila milo pri tvrdki Anton Van« čič, Videm pri Krškem; I. Sovčič. Dovje, 31 milo kupila pri tvrdki JakobKozjek Mo,-strana, Gorenjsko; Marija BlekaČ, Rečica ob Savinji, milo kupila pri Kmetijskem društvu v Rečici ob Savinji; Marija Ajd-nik, Bela cerkev, kupila milo pri tvrdki brata Bevcc, Bela cerkev, d »Domovina«; v svojem brezver-skem sovraštvu še vedno ljuto napada škofa, ker le-ta izvršuje svojo višjepa-stirsko dolžnost ter svari vernike pred slabimi časopisi, ki sramote vero, cerkev in duhovnike. Tista »Domovina*;, ki je grdila sv. Trojico, Mater božjo, sv. Frančiška, mora seveda tudi sramotiti našega višjega pastirja ter javno poživljati na od-jxir proti njemu, dasi govori o strogo verskih zadevah. Katoličani, strup, ki se vam vsiljuje iz Ljubljane, doslednjo nazaj. Zakaj nazadnje se vara celo lahko primeri, da dobite račun za vsiljeni strup. d Korajžo si dela ;; Domovina«. Brez-verska Domovina pravi, da je od Velike noči vprav vsled škofovega nastopa dobila čez tisoč naročnikov. S tako lažjo, ki leži na dlani, bi rada preprečila nadaljnji odpor in boj poštenega slovenskega ljudstvo proti brezverski kugi. Ne, Domovina, tako otročje-naivni pa nismo. d Romanje k sv. Emi na Koroškem se bo vršilo 28. aprila. Odhajamo z rednim vlakom, ki gre iz Ljubljane ob 6:40 zjutraj in pride na Jesenice ob 9. Bohinjski vlak pride približno ob istem času na Jesenice. Z Jesenic te odpeljemo ob pol 11. Vse nadaljnje se pomenimo na vlaku. — Langer-holc, župnik. d Romanje na Trsat. Kat. prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje, priredi v soboto 29. maja romanje k sfaroslavni Materi božji na Trsat pri Sušaku (Keki). S leni romanjem bo združen tudi izlet na Jadransko morje. Trsatsko Mater božjo so Slovenci od nekdaj častili in radi, posebno Notranjci, k nji romali. Na tem potovanju bomo spoznali lep del naše domovine. Peljali se bomo od Ljubljane (Kamnika) po dolenjski pregi preko Novega mesta, Bele krajine na Karlovec in jx>tem skozi gozdnati Gorski Kotar, imenovan : Hrvatska Švica-, na Sušak. Od tu gremo na Trsat, ki se dviga takoj nad Sušakom. — Iz Ljubljane (Kamnika) pojdemo v 6oboto 29. maja popoldne, tako da pridemo na Sušak v nedeljo 30. maja zjutraj zgodaj. Romarji bodo lahko vstopali na vseh postajah od Kamnika. Ljubljane do Metlike. Nedeljo dopoldne porabimo čas, da molimo, prepevamo v romarski cerkvi, da prejmemo sv. zakramente. smo pri pridigi in sv. mašah. Popoldne pa vsi romarji napravimo izlet na Jadransko morje, paroplovna družba >D. d. Jadranska plovidba bo nam dala na razpolago poseben parnik. Izlet te bo mogel vršiti iz Sušaka proti istrski obali mimo Reke, Lovrane, Moščenice ali pa ob domači obali mimo Kraljeviče, Crikvenice in Novega. Iz Susaka se vrnemo v nedeljo, dne 30. maja zvečer, da pridemo v pondeljek zjutraj v Ljubljano. Kat. prosv. društvo na Homcu je storilo potrebne korake, da se uobi poseben vlak in poseben parnik ter polovična vožnja po vlaku. Kdor se romanja 2eh udeležiti, naj se javi na naslov: Kat. prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje. Denarja za enkrat ni treba pošiljati, ampak samo imena prijavljencev, pn skupnih priglasitvah zadostuje samo število priglasen-cev ter naslov tistega, s katerim imamo občevali. Označili je treba vstopno postajo. Prav je, ako se pove, koliko je med udeleženci pevcev iu kakšen glas pojo. Ko prejmemo imena in število prijavljencev, pošljemo položnice in vsa nadaljna navodila. Čas priglaševanja traja do 10. maja, na poznejše priglasitve se ne bomo mogli ozirati. _ Kat. prosvetno društvo na Homcu. d Romanje na Trsat in izlet s parnikom na otok Krk priredi za celo loško dekanijo škofjeloško prosvetno društvo 15. avgusta. Podrobnosti prinesemo prihodnjič. d Nova avtomobilna zveza. Vsako soboto in nedeljo vozi k vsakemu vlaku avto iz Strahovice v Kamnik ter obratno. d Frančiškanski provincijal dr. p. Re-galat čebulj se je podal v Ameriko na vi-zitacijo ondotnih frančiškanskih samostanov. d Analfahetov (ljudje, ki ne znajo pisati ne brati) imamo v Sloveniji na vsakih 100 ljudi 5, na Hrvatskem 70, v Srbiji 90. d Polovična vožnja. — Za shod na Rakovniku dne 24. maja (Praznik Marije Pomočnice kristjanov) je ministrstvo dovolilo polovično vožnjo. Vsak udeleženec naj vzame na domači postaji celo vozovnico, katere naj nikar ne odda na ljubljanskem kolodvoru, ampak naj jo ohrani, da se bo z njo peljal brezplačno nazaj. Prišedši v Ljubljano, naj si preskrbi izkaznico, da se je v resnici udeležil shoda. Izkaznice bo dobiti v pisarni salez. sotrudništva na Rakovniku. .Znižana vožnja je dovoljena od 21. do 24. maja opoldne za prihod v Ljubljano, od 24. maja opoldne do 27. maja za odhod iz Ljubljane. d Blagoslov novega voznega redr.. Težka avtomobilna nesreča se je zgodila na državni cesti iz Maribora proti Pesnici zadnje dni proti večeru. Iz Maribora je vozil z avtomobilom g. Matjašiča g. Sin-kovič, nasproti pa se je pripeljal avto nekega Nemca iz Berlina. G. Sinkovič se je umaknil na desno, Nemec pa na levo in tako sta zadela tkupaj. Pri trčenju si je g. Sinkovič stri obe roki dvakrat, g. Mat-jašič pa jc dobil poškodbe na glavi in nogi. Tudi avto se je razbil. Nemški avto je sicer enako veliko škodo trpel, a ljudem v njem se ni nič zgodilo. d Tudi pri nas bi bilo potrebno, V Italiji obsojajo preklinjevalce na denarno globo. To bi jih pri nas sedelo — in vendar bi bilo potrebno. d Proti korupciji V zagrebškem železniškem ravnateljstvu so nekateri visoki uradniki delali nedovoljene kupčije s premogom ter pri tem državo za znatne vsote oškodovali. Sedaj se vrši preiskava in so nekaj krivcev že zaprli. d Stalna higienska razstava se je otvorila v Ljubljani na velesejmskem prostoru. Odprta je vsak dan. d Usmiljenim srcem! Podpisani prosim vljudno podpore za naše nesrečne pogo-relce. škoda je cgromna. Darovi naj °se pošljejo na naslov: županstvo Temuovo-Bisterza, via Fiume. — Harije, 14. aprila. — Ivan Baloh, lcurat. d Pevska zveza je preteklo nedeljo slavila svojo petletnico. V Ljubljani se je zbralo zelo veliko število pevskih zborov ki so prepevali pri sv. maši, popoldan Pa se jc vršil v unionski dvorani koncert, nrj katerem so zbori posameznih okrožij tek movali v lepi pesmi. Konccrt je zelo dobro uspel. d Uboge bubi... Na Tirolskem so razna županstva vpeljala občinsko takso na ženske stare čez 12 let, katere hodijo moderno ostiižene. Zdaj se bo pa vsa le. pola zatrla. d Avio z vagonom zgorel. Na lovor, nem vlaku med Hrastnikom in Zidanim mostom je iskra iz lokomotive padla v neki vagon, v katerem se je vozil nov avto. Avto se je vnel ter zgorel, z njim vred pa tudi vagon. d Ne spenjajte se iz vagona. Ko je U Maribora vozil vlak vojaške novince, se je neki Čuš spel predaleč skozi okno, pri tem pa z veliko silo udaril ob signalni steber, inimo katerega je vlak baš vozil. Pol lica mu je udarec popolnoma razbil. Prepeljali so ga v bolnišnico. d S cerkvenega stolpa padel. V Št. Ilju v Slov. goricah se je pripetila pri popravljanju cerkvenega stoloa težka nesreča. Pomožni delavec Ignac Maček je vsled neprevidnosti padel z odra ter se težko poškodoval. Zlomil si je obe roki pod laktom in se nevarno pobil na glavi. d Umrla je v Dobcu nad Cerknico po daljši bolezni v neči na 18, t, m. grGoa Fran j a Švigclj, vdova posestnika, iz znane Tonkove rodbine v Beruljaku. Bila je skrbna gospodinja in dobra mati otročičem, ki so jim vojne neprilikc zgodaj ugrabile skrbnega očeta. Pokopali so jo v torek 20. t. m. s sv. mašo. Pokoj njeni duši, prizadeti družini naše sožalje! d Električni tok je ubil 12. t. m. posestnika Janeza Špenkota iz Sela fara Vcdice. Delal je v opekarni v Gameljnah. Pri urejevanju električne napeljave se je neprevidno dotaknil žice predno je bil tok ukinjen. Zapušča ženo s tremi malimi otroci. d Dekleta umoril z zastrupljenimi ben-beni. V Sorki pri Žalcu je posestnikov sin, komaj 24letni Vasle, imel že delj časa Iju-bavno razmerje s Pušakovo hčerko iz Ponikve. To razmerje ni ostalo bre? prezgodnjih posledic in pred kratkim je povedalo dekle fantu, kaj se je zgodilo. Fant je vzel to obvestilo na videz povsem mirno na znanje, sklenil pa je nekaj groznega. Povabil je dekleta v nedeljo na sestanek k Cesarjevi žagi v Sorki, češ, da se bosta pomenila, kaj bosta napravila in kako bosta celo zadevo uredila. Nič hudega ni de-kle slutilo. Kp sta se sestala, sta se na videz pobotala in ko sta se vračala roko v roki domov, je ponudil fant med veselim kramljanjem dekletu neke bonbončke. Dekle jih je vzelo in pojedlo. Toda fant ji dal strupa. Postalo ji je nenadoma tako slabo, da se je komaj privlekla do prve hiše, kjer je povedala, kaj se je ž njo zgodilo. Fant pa jc pobegnil, ko je videl, da zastrupljeni bonbončki delujejo in je bil uverjen, da bo obležalo dekle mrtvo ob poti in ne bo imelo več prilike povedati, kaj se ji je pripetilo. Dekle je v silnih mukah umrlo čez nekaj ur, fanta pa so aretirali in je vpričo izpovedi deklice tako prepadel, da je končno priznal svoj zverinski zločin. d Požar. Z Vinice nam poročajo: V noči 16. t. m. takoj po polnoči je začela goreti drvarnica g. Šterka. Sumijo, da je zažgala zločinska roka. Posrečilo se je ogenj omejiti. Vreme je bilo tiho in mirno. Ob vetrovnem vremenu bi bila Vinica doživela strašno nesrečo, lcer bi bil ogenj segal dalje in dalje. Požarna bramba je delala požrtvovalno. d Mrtvec na odra, a hiša v plamenu. V Fužinah v Gorskem kotaru jo umrl te dni 75letni kajžar Blaž Ivozlarič. Položili so ga na mrtvaški oder in čuvala ga je ponoči, ker ni imel svojcev, neka stara ženska. Vsled iskre iz lokomotive se j« vnela slamnata streha in v trenutku jc bila vsa kajža v plamenu. Gasilno društvo 'v. Fužin je rešilo že močno ožgano truplo mrliča, poslopje z bornim pohištvom pa ja zgorelo do tal. d Plug je razaekal kmeta. Kmet Štefan Kolar iz Koraule pri Mostaru je oral na svoji njivi. Kar se mu splaše konji in mu pobegnejo po cesti, po kateri je šel kmet Mehmed Korau. Konji so ga podrli, prišel je pod plug in ga popolnoma zmrcvaril. Bil je na mestu mrtev, d Strel brez poka, V Ameriki je iznašel Filip Carter revolver, h katerega je možno izstreliti kroglo brez vsakega poka. Ponudil je iznajdbo v odkup armadnemu poveljstvu. To pa je ni hotelo odkupiti. To je izumitelja tako razjezilo, da je začel na skrivaj streljati s svojim orožjem razne ljudi. Zločinca niso mogli najti, ker nikdar ni nihče slišal kakega strela. Naposled se je javil Carter sam ter rekel, da je to naredil iz jeze, ker mu niso hoteli iznajdbe odkupiti. Sedaj so iznajdbo odkupili, Carterja pa zaprli, d Za odpravo dvoboja v Nemčiji. Vlada se bavi z načrtom zakona, po katerem se častniki in uradniki odpuste, ako se dvobojujejo. d Ogromni dobički. Avtomobilski kralj Ford je lansko leto izkazal 97 milijonov dolarjev čistega dobička. Izgotovil je 2,100.c00 avtomobilov, pri vsakem avtu je zaslužil 47 dolarjev. Cene avtomobilom hoče še znižati, in sicer na 150 dolarjev, to je od 8—9000 dinarjev. d Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! 1822 d Za razkuževanje ter obrambo zoper nalezljive belezni je najboljše sredstvo »Sanitol«, ki ga proizvaja tvrdka Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg št. 10. To sredstvo pa je samo za zunanjo uporabo. d Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Cena 60 Din s slikami zdravilnih zelišč iv ^ ce'° piatno vezana knjiga velja . Ljin. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knji-Karni v Ljubljani. Pisatelj pravi v predgovoru: oolnct;, zrak, zemlja in voda so prvine, na Katere se naslanja naravno zdravilstvo. Zdravilno rnoč zelišč so nekdaj visoko cenili; tudi la pridejo v naši knjigi zopet do zaslužene vujavc. Vsakomur so na stežaj odprta vrata oozje lekarne, ki nam jo nudi narava. Zato prebirajte ne enkrat, temveč pogosto pričujočo knjigo; v njej boste našli dobre nasvete 111 zanesljiv pomoček.« Nerazdružna sta Jelen in Schichi, znaka edino pravega Schichtovega m Ha . Jedro in jamstvo čistosti in izbomosli. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne verujte nikomur, da je drugo milo »prav tako dobro"! Oslanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. POLITIČNI ZAPISKI 'M BBBhuHPHHI p Velik shod dr. Korošca v Subotici. Preteklo nedeljo sla imela shod v Subotici dr. Korošec in dr. Kulovec. Shod jo bil prav dobro obiskan in sta govornika žela velika odobravanja. Dr. Korošec je govoril o Radic-Pašičevem lažisporazumu, ki nam je prinesel lil miljardni proračun, dr. Kulovec o gospodarski politiki v naši državi. p Sliodi SLS. Preteklo nedeljo je SLS priredila celo vrsto shodov. Shodi so se vršili v Jarenini, kjer so govorili poslanci Štrcin, Vesenjak in Žebot, v Cerknici pri Št. Uju, kjer so govorili isti poslanci), v Sen t Mikiavžu pri Ormožu (Bed-janič), v Kapeli (dr. Hohnjec), v Polhovem gradcu in Horjulu (Smodej), v Velikih Laščah (Škulj), v Lomu pri Tržiču (Brodar), v Kropi in Kamni »orici (Sernec). p Radičev klub bo imel 22. t. m. sejo. Na tem sestanku se bo pokazalo, kaj ima za seboj Radič, kaj Nikič. Vsekakor je ta razcep največje hrvatske stranke zelo žalosten za vso prečansko politiko, gotovo pa je tudi, da stranka s takim voditeljem, kot je Radič, nikjer ne more uspeti, pač pa samo podirati. Zato so temeljite operacije nujno potrebne. p Prekmurska radičevska poslanca Žnitlarič in Krupič sta se tudi pridružila Nikiču. Pucelj še ne ve kaj bo storil. Se je težko odločiti. Prepeluhu, ki z lahkoto izpreminja politične smeri, bo odločitev kaj lahka. p Radič se ponuja dr. Korošcu in Da-vidoviču. Radič, ki sedi sedaj med dvema stoloma, bi se zopet rad približal Korošcu in Davidoviču, češ, da stari prijatelji nikdar ne pozabijo drug na drugega. Seveda imata Korošec in Davidovič čisto svoje in precej pravilne misli o Radiču, misli, ki za Radiča niso baš ugodne. p Proti korupciji je začel grmeti Pri-bičevič. Ne smejte se, prijatelji 1 Zakaj Pribičevič je prepričan, da smo že pozabili ^|[PO~DOKOVINIl [6 ia PP vlado, ko so v njej sedeli liberalci. Pod pokroviteljstvom radikalov m liberalce' -e je razpasla pri nas tista grda konircij;-, ki danes vedno bolj razjeda državo. In ko je Davidovie-Koroščeva vlada začela nnjodločnejši boj proti korupciji in je bilo na tem, da bo nekaj liberalnih prvakov romalo v ječo, tedaj so se vprav pribiiedčanci in žerjavovci z radikali vred najmočnejše uprli v Davidovičevo vlado ter jo vrili. svoje pristaše pa rešili ječe. In Thnrii Tasisova milijonska afera na škodo v držaji in v korist komu? — Kaj pravile na to, gospodje liberalci? p Uesnica o shodu v Kranju! ?Kmet-ski list in za njim seveda ;>Jutro< poročata. kak r znajo liberalni listi o shodu Kmetske zyeze v Kranju, ki se je vršil na velikonočni torek. Svojim čitateijem hočeta natvesti, kakor da bi g. dekan Koblar s svojimi medklici spravil g. poslanca m naše zborovalce v nekako zadrego. Ne pišemo ra I i o postopanju nekaterih, hvaia Bogu, zelo redkih duhovnikov, ki mcmlc mislijo, od društvenim predsednikom g. dr. Ant. Merharjem blagoslovila nova društvena zastava. Slovesnost blagoslovitve je izvršil g. dr. Mihael Opeka. V krasnem govoru je orisal pomen napisa na zastavi: Za vero, vedo in materno besedo! Veličasten sprevod članov z znaki in mnogo ljudstva za la&tavo skozi vas pa je pričal, da se ljudje zavedajo pomena tega dne. Značilno za težnje fante je, da so običajno odkupnino za leveste, namesto za pijačo, obrnili za novo »stavo. Končno se je iz fantov članov dru-jjva ustanovila 25. avgusta 1907 mladeniča Mar. družba. Sredi krepkega društvena dela in načrtov za bodočnost je izbruh-|»a svetovna vojna. Večina članov je bila Poklicana pod orožje. Mnogi najboljši se uso več vrnili. V vojnem hrupu je društvo ™i tiho leta 1916 obhajalo desetletnico. 0 končani vojni se je skušalo začeti z red-'!" delovanjem. Toda v povojnem razpo-^cnJU je posebno med fanti šlo le počasi, soncem leta 1920 se je g. kaplan M. Jager ■ vso vnemo lotil društva. Poživili so se rzni odsek* ter se začetkom 1921 ustanovil m ■ i tudi orlovski odsek. S tem se je pridobilo več mlajših fantov. Z napravo lastnih prostorov je razvoj društva mnogo pridobil. Leta 1924 se je privzel naslov prosvetno društvo ter se uredilo delovanje po novem poslovniku. Ako se danes ob 201etnici ozremo nazaj na pretekla leta, moramo priznati: mnogi boji in viharji so divjali okrog, posamezne osebe so zginjale, društvo pa je napredovalo. Nehote nam uhaja spomin nazaj na ustanovitelje in prve člane. Hvaležni jim moramo biti. To tembolj, ker se niso strašili ne truda ne nasprotnikov ter so v času razrvane ljudske kulture, v dobi razvitega liberalizma razširjali med nas seme prosvete. ŽUŽEMBERK. (Pasijon.) Tukajšnje izobraževalno društvo zelo pridno dela, tako da ena sama dvorana že komaj zadostuje, ob nedeljah pa sploh ne in sčasoma bo treba misliti na razširjenje prostorov. — Na belo nedeljo je društvo vprizorilo »Pasijon«. Igralci so svoje vloge splošno prav dobro rešili. Tudi skupine so bile dobro naštudirane. Kako dobro so se igralci vživeli v svoje vloge izpričuje to, da jok na odru ni bil umeten, ampak so tekle resnične solze. Zato ni čudno, če je tudi v natlačeno polni dvorani vse ihtelo. Pasijon se je 18. aprila ponovil. ŽIRI. (Razne novice.) Na Belo nedeljo nas je obiskal naš poslanec g. Dušan Semec, ki je poročal zbranim možem o političnem in gospodarskem stanju v naši državi. Po shodu so eje zgla-sili pri g. poslancu zastopniki interesentov predvidene nove ceste Žiri—Smrečje. G. poslanec je pojasnil, da se mu je toliko posrečilo, da je sedaj tozadevni načrt pri gradbeni direkciji v Ljubljani, ki ima nalog, da projektirani načrt nofe ceste preuredi, na kar je upanje, da se vendar v dogledmem času prepotrebna cesta zgradi. — Velike težave se delajo našemu obmejnemu prebivalstvu ob prehodu državne meje; saj je ie itak vsled krivične meje težJto prizadeto. Žalostno je, da so v tem oziru naši obmejni organi veliko strožji od tujerodnih Italijanov. Postopati bi se moralo vendar v zmislu zakona ne pa po suhih črkah. Obmejne oblasti naj bi v interesu prebivalstva in pa v interesu dobre in pravične stvari to upoštevale. — Dne 5. aprila se je vršil 1. redni občni zibor Ljudske posojilnice v Zireh, r. z. z o. z. Uspeh njenega poslovanja je za naše razmere razveseljiv. Hranilnih vlog je bilo vloženih od ustanovitve 498.495 dinarjev 58 para, obresti od hranilnih vlog je posojilnica pripisala 7913.99 Din. Tega denarja bi ljudje ne dobili, ako bi tiščali denar doma. Uraduje vsako nedeljo in pa praznik dopoldne. Začasno je v prostorih Ivana Seljaka v Stari vasi 10. LOM PRI TRŽIČU. (Shod SLS.) V nedeljo, 18. aprila, je imel pri nas poslanec Brodar shod, ki ga je priredila Kmetska zveza. Poslanec je natanko pojasnil, kakšen je sedanji politični položaj. Po shodu se je pogovoril z ljudmi o vseh njihovih težavah. Pomenili so se tudi o novi šoli. Isti dan je g. Bonač govoril o »Krščanski šoli« in pokazal ljudem potrebo krščanske vzgoje doma in v šoli. Bil je to zelo koristen dan za našo župnijo. BEVKE, (Tatu, ki krade-rože.) Tatu, ki mi krade rože z okna, povem, da naj si rože kupi, če jih hoče imetr. One na mojih oknih gojim zase, ne pa za — tatove rož. _ S, F. K. KRTINA PRI D0BU. (Novi zvonovi.) Pri nas smo se odločili, da kljub stroškom, ki smo jih imeli s popravo stolpa, kljub težkim gospodarskim razmeram in neznosnim davkom napravimo nove zvonove. Drzen je naš sklep v današnjih razmerah, a upamo, da bomo s skupnini sodelovanjem dosegli cilj. Naša vas je premajhna, da bi sama izvedla to akcijo; zato se bomo obrnili s prošnjo na vse častilce sv. Roka v sosednjih vaseh, da nam pridejo na pomoč. V ta namen bodo hodili možje in fantje po domovih in pobirali darove; naj jih nihče ne odpusti praznih rok; Bog bo sleherni dar stotero poplačal. Na praznik 13. maja pa bomo priredili na Krtini veselico, katere čisti dobiček bo za zvonove, in tedaj nasvidenjel Št. JURIJ PRI GROSUPLJEM. Priprava za petnajstletnico telovad-dnega društva »Orel«, ki se bo vršila 30. maja, v slučaju slabega vremena pa eno nedeljo pozneje, je v polnem teku. Prireditev bo celodnevna ter si bodo udeleženci lahko ogledali tudi na prijaznem lepo razglednem gričku tabor, izgrajen še izza časa. turške vojske. V sredini tega zidovja stoji cerkvica sv. Nikolaja. Za tfem zidovjem 80 se naši predniki bojevali s Turki ii) Jih! tudi premagali. Četrt ure od Tabora je ve-Ika znamenita podzemeljska jama, globoka in visoka, da se razprostre lahko marsikatera velika cerkev v njej. Dohod v to jamo je prav lahek. V jami je dosti kapnikov kot v Postojnski jami. LOM. Na praznik Mar. oznanjenja v Lomu sta se javno in slovesno posvetili presv. Srcu Jezusovemu naši organizaciji Kat. prosv. društvo in Orli. Posvetitev se je izvršila v cerkvi, kjer je bila zbrana skord vsa fara. Ganljivo je bilo, ko je dvignil podobo presv. Srca Jezusovega predsednik prosv. društva, sta se vstopila na vsako stran en Orel in je zadonela po cerkvi pesem »Presveto Srce slavo...« ter se je v sprevodu med slovesnim pritrkavanjem zvonov in prepevanjem pesmi prenesla podoba v društveno sobo, kjer se je vršila slovesnost v čast presv. Srcu in obenem/ materinska slavnost. Na sporedu so bili govori, deklamacije, pesmi, ki jih je prepeval cerkv. in društv. pevski zbor. Poleg tega so nastopili tudi Orli in Orliči z govori, deklamacijami in telovadbo. Nazadnje je bila vzpodbudna igra »Čista vest«. — 18. aprila je bil v Lomu spet lep dan. Prišla sta sem g. kurat Fran Bonač Iz Ljubljane in g. državni poslanec Brodar, Vršilo se je zborovanje Kjmeteke zveze, na katerem je g. poslanec natančno razložil ves današnji politični položaj. Vsi zboro-valci so se strinjali s poslancevimi izvaja-rji in mu izrekli popolno zaupanje. M zborovanju je govoril tudi g. Fran Bonac, katehet iz Ljubljane. 2e zjutraj pri službi božji je govoril o vzgoji otrok in o >Krsc. solit, pri zborovanju pa je v krasnem govoru navduševal može. da so ustanovili podružnico Zveze slovenskih vojakov. Po shodu se je vršil sestanek Orlov v društv. sobi, kjer je g- govornik navduševal fante ia vzvišene orlovske ideale in jim razlagal socijalno vprašanje za letošnje orlovske tekme. ©SILNICA. (Razno.) Neverjetno in vendar resnično: V šoli sedi pri nas v drugem razredu popoldne f otrok. Trije se zmotijo, da gredo krom-jpir sadit namesto v šolo, pa ostanejo le še trije. To se bodo lahko veliko naučili otroci in učitelj. Pa saj nam je tudi potrebno. Orgije v cerkvi so že več let gluhe, ker ga ni, ki bi znal nanje pritisniti. Zato je prav, da je dosti časa za učenje. — »Dobro je izpadla na belo nedeljo igra »Občinski tep-cekc. Obenem se je pa pokazala živa potreb društvenega doma, ki je danes potreben pravzaprav pri vsaki farni cerkvi-Če imajo paglavčki od 6 do 14 let svoje urejene učilnice, bi bilo pa to za odraslo mladino še veliko bolj potrebno. Samo dobre volje, in duha skupnosti in Dom bo stal! — Na zadnjem političnem zborovanju v jeseni smo zaprosili poslanca g. Škulja, da nam izposluje znižano vožnjo za koruzo, ker smo itak zelo pasivni, lani pa je bila še posebno slaba letina. Ostalo vi pri bese.'ah. O. poslanec nam je izposloval 50 odstotkov popusta na železniški vožnji za še-t vagonov koruze. In ker jo skupaj naročamo naravnost M kmetov v Slavoniji, jo imamo kar za 300 kron ceneje pri 100 kilogramih. Ce nam šc Prepeluh, Radič, Pucelj, Žerjav in dr. Sajovic toliko pripomorejo, pa bomo veliko lažje dihali. Ali to je šment. ko nas nikoli drugače ne poznajo kakor ob volitvah! METIJKA. (Razno.) Na >t£o?nj 13. aprila zvečer je zadela možganska kap v Ilranilovičevi gostilni Janeza Pnšiča, posesinika iz Bušinje vasi pri Sulioru. Mož je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in šestero otrok, od katerih je ena hčerka pri sestrah v Sarajevu. Pokoj njegovi duši! — Umrl jc tudi čez 91 let stari Jožef Kopinič. Rodom iz štajerskega si je tu pridobi! precejšnje premoženje in obče spoštovanje. N. v m. p.! — Velikonočno jutro je bilo pri ras nadvse veličastno. Udeležba pri procesiji je bila ogromna. Veličastnost je povečava] s streljanjem naš za čast božjo ves vneti g. Jožef Stepan. — Dne 25. aprila po osmi sv. maši bo občni zbor Kmetijskega društva. Člani, ki pač lahko vsak dan bolj spoznavate vrednost in pomen društva, udeležite se zbora polnoštevilno! — V prijaznih Radovičih prično te dni zidati novo cerkvico, čast požrtvovalni in za dobro vneti vasi! — Sosednja Radovica naj bi se tudi zdramila, da vsaj župni cerkvi napravi zvonove.' 5* Vst?ja r Solunu zadušena. Pangalosu se je hitro posrečilo ukrotiti solunske upornike. Mornarica je mesto bombardirala, tako da je bilo par sto ljudi mrtvih in ranjenih, nakar so se uporniki, videč veliko premoč, udali. Vse častnike, ki so zanetili upor, so postavili pred vojno sodišče, ki je dva izmed njih obsodilo na smrt, ostale pa na daljšo ječo. Predsednik republike Pan-ealos pa smrtne obsodbe vojneea sodišča ni hotel podpisati. Izjavil je, da je kaze« vojnega sodišča popolnoma primerna, vendar smrtne kazni ne bo podphal, ker ne more svojega visokega mesta takoj v začetku omadeževati s krvjo. Katoliški prazniki na Češkem. Češki svobodomiseln so prva leta zelo e?tro nastopili proti katoličanom. Prišlo je že tako daleč, da so odpravili nekatere katoliške praznike. S tem pa so vzbudili po celi državi veliko nezadovoljstvo tudi med la-~tni-mi pri-taozarja svoje zadruinjk:, . da se vrši zadružni zbor v nedeljo, dne 25 t m., ob 9. tiri dopoldne v stekleni dvorani ho-tc'a l"r.ion. Načelstvo prosi za polnoštevilno udeležbo. n Skoija Loka. V soboto, dne 24. t. m, na tiar, sv. Jurija, se vrši vsakoletni ocmia-danski sejem. Vabite se, živinorejci, da priženete svojo živino na semenj, kajti kuoc?v bo dovolj. Semenj sv. Jedcrti je pokazal, da se tudi v Škofji Loki lahko in dobro proda živina. Vabite se kupci in mesarji._ Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Uubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovanie najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti ^cštvu i. t d. Motorno kolo znamke Iudian Prince, ki je U. glavni dobitek loterije za Orlovski stadion, Staae 30.000 Din. Žrebanje se bo vršilo 30. maja. Ce pa hočeš zadeli, kupi srečke. Ens stane 10 Din. Piši ponie na uredništvo Domoljuba. ® 1 IZOI BI Fantovski večeri v pismih. SOSEŠČINA. V tem ozira — kot rečeno — je bilo med nekdanjimi sosedi marsikaj drugače. Kar je enega težilo, to je občutil tudi drugi, kar je enemu prineslo veselje, tega se je veselil tudi drugi od srca. Kakor o prvih kristjanih bi smeli reči v mnogem o*:iru tudi o nekdanjih sosedih na vasi: Vsem je bilo vse skupno. Tudi pravega sočutja — zlasti ob izgubi ranjkih — je bilo mnogo več med ljudmi, čeprav še niso poznali tiskanih žalnih obvestil. In če so ljudje pomagali drug drugemu, niso precej gledali na kako plačilo ali zaslužek. Zadovoljni so bili h starim »Bog lonej<; pa še pri tem :Bog lenej niso pričakovali, da bi jim moral Bog kaj posebnega dati za njihovo dobro delo. Zakaj vedeli so, da je dolžnost vsakega človeka, da bližnjemu pomaga po svoji moči do sreč*- In glej, dragi fant, tu zadeneva tudi na korenino, iz katere je poganjala nekdanja sočutna ljubezen med sosedi. Ljudje so se zavidali, da so vsi otroci enega in istega nebeškega Očeta, ki da solncu sijati nad dobre in hudobne, deževati nad pravične n krivične, ki zagotavlja, da kar storimo iližnj&mu, lx» sprejel, kakor da smo Njeni u storili Živo so čutili, da so vsi odkupljeni z dragoceno krvjo Jezusovo na križu, tla je duša vsakogar namenjena za večno >iečo pri skupnem Očetu in da je Gospod jubezen do bližnjega zapovedal vsem, ki ločejo biti Njegovi učenci. In prav v tej veri je rešitev tudi za ledanje dni, če hočemo ohraniti, oziroma bnoviti nekdanjo soseščino. Ljudje morajo pojmiti svojega bližnje-ia tako kakor pojmuje dober otrok svojo nater. Mislimo si dobrega sina in dobro ater. Kakšno je njuno medsebojno razmerje? Ali sta si tujca med seboj? Ali mati kriva svojo ljubezen do sina in sin svoje eliko spoštovanje do matere? Pri Bogu, a ne! Sin vidi v materi nekaj velikega, Poslovanja vrednega in mati vidi v sinu " nekaj večjega, kar zasluži vso njeno lju-ezen. Zares! Slaba mati, ki bi imela svo-^ga otroka za tujca in še slabši sin, ki bi obnašal nasproti materi kakor tujec, ko ndar ve, da mu Bog po materi razodeva 'ojo ljubezen, da mu je mati za Bogom aJvečja dobrotnica. Sin in mati torej presojata drug dru-®.v 'uči svete vere. Te vrste naočnikov, avi moder mož današnjih dni (Nemec 'srster), bi morali natakniti tudi današ-emu človeštvu na splošno. Ljudje naj bi Jjesojali vsakogar tako, kakor je Kristus 3?J®1 svojega bližnjega. Njemu je bil v snicj vsak človek, s katerim je prišel ■upaj, pravi brat v Bogu Očetu. Veselje je 'polnilo njegovo srce, kadarkoli je zagle-«T "e«olžnega otroka ob misli, da mu je J« otrok, čigar angel varih gleda obličje Vaškega Očeta, brat po tem dobrem Oče- rtoVir T. •'e ^ "^Polnilo njegovo srce, ka-BirKoh le zagledal berača, bolnika, grešni- ka ali grešnico in še tako zapuščenega cest-ninarja. Zakaj tudi v najbolj zanemarjenem človeku je gledala po Bogu svojega brata. Zato ga je sočutno tolažil, pomagal, bodril, odpuščal mu grehe. Celo tiste, ki so ga zapeljani preganjali, je smatral za svoje brate in kot za brate se umirajoč zanje m^l'1. In kakor Kristus tako so delali sveti Frančišek Asiški, sv. Elizabeta Turinška, sv. Vincencij Pavel jski, Don Bosiko in nešteti drugi. Njih življensko vodilo se je glasilo: »Karkoli storite kateremu teh najmanjših bratov, meni storite.« Dal Bog, da bi te naočnike vere znova nataknil tudi sedanji rod. Zakaj v tem nauku je poglavitna rešitev takoimenovanega socialnega vprašanja za mesta in deželo. — Če n. pr. gledam otroka z naočniki vere, potem mi otrok ni več kup kosti in mesa, ampak najodličnejša stvar božja, v katero je razlita po neumrjoči duši piodoba Boga samega, če pa to, potem gledam na otroka s svetim spoštovanjem, ne upam si ga zmerjati, pretepati ali sioer zlohotno z njim ravnati. In kar velja o otroku, velja o vsakem tudi najbolj neznatnem človeku pred svetom. Njegova vnanjost me morda vsled neskladnosti, brezobzirnosti, surovosti, neo-glajenosti in neolikanosti, občutljivosti in sebičnosti močno odbija; toda vera ga mi predstavi drugače. Z naočniki vere vidim v vsakem človeku, četudi je revnega in nizkega stanu, neko višje dostojanstvo. Vera mi pravi, da je od Boga in zopet za Boga ustvarjen. Bog ga obsipa z milostmi. Da! Neumrjcčo dušo mu je ustvaril in ena sama duša je vredna več kot ves svet in vsaka duša je odrešena z rešnjo krvjo Kristusovo. Zato ne smemo nikogar prezirati, nikogar zaničevati, pač pa mu kazati svoje spoštovanje in vsakovrstno naklonjenost. In v tej naklonjenosti želi sebi in Tebi, dragi fant dobrih sosedov starega 'kova, in želi, da bi bila tudi midva drugim vedno dobra soseda Tvoj vaški učitelj. h življenja Judov. Judje in krščanstvo: »Edini naš sovražnik,« tako je med drugim govoril jud-rabinec pred 50 leti na sestanku v Fran-kobrodu, kjer imajo Judje iz vsega sveta svoj sestanek vsakih 100 let — »eidini naš sovražnik je krščanska cerkev., Zato moramo biti nad vse skrbni, kako bi mogli zanetiti v tej cerkvi svobodomiselnega duha, brezverstvo, razkol. Treba je, da judje izrabijo vsak prepir in razpor med krščanskimi cerkvami. Pred vsem pa moramo napovedati boj duhovnišvu. Začnimo se javno boriti zoper duhovnike s tem, da jih osumničimo in osmešimo, ko skrbno zasledujemo in odkrivamo padce njihovega zasebnega življenja... Judje morajo zavzeti učiteljska mesta v vseh krščanskih šolah in vzgojnih zavodih. Cerkveno premoženje mora preiti v roke judov. Pregnati je treba kristjane iz vseh vplivnih mest v državnih službah.« s Judje in tisk: »Če je zlato prva velesila tega sveta — je nadaljeval omenjeni rabinec — »je brez dvomu druga velesila tisk. Zato se morejo vresničiti naši načrti šele takrat, ko bomo imeli v svojih rokah ves tisk. Zato so judje dolžni delati na to, da v vsaki državi spravijo v svoje roke izdajanje dnevnikov. S pomočjo političnega časopisja moramo ustvarjati javno mnenje in ga voditi izključno po načelih naših zahtev. Na tu način bomo odstranili korak za korakom vpliv krščanstvu na javno življenje. -- Koliko je Judov: Leta 1922 je bilo vseh judov 13,670.000. Od teh pripade Evropi 10,323.000. Največ jih je v slovanskih pokrajinah in sicer: v Rusiji 3,500.000, na Poljskem 3,100.000, na Češkoslovaškem 350.000, v Jugoslaviji 65.000, na Bolgarskem 40.000, na Litvanskem 220.000, v Le-tiji 80.000, tako, da pride na Slovane 9 milijonov 695.000. Z ozirom na posamezna mesta jih pride največ na Solun (35%), Varšavo (33%). Budimpešto (22%), New York (18%), Dunaj (14%). Iz bojev katoličanov za versko šolo. Francoska brezverska vlada je nedavno sklenila, da odpravi vse šole za male otroke v novo pridobljeni Alzaciji Lotarin-giji in sicer v krajih, kjer ni vsaj 2000 prebivalcev, izvzemši, da občina hoče sama vzdrževati take šole. Storila pa je vlada ta sklep le zato, ker je vdela, da so večino teh šol v rokah samih katoliških učiteljev (od 89 šol jih je 86 takih, v* katerih poučujejo katoliške šolske sestre), dasi je na zunaj govorila, da jo sili k temu potreba varčevanja. Z ozirom na to pa je dognal poslanec Schumann, da ima Francoska na svojem lastnem ozemlju 2522 državnih (brezver. šol), ki jih ne obiskuje niti po 10 učencev, 1047 šol, ki imajo manj kot 5 učencev, 50 šol v pokrajini Ardeche z 2 do 3 učenci, 14 šol v Vondee-ji, ki nimajo niti enega učenca. V očigled takim dejstvom je seveda poslanec predložil francoski vladi oster protest zoper ukinitev katoliških šol v Loreni in je tudi uspel. Usoda doktorske razprave o Lurdu. Vodivni katoliški list na Portugalskem »A Epoca« pripoveduje tole zanimivost: Medicinec Azevedo do Souto je napisal svojo doktorsko razpravo »O Lurdu in zdravniški vedi«. Njegovo delo je medicinska fakulteta odobrila in medicinec je postal doktor zdravilstva. Raktor tega vseučilišča, ki je zagrizen nasprotnik katoliške vere, je vložil proti imenovanju novega doktorja ugovor pri ministru. Minister za uk in bogočastje Helder Ribeiro je res ugodil rektorjevemu ugovoru in uničil doktorsko čast mlademu zdravniku Azevedo do Souto. Minister je utemelji val svoj odlok s tem, da je doktorska razprava verskega značaja in nima nič opr»* viti z znanostjo. \rzenodo de Sonto pa so ie pritoži' na najvišje sodišče, ki mu ie dalo prav Sodišče ie odločilo, da ie ministrov odlr-k nezakonit, ker so vseučiliški profesorji medicine spoznali razpravo r.a dobro ta strogo znanstveno in nima niti rektor riti minister pravice tega odloka izpremimati. Tako ie mladi neustrašeni katoliški zdravnik zadal portugalskim jakobmcem novo blamažo. Pri tej priliki spominiajo listi da se ie podoben slučai dogodil ie !e'.a 1^12. v Franciii. Dr. Jeanne B o n je napisala razpravo v O nekaterih lurških ozdravljenjih* Ne. da bi se bila v razpravi dotaknila nadnaravne pcmoči, je s čisto zdravniškega stališča razpravljala o 17 slučajih jetike, 2 slučaja raka in enem slučaju zloma nege in popisala bolezni in zdravniške preiskave. Na tej podlagi jc izčrpno obdelala vprašanje ali je mogoče razložiti lur-ška ozdravljenja s sedanjimi znanstvenimi dogr.anji o histeriji ra živčnih boleznih. Samo radi besede »Lurd* so tedanji profesorji odklonili odobritev te doktor-ske razprave, dasi je nekateri niti pogledali niso. Jeanne Bon je morala napisati novo razpravo in dobila red >odlično«, Neki vseučiiiški profesor, ki je skušal tolažiti mcdicinko, ki je vse sveje študije odlično dovršila in jo je zavrnitev hudo zadela, je dejal: Zavrnitev ni veljala vam, tudi ne -vašim sposobnostim, ampak iz-ključno le predmetu, o katerem ste razpravljali. Patrick A. Seelian: Nodlag. Povest irskega dekleta. >Če bi jo vzeli za deklo, bi ji mogla tista, ki pride v hišo; — tako nežno je označil Donal svojo bodočo ženo — »vsak čas na štiri tedne odpovedati službo in jo pognati po s vetu. t >Saj se šališ, Donal!c je rekla gospa Hegartv. »Da bi mogla Nano kaj storiti, česar bi ti ne hotel! In vsa neumna je nate!« >Ali ni rekla. Kate,« je dejal njen mož, >ko so jo prišli Beglejjevi snubit, da bo vzela Donala C-on-norsa in nikogar drugega na vsem svetu, in da rajsa berači z njim od hiše do hiše, kot da bi nosila pri drugem svilo in baržun.i >Da. rekla je,« je pritrdila gospa Hegartv, >in se več. Meni sami je večkrat dejala, da se omoži za Donala ali pa za nobenega. In on jo hode sedaj zatajiti. kakor bi mu bila popolnoma tuja.c •a Hegartv oprijela .njegove besede. >5 a j pravijo, da sla njen cce in mati — Bog naj ju kaznuje! — živa in zdrava v Ameriki.: Pri tem je c«3tro pogledala staremu Eimondu Connorsu v oči. >Kako morejo to reči,-, je odgovoril Coanors, »ko nihče razen Boga ne ve, kdo sta njen oče in mati? c »Seveda, seveda, je rekel stari Hegariv. »toda ljudje si pripovedujejo najčudovitejše reči. A če je res. tedaj bi ti bil gotovo zadnji na Irskem, ki bi jo sprvje! pod svojo pošteno streho.' IVcal 5? je začel nemirno premikati na stolu in očetu se je povečala belota v očeh. toda sicer je ostal na zunaj popolnoma miren. »Nikoli se ne brigam za to. kaj ljudje govorijo,« je rekel. >Saj ne puste nikogar pri miru. Toda kaj pravijo, gospa Hegartv? Kajti bolje je, da povemo resnico, kot da jo skrivamo.« »Povej mu. Kate!« jo je silil Hegartv. >2eni se to bolje posreči. Kate ni tega nikakor avg.a izp»"evideti: ona ni mevrfa razumeti, da bi se tukaj moral ravno iecsii epoi vmešavati. >Ah. pustimo to!« je reki«, natika je si kapuco svo.cga črnega Piašča. >Koačajmo to reč, ko se ne moremo domeniti.« Tedaj je njen mož pogledal zelo odločno, kakor -bi hotel storiti veliko žrtev. »Čakaj, Ned. da ti nekaj povem. Tebi in hoji xeui dam trave še za eco ovco in novo pernico, na kateri ni še nihče le-žai. če spraviš iz hiše to —c hotel »e je posluiiti robatega izraza, pa pogied iz ostrih, plavth star\wih oči ga je zadržal in delal ie »— dekletce.< ' ' -S teboj, Ned Connors, je za zlodja težko kup-čevati. Mi bomo odnehali. Toda/ je rekel slovesno in dvignil prste, da okrepi svoje besede, >če bo iz tega kaj'hudega, boš kriv ti, ne jaz.c >Nič hudega se ne more zgoditi,: je rekel Donal, >rasen tistim, ki hočejo hudo. In ti naj se varujejo!« Tako je tedaj usoda odločila, da Nodlage ne bodo pognali v svet beračit vsakdanjega kruha, temveč da bo dobivala stanovanje, obleko in hrano, ne kot dekla, ampak kot pravi ud družine. Ona sama, ubogo dete. ki se je .--edaj razcvitala iz otroka v dekle z vsemi sanjami in željami in upi te dobe, ni ničesar vedela o v-sem, kar so ljudje domnevali o njeni skrivnostni preteklosti ali sklepali o njeni negotovi bodočnosti. Jokala je malo, ko sta Owen in njegova sfetra s poljubi in solzami in drugimi znaki ljubezni stopila preko praga starega doma, kamor sta se mogla vrniti le še ke-t tujca, nato pa je sla po svojih vsakdanjih opravkih kot navadno. Vsako jutro je pobrala svoje obrabljene knjige ter od^la v šolo, ki se je skrivala za mejo tam blizu pri mostu Own-an-aara, ter t-e učila iz svojega abecednika, da je stari učitelj občudoval njeno ubogljivost in razumnost. Zvečer se je vračala k skromni večerji, ki je obstajala iz krompirja in mleka, in k toplemu, ljubljenemu družinskemu ognjišču, kjer je postajala od dne do dne dražja. Včasih ie ji je vračala stara navada in večkrat je obstala pri mostu, da prisluškuje daljnemu glasu, ali je sredi berila o porednem otroku, ki je imel navado reči »Mi ni nič mar . nenadoma prenehala, položila prst na uho in prisluškovala. Stari učitelj, ki je bil nekaj slišal o njeni povesti, jo je pomilovalno pogledoval, njeni tovariši pa so se suvali: »Vilinji otrok zopet posluša duhove. Kdaj neki pridejo, da jo odnesejo?' Storžek. Otroška pravljica. XX. RfSen ječe. se napoti Storžek, da bi se vrnil r Soj-kino hL>«, a ned potjo sreča (trojno karo in potem se ujame v skopre. Predstavljajte si Storžkovo veselje, ko se je začutil svobodnega. Ne da bi se mudi! in preda'al zijala, je zapustil koj mesto in ubral pot. ki bi ga morala pripel ati do Sojkine hišice. Ker je bilo deževno vreme, .'e bila cesta vsa mla-kužasta in blatna, da bi se človek pogrezal do kolen. Toda dondek se za to ni zmenil. Cnan od hrepenenja, ca bi spet enkrat videl svojega očka in svoio sestrico z modrimi lasmi, je skokoma t»kel ko lovski pes in blato mu je štrkalo na čepico in čez. In ko je tako tekel, je govoril sam pri sebi: >Kcliko neprilik me je zadelo... Ta jih zaslužim, Edmond Cofinors je v*t,l kar je bilo znamenje, j £? t^t^^ da 5 SKaK i? ££ STna r13' ^ HC§arty ga * Pdjd ki ^ * so ti^rat Žlj^SSuTo il zopet potisnil na stol. 1 *zl... Trdno »klenem, odslej naprej premeniti živ- Razno. ia| Nevarne gosenice. Južni Afriki so se poja. vile rele armade črnih gosenic. V 30 kilometrov Široki fronti se bliujo nekemu velikemu mestu in požrejo med potjo vse kar je zelenega. 1'oslal so nadnje pline, ogenj, dim, kokoii, gosi, race is tako dalje. V Južni Afriki so na take napade ie navajeni, ne si.-er od strani gosenic, pat pa od strani kobilic in mravelj Nad armadami gosenic plavajo nepregledne jate vsakovrstnih ptic; to je pojedina. Kokoš in jajra. KofcoS znese v prvem letu okoli 20 jajec, v drugem 181, r tretjem ISO, v četrtem 100, v petem pa samo 5« 60. Dolg« resta. Cesta Bro-ad-way v Newyorku ji bila znana doslej kot na) dalj.^a mestna resta: J km je dolga Sedaj je M najdaljša cesta v Chira-go. meri 30 kilometrov! Italijanskih iiseljenrpi je bilo lani 312.000; od teh jih je Slo 208.000 r razne evropske države,j 104.000 pa v prekmorske dežele. Tarkinje se ne smejo več po starem oblačiti, temveč na evropski način. Tako zalileva pas" Kemnl, predsednik Tur-čijf. Prijatelj psof. - Neki Anglež je zapustil svoji nečakinji 2,75(1.000 dinar jev pod pogojem, da P® na njegovega psa >« ® skrbi zsnj. Ce dolfeio« zanemari, bo oskrbnik« zapuSčine poiskal W druzegs, da bo skrbel« par. Proti tečajn! Borba « severni tečaj se je «", I" pričela. Nam že zna« r»* »skoval ec Amundsen n» če priti n.\ severni tečaj zrakoolovom >Norgec, so mu e:\ zgradili Hanj ni. Norge je plavala Italije na Angleško « ' Rusijo ter se poda od w na otočje Spitsberge, KJ jo bo čakal Amundsel V sredi ali na koncu rM bo odplul proti tečaju. ameriSke dežele Mf pa hoče leteti proti te« Avstralec Wilkins, in cer v aeroplanu. teden bomo priobči« vsem tem daljSi 8lmei Ijenje in postati vzoren in ubogljiv... Dovolj sem sedaj lepo spoznal, da otroci, ki so neubogljivi, škodijo sebi in ne dosežejo nikdar ničesar v svoje dobro. In moj očka me je čakal?... Ga li dobim v Sojkini hiši? Toliko časa ubožca ze nisem videl in se kar topim od želje, da bi ga obsul s tisoč ljubeznivostmi in ga končal a poljubi! In Sojka, mi li od,pusti grdi lin, ki sem si ga usodil narediti? Mislili meram, koliko pc7»rnesti in ljubeznive skrbi sem bil pri njej deležen... in misliti, če sem danes še vedno živ, se meram zahvalili njej!... O, jeli mogoč kje bolj nehvaležen otrok in bolj brez srca, kot sem jaz? ... Ko je tako govoril, se je nenadoma prestrašen ustavil in stopil štiri korake nazaj. Kaj je zagledal? ... ... in nege so obvisele navpično v zraku. • Zagledal je ogromno , kačo, raztegnjeno' čez cule, ki je imela zelen lev, oči ognjene in preluknjan i op, iz katerega se je kadilo ko skozi line dimnika. Nemogoče si je predstavljati slrah dondkov, ki se je cddaljil več ko pol kilometra in sedel na ska-lovit griček, čakajoč, da bi šla kača po svojih opravkih in pustila prost prehod. Čakal je eno uro, dve uri, tri ure, a kača je ostala na mestu in tudi oddaleč se je videl rdeči blesk njenih ognjenih oči in sleber dima, ki se je dvigal iz repa. Tedaj se je Storžek, domišljajo« si, da ima pogum, približal na par korakov razdalje kači in i i je s fladkopiiliznjenim in tenkim glasom rekel: :,Oprostite, gospod Kačon, ali bi bili tako prijazni in se na oni strani toliko umaknili, da bi mogel mimo? Kot bi rekel zidu. Ni se ganil. Nato je Storžek ponovil z istim glaskom: »Vedeti morate, gospod Kačcn, da grem domov, kjer me čaka moj teka, ki ga nisem že toliko časa nič videl... Boste tedaj tako prijazni, dn bi lahko nadaljeval svojo pot?« Čakal je znak odgovora na svoje vprašanje, a odgovora ni bilo — nasprotno: Kačon, ki je izgledal dotlej čil in poln življenja, je pestal nepremičen in mrzel. Oči so se mu zaprle in rep je prenehal kaditi. . Jeli res mrtev? ..se je vprašal Storžek in si pomel roke od velike zadovoljnesti in ne da bi dalje čakal, se je pripravil, da bi ga preskočil in tako prišel na ono stran cest£»- Tcda ni še zaue;-;el noge, ko se je Kačon nenadoma vzravnal ko sprožena vzmet in don-dek, ki se je preplašeno po rakovo umikal, se je spotaknil in padel na tla. 1'ade! je pa ta'ko nesrečno, da mu je obtičala glava v cestnem blatu in so noge obvisele navpično v zraku. Ob pogledu na donclka, ki je stopical na račun možganov po glavi z neverjetno Iiitrico, je pograbil Kačona tak krčevit smeh, da se je smejal, smejal, smejal in mu je pod pritiskom smerne sile počila žila na prsih in je potem res poginil... Nato je začel Storžek spet teči, da bi prispel pred nočjo V Sojkin dom,, a ker ni mogel na cesti več pienašal ostrih ujedev silne lakote, je skočil na polje, da bi ulrgal par češ ulj grozdja mo3>katelca. L'a bi ne bil tega nikdar storil! Komaj je dospel ped trto in — k r a k... sta mu stisnili dve cslrcnazobčani železi noge, da je videl vse zvezde, kar jih je bilo na nebu. Nesrečni dondek je bil ujet v skopec, ki so ga nastavili tja neki kmetje, da bi jim s svojimi zobmi zgrabil par velikih kun, ki so bile pravi bič božji vsem kurnikom v okolici. h padalnim dežnikom se je spustil Neinee Knorr z aeroplana dol in sicer iz višine 8000 metrov. — Srečno je prišel na tla, a daleč proč od listo točke, ki je bila navpično pod aeroplanom; tako so ga zanesli vetrovi. Dohodki Svetega leta, Italijanski listi poročajo, da so pustili lani tujci v Italiji tri milijarde lir i it pol. Če je čistega dobička le ena sedmina, je to že 500 milijonov lir ali okoli 1150 milijonov dinarjev. Nova vrsta španske bo-lezui. Na Angleškem se je pojavila nova vrsta Španske bolezni, ki grozovito razsaja. V škotskem mestu (ilasgovv, ki šteje nad milijon prebivalcev, je polovica ljudi v popelji. Bolnišnice so prenapolnjene. Bolezen zdela bolnike že v par urah tako, da se Onemogli zgrudijo. V Londonu so našli več ljudi, ki so ležali nezavestni na cesti. Dolg post. Mlad moški v Berlinu, Jolly se piše, se je postil 44 dni; bil jo zaprt v neki kavarni, pod strogim nadzorstvom in ni dobival nobene brane. Med tem časom si ga je ogledalo okoli 300.000 ljudi, plačali so pa okoli 250.000 dinarjev vstopnine. VeČino je dobil Jollj-. Med postom jo suujSal za 15 kilogramov. Ko si je neba] postiti so mu dali najprvo čisto ju-l-o in so ga prepeljali v bolnico, da zopet okreva. Torej se je postil, da more živeti. Sedaj ga hoče nekdo drugi prekositi in se hoče postiti 50 dni. d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/VI, pošlje vsakemu naročnika »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ue bo Vam žal! Priporočamo lolinsho ciftorifo g m »IBiaBHBBIlBBBilH za smeh. Temna, črna noč. Lije, kakor iz škafa, "njen popotnik stoji sam na samotni cc-:e- Ves obupan gre dalje in pride do raz-Tam je stalo neko znamenje in hotel je prepričati, kaj je tam napisano. Ali ko naj to prebere v tej temni noči. Na-*>e vse moči, spleza z veliko težavo po ezem kolu, prižge vžigalico in bere: 0zor> sveže prepleskano!« Ji Ona: »Ali se spominjaš, ljubi možek, »tem mestu si mi pred 25 leti prisegel rečno zvestobo,«, On; »Da, da, baje se je na tem mestu pripetilo največ nesreč.« Gost vprašuje vratarja v hotelu za cene sob. Vratar mu odgovori: »Soba v prvem nadstropju stane trideset dinarjev, v drugem dvajset in v tretjem deset dinarjev.« Gost se zahvali in hoče oditi. »Ali vam cene niso pogodu?« vpraša vratar. »Cene so mi že prav, ali hotel mi ni zadosti visok.« »Emil, danes pred desetimi leti sva se v vojni poročila.« »Da, da, svetovna vojna je pustila mnogo nesrečnih posledic.« A,: »Koliko stanejo jajca?« B.: »Komad dva dinarja, ubita pa pol-drug dinar.« A.: »Torej prosim, ubijte mi jih deset.« Dve dami sta peli dvospev na neki veselici. Gospod, ki mu pa petje ni ugajalo, pravi svojemu sosedu: »Ta belo oblečena dama poje prav grdo, ali ni res?« »Oprostite,« je ta odgovoril, »jaz moram biti nepristranski, to je moja sestra.« »Ne zamerite,« se opravičuje gospod, »jaz nisem mislil te belo oblečene, pač pa ono v modri obleki.« »Tu pa govorite popolnoma resnico,« je odgovoril sosed, »tej modro oblečeni sem že jaz to večkrat rekel, ona je namreč moja — žena.« »Takoj mi pokaži pismo,« pravi mlada žena svojemu soprogu, »Vidim, da je pismo pisala ženska roka in ti si od strahu postal naenkrat bled.« »Res je. V pismu je namreč račun tvoje šivilje.« DOBRO BLAGO I NIZKE CENE! manuiaktur. trgovina na debelo in drobno LjubSjana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in dru-. gega perilnega blaga po izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte mantu fakturno blago le pri »OBLAČILNICI«, Upe fn moderne ŠtOfS ff1 kai^ie Postranski zaslužek C-^iS proti znamki za 1 Din »Propaganda«, reklamna druži a z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7,11. Kolesa Peugeot "IS MOTOC1KLI 1 ' ; UP Din OTS, 2/i8 do 12 in od «/i2 do 5. ure. Ne pomaga nič I Pre-iričajte sel Kar ie res. |e pa le res) Da jc najboljši nakup dobrega, trpežnega blaga za moike in žensk« obleke, le pri domaČi, znani trgovini pri (ESNIKO Liubliana, Llntforjeva ulica Največja izbira svilnatih rut in Jerpl Trpežni PALMA - kaučuk pete in podplati 10 napravljeni iz najboljže surovine, varujejo VI" obuvalo, 10 trikrat trpežnejii kot usn c in »»• omogočajo elastično hojo. — Ni razkošje, amp" neobhodna potreba vsakega človeka. Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 in 470. Brzoiav.: Gospobanka. Račun pottnaga čakovnaga urada ta Slovenijo *t 11.945 Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 ______ v lastni palači (vls k vis hotela »Union"). Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, filbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 15,ooo.ooo -( vloge nad Din 2oo,ooo.ooo— h,?!® tff0.vske k.red,ite' eskomPUra .menice' 'ombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene »hrambe za vrednote, kupuje in prodal kar najbolje tuje valute m dev.ze. spre,ema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi po** Amerlkaoski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje amerišk'h zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdajatelj: Dr. Frane Kaloree. 1» Urednik: Frane Zabret, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cei