Lisica in veverica.
Spisal Polenčan.
¦      C^ .J«ul eselo je skakljala veverica po drevju ter prišla na drevo,
vL    f     j^fflvM™\l   Po<^ katerim Je imela lisica svojo luknjo.
m. > /^/H lllll           Lisica,  ki  je sedela  ravno   pred   vhodom   svojega
^^—sMli/M hJm  stanovanja,  jo prijazno pozdravi in se jame pogovarjati
^ŠgjjMJ/MF      z veverico. Željna, da bi jo dobila v svojo pest, ji reče:
^jjjy         ,,Ali se nič ne bojiš, da bi prišel lovec in te ustrelil, ko
tako brezskrbno skačeš po drevju? Ravnokar prihajam z
lova domov;   na poti pa sem videla   moža s puško in psom;   jako sem se
prestrašila in tekla dotnov, kolikor je bilo mogoče. Pridi k meni v votlino,
da te ne doleti nemila usoda."
—~   56   ~—
V tetn pride lovec s psom-jazbečarjem. Lisica se brž skrije v svojo votlino, veverica se pa pritisne k deblu, da bi skrita opazovala, kaj se zgodi. — Pes šine v lisičino luknjo in prižene kmalu iz nje lisico, ki jo lovec ustreli. — Ko se pa veverica zopet čuti varno, si misli: nTu imaš! Meni si kopala jamo, sedaj si pa sama padla vanjo."