St. 12 Potoima poMtuiMM (C. C. eo. 1« posU) V Trst«. y nnfc, 14 Januari« 1927, Posamezna številka 31 cent. Letnik Lil List izhaja vsak dan zjutraj razen Naroćmn*i za 1 bimc L S mesece L 22—, r*>l 1«*» IS.—, ▼ inimutro muečzo L 6.50 več. — Posamezne šteTi*;t O^*«"** za I mm prostor« v Sirokasti 1 kolone (58 mmV. frjt ti Jhbrtn% oglase L I«—f za osmrt- nice, zahvale, poslana, tJ*!^1^ T^^???'/*"**® denarnih zavodov L Oitt-t tmtfr^mj L 2.— VV: •____ EDINOST Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 30. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne «Edinoet» Poduredništvo v G o r i c i : ulica Giaeue Carducci št. 7, I. n. — Telef. št. 32X Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Iz dežele"^ diktatorja Bettflena Budimpešta, 11. jan. Volitve v ogrski državni zbor, ki so se vršile v starem letu in so se končale z veliko zmago vladnih strank, so tvorile le en del ogrskih političnih volitev. Na njih so bili izvoljeni poslanci, ki bodo sestavljali kot poslušno orodje v rokah grofa Betlilena ogrsko dolnjo zbornico. Grof Bethlen se je izkazal pri teh volitvah kot izboren volilni tehnik. Ko bi se ne bilo izkazalo v onih okrajih, kjer je bilo glasovanje tajno, da se je volilo po njegovi želji le tam, kjer so morali volilci javno glasovati, in to je bilo povsod, razen v nekaterih večjih mestih, potem bi lahko označili nedavne državnozborske volitve na Ogrskem kot klasičen primer, na katerem se lahko poučijo vsi volilni mogotci, kaj se pravi pravzaprav «delati vo-iitve». Včeraj — 10. januarja pa se je odigralo drugo dejanje ogrske volilne «borbe», bile so dovršene volitve v gornjo zbornico, ali — kakor se tu oficiel-no pravi — v parlament ogrskih magnatov. S tem je ves volilni akt končan in ogrski parlament se laliko sestane, kadar hoče, oziroma kadar hoče grof Bethlen. Tudi} pri volitvah v magnatsko zbornico je namreč zmagal grof Bethlen ter se obenem odkrižal nekaterih svojih najnevarnejših nasprotnikov. Prva seja novega parlamenta je določena na 29. januarja. Ta dan se sestaneta obe novoizvoljeni zbornici, ta dan pride v parlament tudi sam regent in li3ti bodo pisali, da se z 29. januarja začonja nova doba v zgodovini Ogrske, oziroma v zgodovini njenega sedanjega režima. v Gornja ali magnatska zbornica šteje 243 članov. Izmed teh se jih 153 voli, 40 jih imenuje regent na predlog ministrskega predsednika in 50 se jih rekrutira iz vrst visokih državnih funkcionarjev, visokih sodnikov in uradnikov. V političnem pogledu je gornja zbornica sestavljena kakor dolnja, t. j. iz ljudi, kakršne hoče in v kakršne zaupa grof Bethlen. Samo ob sebi se razume, da je predvsem vdanih vladi onih 40 magnatov, ki se imajo njej za^ hvaliti, da so postali člani visoke zbornice. Nad tisoč oseb je namreč predložilo prošnjo za ta Častna mesta in vsak si je poskrbel tudi za čim boljša priporočila. Vsak prosilec se je poleg trga obvezal s Častno besedo, da bo zvesto podpiral politiko vlade, in tako ni imel grof Bethlen težke naloge, da si izbere med njimi naj zveste jše. Brezpogojno in slepo bo torej podpiralo Bethlena v gornji zbornici 90 članov, če prištejemo k prvim še onih 50 iz vrst državnih dostojanstvenikov in uradnikov. Od 153 voljenih članov «par-' lamenta magnatov» jih voli o-grsko plemstvo 38, a ostale volijo samoupravna telesa in občine, trgovske in odvetniške zbornice, razne znanstvene u-stanove, akademije, glavno mesto Budimpešta in židovska cerkvena občina, inžinirska zbornica itd. Vse te ustanove stojijo seveda direktno ali indirektno pod vplivom vlade ili se lahko smatrajo za orodje današnjega režima in od n j ili izvoljene osebe morajo biti potrjene od vlade. Torej tudi to niso nikake volitve temveč prej imenovanje. Nekoliko besed moram povedati še posebej o volit vali za onih 38 aristokratskih sedežev. V volilne liste se je dalo vpisati okoli 200 ogrskih aristo-kratov-fevdalce v, katerih vsak ima po 10.000 hektarjev zemlje. Po dolgih pogajanjih so se ze-dinili, da postavijo samo eno kandidatsko listo. Drugače pa 1° <>fn~>ko plemstvo razcepljeno V I T ?trailk*- En del je namreč ortodoksno legitimističen, a drugi je istotako legitimističen, toda obenem odobrava politiko grofa Bethlena in jo podpira. Ortodoksni legitimisti, ki so proti Bet li lenu, so že bili postavili svojo lastno listo, toda po dolgih pogajanjih, z drugo skupino so jo umeknili. Najvid- nejši predstavnika legitimistov so bili sprejeti v enotno listo, tako grof Andrassy, mejni grof Palavicini in Se nekateri drugi aristokrati, ki so kandidirali pri volitvah v poslansko zbornico, a so propadli in izgubili mandate. Sedaj bi bili sprejeti med člane gor. zbornice. Izkušeni politik grof Andrassy se je pokazal pomirljiv in je pristal na kompromis. Toda volitve so bile tajne in menda radi te tajnosti se je moglo kakorkoli zgoditi, da je grof Andraasy z vsemi svojimi prijatelji pri glasovanju propadel. Grof Bethlen je uničil s tem svoje najvztrajnejše in najnevarnejše nasprotnike v ogrski aristokraciji ter je postal tako absoluten gospodar v obeh zbornicah. Zanimivost nove gornje zbornice bo zastopnik židovske cerkvene občine, glavni rabin židovskih cerkvenih občin Ema-nuel Levi. Druga zanimivost bo en delavec, ki je bil izvoljen v gornjo zbornico od poljedelskih zbornic (agrarna stranka). Morda se hoče s tem dokazati, da so vsi sloji prispevali k Bethle-novi zmagi. Mnogo težkoč je bilo s člani habsburške rodovine. Po volilnem redu se lahko volijo v gornjo zbornico oni nadvojvode, ki živijo na Ogrskem in govorijo ogrski ter so dovršili 35. leto starosti. Ta starostna meja pa je bila znižana na 24. leto, ker so hoteli imeti nekateri legitimisti v zbornici tudi Friedricho-vega sina nadvojvodo Albrehta. Prijateljski stiki med Italijo, Madžarsko In Romunsko RIM, 13. (Izv.) K vestem o predstoječem potovanju grofa Bethlena in romunskega državnega podtajnika v finančnem ministrstvu g. Mainolescu v Rim, prinaša «Agenzia di Ro-ma» naslednje podrobnosti: Bethlenovo potovanje v Rim je v resnici zamišljeno. V to svrho so bila že izmenjana mnenja med Rimom in Budimpešto, toda natančni čas, oblika in namen potovanja niso bili Še določeni. Komentarji nekaterih inozemskih listov so sedaj v tem pogledu preuranjeni. Brez dvoma pa bo to potovanje še bolj okrepilo prisrčne odnošaje in pripravljenost k sodelovanju, ki vlada med Rimom in Budimpešto. G. Mainolescu pa odpotuje v Italijo že v najbližji bodočnosti. To potovanje je združeno z generalno razpravo o važnih vpra-šanjih ekonomskega in finančnega značaja, katera se tičejo italijansko-romunskih odnoša-jev in ki se lahko razdele v dve skupini: 1) priprava italijansko-romunske trgovinske pogodbe, in 2) sklenitev eventuelnih dogovorov gospodarskega značaja, ki bodo še bolj pospešili ita-lijansko-romunsko sodelovanje. V političnih krogih se podčrtava zmerom bolj naraščajoča prisrčnost, ki vlada med obema državama in ki bi morala doseči svoj višek z rimskim obiskom romunske kraljevske dvojice. Ta obisk pa je moral biti odložen radi nepovoljnega zdravstvenega stanja romunskega kralja. Delovanje Italijanske komisije za mednarodno gospodarsko konferenco RIM, 13. (Izv.) Danes zjutraj se je sestala v palači Chigi delegacija, ki bo zastopala Italijo na prihodnji mednarodni gospodarski konferenci, ki se bo pričela v Ženevi 4. maja t. L Na sestanku so bili udeleženi vsi pred naznačeni delegati, z izjemo bivšega finančnega ministra de Štefani, ki je podal o-stavko na svoje mesto, češ da mu razne obveznosti ne dopuščajo udeležiti se konference. Sestanka se je udeležil tudi državni podtajnik on. Grandi, ki je predal navzočnim vladne pozdrave ter jim začrtal smernice programa, katerega se bo morala oprijeti delegacija na konferenci. Nato so delegati razpravljali o pripravljalnih delih za konferenco. Mefiome nOtellev Norm odredbo m pripravljajo RIM, 13. (Izv.) Kakor poroča «Correspondenza», bo v kratkem času objavljen odlok, s ka*-terim bo dana naučnemu ministru možnost, da poljubno premešča tudi med Šolskim letom, iz enega mesta v drugo in tudi iz ene pokrajine v drugo one učiteljske moči, ki bi ute#-nile ovirati redno poslovanje šole. Proti podobnim premestitvam ne bo dovoljena nobena pritožba. _ Dober uspeh posojila RIM, 13. (Izv.) Včeraj so bile vržene na trg na borzah v New-Yorku obligacije 10-milijonske-ga dolarskega posojila, katerega je najela Zveza električnih obratov v Milanu s pomočjo a-meriških bank. Obligacije so bile ob 10. uri že razprodane, kar se smatra za velik uspeh posojila. _ Žalitev prvega ministra LUCCA, 13. (Izv.) Neki občinski stražnik je zasačil na prestopku voznika Salvatore Piccininija. Na postopanje stražnika je Piccinini odgovoril s preklinjanjem, pri čemer je izpregovoril tudi težke žalitve proti prvemu ministru- Na lice mesta je prihiiel orožniški brigadir, ki je skupno z nekaterimi drugimi ukrotil razjarjenega voznika ter ga peljal v zapor. FIRENZE, 13. (Izv.) Danes zjutraj je bil odveden v zapore zidar Ivan Battista della Pietra, ki je na tukajšnji postaji izgovoril težke žalitve proti prvemu ministru. _ VlM Mit is pasojiMi RIM, 13. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel predsednik vlade fz-vrševalni odbor Zveze posojilnic in hranilnic. Predsednik odbora sen. Ferrero di Cambiano je tolmačil predsedniku vlade želje hranilnic in ga prosil, da bi bil čimprej izveden zakon o preureditvi hranilnic in o razlikovanju istih od narodnih kreditnih zavodov; prosil ga je tudi za pomoč vlade, ki bi omogočila večji razvoj agrarnega kredita. Predsednik vlade je izrazil napram odboru svoje pripravljenost, da ustreže upravičenim Željam hranilnic, ki so tako važne za razvoj kmetskih slojev. _ Anglija bo potom radia zvezana z dominijonl RIM, 13. (Izv.) Senator Mar-coni je izjavil zastopniku rimske «Tribune», da odpotuje v najkrajšem času spet v Anglijo, kjer bo vodil pripravljalna dela za radio-postaje, s katerimi bo omogočen direktni radiotele-grafski in radiotelefonski spoj med Anglijo ter njenimi kolonijami in domini j oni. Z direktnim radiotelegraf-skim in radiotelefonskim spojem med Anglijo in Avstralijo bo premagana ogromna razdalja 20.000 km. Curtlasa se ne bo posrečilo sestaviti nove vlade? BERLIN, 13. (Izv.) Čeprav je frakcija nemškega centra izjavila, da ne mara, iz notranje- in zunanjepolitičnih razlogov, sodelovati v vladi, kakršno si želi Curtius, vendar ta še ni izgubil vsega upanja, da se mu posreči sestaviti vlado. Danes zvečer ima predsedstvo centruma s Stresemannom razgovor, na katerem bo zahtevalo pojasnil glede njegove bodoče zunanje politike ter ga vprašalo, ali je pripravljen sodelovati z nemškimi nacijonalistl. V političnih krogih so mnenja, da se Curtiusu ne bo posrečilo sestaviti nove vlade. Revolver pel razpravi o proraSini BUENOS AIRES, 13. (Izv.) V poslanski zbornici je došlo tekom razprave o državnem proračunu za 1927. leto do težkega incidenta med radikalskim poslancem Rod-riguezom in socijalističnim poslancem Peno. Incident bi se bil skoro izpremenil v tepež, če bi tega ne bili preprečili drugi poslancu Poslanec Rodriguez je namreč že bil nameril revolver proti svojemu nasprotniku, pa so ga še pravočasno zadržali. izlm madžarskega < poslanika • odnoftajih med Jagoslavijo In Madžarsko BEOGRAD, 13. (Izv.) Madžarski poslanik grof de Horty je bil danes v zunanjem ministrstvu, kjer je posetil ministrovega pomočnika Jovana M a lukovica. Po tem obisku je izjavil novinarjem, da je Marko vicu izrazil sožalje svoje vlade nad prerano smrtjo poslanika dr. Ryb£fa. Glede potovanja grofa Bethlena v Italijo je poslanik izjavil, da ne ve nič pozitivnega. Jutri se odpelje v Budimpešto, ker je premeščen kot poslanik v Rim, vendar pa se iz Budimpešte še enkrat vrne v Beograd pred svojim definitivnim odhodom v Rim in »io tedaj bo lahko dal novinarjem podrobnejše izjave. Naglasil pa je, da med Madžarsko in Jugoslavijo ni vzroka za spremembo dosedanje politike prijateljstva. Tudi ni mogoče natančno reči, ali bo grof Bethlen res potoval v Rim, ker sta za 25. januarja sklicani madžarska poslanska zbornica in madžarski senat na svojo prvo sejo in je naravno, da bo moral grof Bethlen prisostvovati obema sejama in torej ostati v Budimpešti. Na nadaljno vprašanje, kako je z zasedbo madžarskega prer stola v zvezi z zaroko nadvojvode Albrehta z romunsko princezinjo Ileano, je poslanik dejal, da so te fantastične vesti dementirane. Kar se tiče zaroke je tudi to vest že zanikal romunski poslanik v Beogradu. Glede dostopa Madžarske do morja na Reki, je madžarski poslanik de Hosty dejal: «Naše stališče do Jugoslavije ostane neizpremenjeno. Sicer pa se vse fantastične vesti zadnje čase "širijo iz madžarskega opozicijskega lista «Pesti-Naplo», ki jih uradne brzojavke iz Budimpešte vse dementirajo. Globoko sižiii? u umiiu radi smrti ar. Syb&fa BEOGRAD, 13. (Izv.) Smrt poslanika dr. Rybafa je v vsej državi vzbudila globoko sožalje. V zunanjem ministrstvu so se danes tekom dopoldne po vrsti zglasili zastopniki inozemskih drŽav ter izrazili svoje sožalje. Truplo dr. Rybafa se nahaja v katoliški kapelici na odru. Pogreb se po novi določbi zunanjega ministrstva vrši v soboto ob 10. dopoldne na državne stroške. ' Vstajo o Mehiki pstiičenc? Komnnikč vlade — 24 v®jahn? in nad 100 vstašev umorjenih MEHIKO, 13. Pred sedn iš t vo vlade, je davi objavilo uradno poročilo o zadnjih dogodkih v Mehiki. Poročilo pravi, da je za izgrede odgovoren katoliški e-piskopat in zatrjuje, da so se izjalovili načrti duhovnikov, ki so hoteli, izzvati vstajo. Vlada bo uvedla preiskavo in vsi krivci bodo strogo kaznovani. Do izgredov je prišlo v desetih državah, tekom katerih je bilo umorjenih 24 vojakov in 75 vstašev. Pri Mehiki so vojaki obesili sedem vstašev ter jih pustili viseti na drevesih. V državi Ja-lisco pa je bilo umorjenih 26 vstašev. LONDON, 13. (Izv.) Iz New-Yorka prihajajo vesti, po katerih naj bi bil mehikanski predsednik Calles priznal, da obstoji v Mehiki revolucijonarno gibanje. To priznanje je vzbudilo v tisku Združenih držav veliko pozornost. Predsednik Calles graja katoliški episkopat radi povzročitve številnih Incidentov v poslednjem času ter obtožuje istega, da nalašč povzročuje incidente, ki so stali v zadnjih dneh 24 žrtev zvezno armado in 75 žrtev iz vrst mehikanskih katolikov. Pnfiangkikt demonstracije m Kitajskem Belgijski konzul aretiran LONDON, 13. Iz Han-Kova poročajo, da so kitajski delavci napadli včeraj belgijskega konzula ter ga odvedli v policijski urad bivše ruske koncesije, kjer so ga pridržali. Francoski konzul, ki je takrat šel mimo omenjenega policijskega urada, je prosil, naj ga puste govoriti z jetnikom, pa ga Kitajci niso u-slišali. Tekom popoldneva so kitajski demonstranti spet nalepili na zidove angleške koncesije celo vrsto letakov, v katerih se napadajo Angleži. Na mestni hiši ne plapola več britanska zastava, kajti Kitajci so odnesli drog. _ Kitajski generali se spet pripravljajo na boj proti Kantcneem LONDON, 13. Iz Pekinga sporočajo, da so v kitajskih krogih prepričani, da bodo poveljniki severnih vojska kmalu pričeli operacije proti kantonskim nacijonalistom. Čete iz Šan-Tunga, ki se sedaj nahajajo v severnem Kiang-Su, štejejo 75.000 mož. Druga vojska pa, ki sedaj počiva v Ki-Li, šteje kakih 50.000 mož. Iz Manilie prihaja vest, da je a-meriški rušilec torpedovk «Ed-sal». ki je natrpan z mornarji, od-plul proti Šanghaju. Vojna ladja «Huron» bo te dni odpeljala na Kitajsko tristo vojakov in mornarjev. Tudi v tem pogledu se je zunanji minister držal izjav, katere je podal predsednik drŽave Coolidge v svoji poslanici. Cim je prečital svojo izjavo, so člani komisije stavili nanj različna vprašanja. Združene telm In Nfkarsguo WAŠHINGTON, 13. Izv.) Zunanji minister Kellogg je poročal danes pred senatorsko komisijo za zunaje zadeve o politiki Združenih držav napram Nikaragui. Kellogg je prečital dolgo izjavo, v kateri je podal iste misli, kakor jih je izrazil predsednik Coolidge v svoji poslanici. Seja komisije se je vršila pri zaprtih vratih. Kakor se do7nava, ni doprinesel Kellogg nikakih novih vesti o zalaganju vstašev z orožjem in municijo s strani Mehike. Na Norveškem bodo spat pili. OSLO, 12. Kakor v Združenih državah, tako je bila tudi na Norveškem v veljavi prohibicija. Prodajanje alkoholnih pijač je bilo prepovedano. Pred nekaj meseci se je vršilo v vsej državi ljudošiljamo v globoki tugi in zvesti hvaležnosti poslednji spoštljivi pozdrav. Vaši gospej materi in vsem Vam izražamo najtoplejše sožalje. Za slovenska društva in organizacije mesta in okolice: poslanec Wilfan.» Odpuščenem« učite jituu Na razna vprašanja javljamo, da*se prošnje za pokojnino vlagajo potom didaktičnih ravnateljstev na kr. Šolsko skrbstvo v Trstu. Priložiti je treba vse potrebne priloge kakor za navadno pokojnino. V prošnji je navesti, da je prosilec odpuščen z odlokom z dne 31. decembra 1926, št.--na podlagi zakona z dne 25. decembra 1925, št. 2300. n. •EDINOST* V Trstu, dne 14. januarja 1927. Kavcije 22 trgovinska dovoljenja Dodatno k včerajšnji objavi finančne intendance o načinu polaganja \ie za trgovce trzašk • polcrajine o^uzarjamo -prizadete še na določbo, da je treba pri svo-taii, ki se pošljejo kr. pokraijnski zakladnici po poštni nakaznici, poslati obenem še pristojbino za pobotnico za dvignjenje zneska, katera pristojbina znaša 5 atotink za znesk.- do 100 lir in 10 siotink za vsak višji znesek. • * • Prefekturni komisar tržaške občine kocn. Fronteri je izdal 11. t. m. razglas, v katerem se pozivajo vsi tržaški trgovci, ki že imajo trgovine, rlr» vložijo preko fašistov-ake federacije v Trstu prošnjo za dovoljenje. Prošnja naj bo pisana na kol kovanem papirju za 5 lir. K prošnji \je treba priložiti drugo kolkovno polo za 2 liri in potrdilo o vplačani kavciji. (Čitajte razglas finančne intendance v včerajšnji <*Edinosti»!). Prošnjo je treba vložiti najkasneje do 31. januarja 1927. in v njej mora bfti natančno označeno: 1) kje se nahaja trgovina; 2) kako dolgo obstoja trgovina; 3) blago, ki se v njej prodaja; 4) ali na drobno ali na debelo, ali v posebnem lokalu ali na prostem v obliki potujoče trgovine; 5) oseba, ki ji je poverjeno prodajanje, ako ni ta oseba prosilec sam. Opozarja se tem potom, da ne sme nihče odpreti nove trgovine brez predhodnega dovoljenja občinskega oblastva, ker veljajo za odpretje novih trgovin enake določbe kot za stare trgovine. Nove trgovine, ki se odprejo brez občinskega dovoljenja, se bodo takoj zaprle. Razpust H. D. „Kres" v iforjah Z odlokom tržaške kr. prefekture št. 068-9013 z dne 9. decembra 1926. je bilo razpuščeno mladinsko društvo «Kres» v Štorjah. V soboto 8. januarja so prišli v društvene prostore orožniki in sporočili razpust društva. Zaplenili so dru. štveno imetje obstoječe iz 168 knjig, poslovnih knjig, kraljeve slike in društvenega pečata. Vse to so odpeljali na orožniško postajo v Sežano. Iz tržaškega življenja Po krvavem pretepu v ulici Co-logna. - Vozaik Chisseno aretiran. Včeraj smo poročali o krvavem pretepu v ulici Cologna, kjer je voznik Nikola Chisseno težko ranli z nožem svojega tovariša Antona Poli. Kakor znano, se je Chisseno po krutem dejanju odtegnil aretaciji z begom. Policijski organi so ga iskali vso noč, a ga niso mogli nikjer iztakniti. Kmalu po dogodku so se policijski organi podali v Chi> stanovanje v ulici Molino a vento št. 30, kjer so zvedeli od njegove žene, da je mož prišel zvečer domov, pa da je kmalu zopet odšel; bil je zelo razburjen in je dejal, da se gre javit orožnikom, ker da je storil nekaj hudega. Ker se pa to ni zgodilo, so policisti ostali na straži v bližini stanovanja, domnevajoč, da se bo mož prej ali slej vrnil domov. Stali so na preži vso noč, a ne zaman. Okoli 6. zjutraj so zapazili moškega, ki je previdno smuknil v vežo omenjene hiše. — Uverjeni, da možakar ni nihče drugi nego zasledovani Chisseno, so mu agenti zastavili pot in ga a-retirali. Chisseno — bil je v resnici on — se ni prav nič upiral policijskim organom temveč jim je mirno sledil na policijski komi-sarijat v ulici Luigi Ricci, kjer je bi takoj zaslišan. Mož je priznal krvavo dejanje, a se je izgovarjal, da ga je izvršil v silobranu. — Dejal je, da ga je Polli, ki je bil vinjen, prvi napadel in ga udaril z nekim topim predmetom po glavi. Bolečine so ga tako razpalile, da je izgubil oblast nad seboj; potegnil je nož in z njim parkrat mahnil po Poliju, pa ne z namenom, da bi ga ubil. V dokaz, da je posegel po nožu le v skrajni sili, je mož poka/al številne bnn-ke in krvave podplute na raznih delili Života, zlasti na plavi. Po zaslišanju je bil mož odveden v zapor v ulici Coroneo. Stanje Polila je še vedno nevarno, a vendar ne kritično. Ako ne nastopijo ka! n komplikacije, kar se pa sicer prav lahko zgodi, bo mož okreval. __ Drzna žepna tatvina Ko je natakar Humbert Cervar, stanujoč v ulici Udine št. 30, pred-sinočnjim stal pred kavarno «Ter- geste» na trgu Borsa in čital časopis, je nenadoma začutil lahek dregljaj; ko se je ozrl, je zapazila elegantno oblečenega mladeniča, ki se jr oddaljeval naglih korako-, kakor da se lun zelo mudi. Prvi hip je Cervar menil, da ga je mladenič le slučajno dregnil mimogrede, toda ko je kmalu potem ugotovil, da mu je zmanjkala listnica z zneskom 84 lir in raznimi osebnimi. listinami, je takoj uganil, pri čem da je. Skušal je izslediti mladeniča, a ta je medtem že izginil. Cervarju je ostala le skromna tolažba, da je javil dogodek kvesturi. Šivilja, ki si je sama odmerila plačilo. Pred približno mesecem dni je zasebnica Alda Mrachig, stanujoča v ulici F. Rismondo št. 7, izročila šivilji Emiliji V., stanujoči v ulici Gatteri, dve moški obleki, da bi jih popravila. Predvčerajšnjim je prišla k šivilji pogledat, ali je že izvršila naročeno delo. Toda v svoje veliko začudenje je Mrachigeva zvedela, da je šivilja obleki ne samo popravila, temveč tudi prodala, ker je menila, da ne bo nihče priSel ponje. Šivilja se je skušala pobotati z Mrachigevo s tem, da ji je ponudila odškodnino v znesku 220 lir, toda Mrachigeva ni sprejela ponudbe, ker je meli- da sta bili obleki vredni n-manj 600 lir. Zato je jav " zadevo kvesturi. Tržaško sodišče Po slovesni otvoritvi juridične-ga leta 1927, ki se je vršila predvčerajšnjim, so se včeraj nekoliko pozno pričele zopet kazenske obravnave v vseh sekcijah. Tatvina v Tehničnem zavod«. Josip Bussanich in Ivan Jurisse-vich sta obtožena, da sta v več presledkih odnesla iz Tržaškega tehničnega zavoda 70 kg svinca. Roža Luchetta in Eveliha Savo pa da sta nakupili ukradene stvari. Oba prva obtoženca priznavata dejanje, ženski pa tajita. Edina priča v obravnavi je uradnik tovarne strojev Fortis, ki je razkril tatvino. Bussanich si je razb:'val kose svinca in si jih obešal na telo pod obleko. Branila sta odvetnika Kezich in Bologna Ern&ni. Sodišče je oprostilo Evelino Savo radi nezadostnih dokazov in obsodilo Bussanicha na tri mesece in 27 dni zapora. Jurissevicha na en mesec in 28 dni zapora. Luchet-to pa na 83 lir globe, a vse pogojno in brez vpisa v kazensko spričevalo. Tatvina obleke Marija Marasutti iz Padove se je zagovarjala včeraj pred tržaŠ-kii Kazenskim senatom radi tatvine na Škodo Klementz Marije, kateri je odnesla odrezek za moiko obleko in šest finih ženskih srajc. Obto'ženka priznava svoje dejanje, a pravi, da je zločin napravila v sili. Ima namreč otroka v zavodu, je ločena od moža in ?e bolna. Ni si znala pomagati je segla po tujem blagu. Za srajce je dobila 50 lir. Državni pravdnik odv. Rotella je predlagal zanjo zapor 11 mesecev. Zagovarjal jo je odvetnik Gia-nini. Marassuttijeva je bila obsojena na pet mesecev ječe in na poravnavo sodnih stroškov. TELESNA VZGOJA SPORT SAVCZ SODNIKOV Nedeljske tekme. I. divizija: Igrišče Adria: Corcordia - Tom-maseo; sodnik g. Smerdel. — Igr. Obzor: Sparta - Adria; sodnik g. Pertot. — Igr. Trstenik: Zora -Obzor; sodnik g. Bernetič. II. divizija: Igrišče Trstenik: Val II. - Bazovica; sodnik g. Kra-vos. — Igr. Obzor: Rocol - Sv. Ivan; sodnik g. Pertot. — Igr. Prošek: Opčine - Jadr .n; sodnik g. Daneu. S. S. S. D. PRIMORJE javlja T.V.S.U., da je igrišče Primorja v nedeljo 16. t. m. zasedeno od 14. do 16 ure od samega društva Primorje. Vesti zjioriškega Goriške mestne vesti Pojasnila o novi postavi glede trgovine V raznih občinah različno tolmačilo novopostavo o javni pro- ! daji. Tako ponekod hočejo obse-či najrazličnejše kategorije obrtnikov med one, ki bi morali plačati kavcijo za javno prodajo, pa čeprav niso ti trgovci. Tako tolmačenje je protivno smislu postave. Tega mnenja je tudi goriško sindikalno udruženje trgovcev in industrijalcev, na katero smo je obrnili po potrebno pojasnil. Izključeno je tako na pr., da bi morali naši navadni mali mlinarji po deželi vplačati kavcijo* ravnotako kovači, krojači in drugi obrtniki. Ni potreba plačati kavcije gostilničarjem, ki morejo itak že plačati visoke takse za vsakoletno dovoljenje. Ravnotako nam je pojasnilo sindakalno udruženje glede trafikantov (apaltarjev) ; tudi njim ni treba vplačati kavcije. Izžrebana srečka Odbor Goriške Mohorjeve družbe je izžrebal srečko št. 01851, serija 4000 (zeleni listki). Kdor se do 15, februarja 1927 javi z izžrebano srečko, mu bo odbor izplačal 1000 lir. _ VOJSČICA NA KRASU V slovo! Ob priliki premestitve orožniSke postaje v Opatjeselo se tukajSnje občinstvo in občinske oblasti iskreno zahvaljujejo gosp. brigadirju Sebastijanu Russo, ki si znal skozi leto dni službovanja v lahkih in težkih prilikah pridobiti simpatije moža javne varnosti. Isto tako ostalim karabinerjem, ki so nas čez dve leti službe na VojšČici neradi zapustili. DORNBERG «Vračajo se» — je rekel star, premišljen m oz ko je zvedel novico, ki je danes že po vsej vasi stara, da so se vrnili nekateri naši izseljenci, ki so pred leti odšli v Bosno v okolico Banje Luke, ter so tam zelo slabo naleteli, tako da so se nekatere družine ž" -mile nazaj domov, druge pa so na potu. Ker spada ta zadeva zelo občutno k našemu izseljenižkemu vprašanju, treba da jo primerno premotrimo. Pred leti torej, ko je letina tudi bila slaba in so lju* tarnali, da ne morejo več živeti na tej zemlji, so se začeli izseljevati. Tedaj so odšli prvi v Ameriko in Francijo, nekateri pa, bilo je več družin, so odšli v Banjo Luko v Bosni, ker so se tam kazale dobre prilike za nakup zemlje. Ko ie prvi pisal, da je tam kupil veliko, obsežno zemljišče za razmeroma nizko ceno, so mu kmalu sledili drugi. Toda zgodilo se je, da so oni kmetje tam doli prodali le zemljo, medtem ko onega, kar je na nji, trave, gozda, hiše itd. niso prodali. Ko so torej došli naši ljudje na posegtvo, da se tam naselijo, so jih kmetje kratkomalo zavrnili in jih pognali, češ da oni so še vedno lastniki vsega, kar na zemlji raste. Kaj so torej hoteli naši zviti Dornberžani? Zemlje niso mogli jesti, prodajati tudi ne. Tožili ?o se, pa nič opravili. Seveda so takrat, ko so odhajali od tu, vse svoje posestvo prodali in ne za visok denar. Zdaj nimajo ne tam nič in tudi tu nič. Nekateri so se tam dol udinjali pri drugih velikih posestnikih za neznatno dobroto; dobijo polovico pridelka, polovico pa morajo^ dati gospodarju; poleg tega mu rediti krave in popravljati orodje in drugo. Nihče pa si tega ne želi in ljudje iftčejo Čim več prilike, da odidejo zopet domov. Rekli smo že, da so se nekateri že vrnili in da se drugi vračajo. Toda tu jih je čakalo slabo. Svojega doma nimajo več, ljudje pa jih tudi le nerodno sprejmejo pod streho. Sedaj mislijo zopet na izselitev, pa v južno Ameriko. Toda tam je že tudi dovolj naseljencev in se novim slabo godi, da si ne znajo pomagati. Mislijo tudi na Avstralijo, pa tudi tam je slabo in pa daleč, strašno daleč. Denarja pa manjka. Neprestano pa tišči v hrbet vprašanje — kam? Najbolj hudo je ta stvar zadela nekega nekdaj morda malo preveč ponosnega kmeta, ki je prišel ob vse svoje precej obilno premoženj«. po tej nepotrebni «raiži». Naj služi ta zgodba v pouk našim ljudem, ki se hočejo izseliti. IDRSKO PRI KOBARIDU Kot drugih prebivalcev na Tolminskem se je tudi naših vašča-nov lotila neka neodoljiva težnja po izseljevanju. Ta težnja se je polastila posebno mlajših. Naši fantje, bodisi da so bili že v svetovni vojni, bodisi da so se sedaj vrnili iz vojaške službe so videli na ta način ped sveta več, kot se ga razteza okoli njihove vasi. Zaradi tega so se seveda naveličali svojega rodnega krova; strast jih žene po svetu proč od domačije. In zakaj vse to? Zato, da postane na ta način brezdomec, da si pojde iskat v tuje, daljne nepoznane kraje negotove sreče, sreče, ki naleti na njo mogoče od sto eden? Ne, tega ni krivo vse to. Gruda, ki jo poseduje naša vas, je bogata, zmožna je prerediti nas vse, a mi se ne zavedamo njene vrednosti za nas in zato silimo brezmiselno nepoznan svet. Vsak varavi glas o bogastvu, ki ga je mogoče doseči, poslušamo in brezmiselno drvimo v tuje kraje, vrnitev iz katerih je le težka. Nekaj fantov iz naše vasi se pripravlja že precej časa na izselitev v Avstralijo. Mi opozarjamo svoje sova-ščane - fante, naj ne zapuščajo rojstne vasi, ker nepremišljen korak, ki ga napravijo, se ne bo dal popraviti. Trezno naj premislijo vsak korak in naj jih ne moti varava misel o tujem bogastvu in mastne plače, o katerih se mno0o pripoveduje. Vsak pošten delavec, ki marljivo dela, se v na&h krajih lahko preživi, kljub hudim razmeram, v katerih živimo. Spregovorimo še nekaj o mlekarni: V naši vasi obstojate dve mlekarni. Res, da razmeroma še dobro uspevata, toda če se prav premotri, uspeh vendar ni tisti, kot bi si ga morda marsikdo želel. — Z oskrbovanjem in vzdrževanjem dveh mlekaren so prvič stroški preveliki, je onemogočena nabava praktičnih modernih strojev in kotlov, da bi se s pomočjo teh izdelovali boljši mlečni izdelki, in tretjič se izdela v separatnih mlekarnah premajhna množina teh izdelkov, da bi se lažje poslali na trg, kjer so cene višje. Mi sami opažamo te velike nedostatke, ali v nas je oni razporni duh, da se nočemo združiti, da nočemo seči po naš; lastni koristi. Sedaj se prodaja maslo po 17 lir. Vračunajo naj se stroSki za izdelovanje, in vidi se, da bi dobiček bil lahko večji. Zatorej je potrebno, da se združimo, da si bomo vzajemno pomagali pri delu, ki na1- čaka. ^'nstimo vse predsodke, ki nas seaaj ovirajo, ni .ran in pojdimo složno na delo. a i bo povzdigovalo naš ugled napram svetu v našo korist in bo pomagalo k izpopolnitvi naših izdelkov s skupno nabavo modernih mlekarskih pripomočkov. TOjLKJN V nedeljo 9. t. m. se je sklical na agrarnem uradu v Tolminu sestanek zastopnikov okoliških mlekaren. Govorilo se je za vstop mlekaren v sindikat mlekarskih italijanskih udruženj. Skoraj vse mlekarne so vstopile v to zvezo. sestanku se je tudi agitiralo za liktorsko posojilo, ki naj bi ga dale posamezne mlekarne. OZBUAN Cestna nezgoda. Znani stavbeni svetogorski podjetnik Mattiroli je povozil v sredo popoldn dečka Marušiča iz znane gostilne Marušič na Sijagu. Deček je odnesel težke poškodbe in je ostal v domači oskrbi. Značilno in za družino usodepolno je, da je nedolgo tega bil povožen dečkov oče Peter Marušič in pri tem podlegel pofikodbam. KAL PRI KANALU Cigan ostane cigan. V torek proti večeru sta prišla k tukajšnjemu posestniku Skertu Štefanu dva cigana in ga prosila dovoljenja, če smeta prenočiti na seniku. Mraz je bil in Skertu sta se smilila, saj sta bila tako evno oblečena, da jima je prihajal mrzli veter skozi nešteto lukenj do kože. Odkazal jim je sobo v prvem nadstropju svoje hiše, ker jih ni mogel v svoji dobrosrčnosti in v svojem usmiljenju pognati na senik, kjer je prav tako pihalo od desne in leve, V" v nt- skozi obleko obeh ciganov. Toda cigan ne pozna hvaležnosti. Ko je zjutraj gospodar vstal in odprl sobo, da zbudi speča cigana, je opazil, da sta bila že izginila in vzela s seboj karkoli jima je prišlo pod roke: perilo in jestvine. Ni mu ostalo drugega, kakor naznaniti vso radevo karabinerjem. DAROVI V počastitev spomina velespo-Štovanega in velezaslužnega narodnega prvoboritelja pok. dr. Ry-bara daruje Ivan Cok in družina L 20 lonjerski podružnici Šol. dr. V počastitev spomina blagopok. dr. Otokarja Rvbafa daruje g. Fr. Strancar L 50 Sol. društvu za slovensko zasebno šolo v Trstu. V počastitev spomina blagopok. prijatelja in lmma g. dr. Ot. Ry-b&fa daruje rodbina Kravosova L 100, in sicer L 50 za šol. društvo In L 50 za Žensko dobrodelno udruženje. (Denar za Ž.D.U hrani Šol. društvo.) V počastitev spomina dr.*Ry-bdfa darujejo za Šalsko društvo: Neimenovan L 200, dr. Josip Wil-fan L 50 (in za Dij. matico), dr. Edvard Slavik L 50 (in za Dij. mat.), dr. Ivan M. Cok L 50 (in za Dij. matico). Srčna hvalal RAZNE ZANIMIVOSTI 6 rez par let. Kakor je že taka navada, se obračajo večji listi okrog novega leta do znamenitejših oseb s prošnjo, naj povedo o tej ali oni zadevi svoje mnenje. Nekemu stockholm-skemu listu je ftlo za kratek pogled v najbližjo bodočnost. Voditelj glavnega švedskega brzojavnega ravnateljstva se je odzval taki prošnji in izjavil v dalj&em članku, da ne bo več dolgo časa trajalo, ko se vpelje na Švedskem brezži&nj prenos podob in spisov. Pisma v inozemstvo se ne bodo več metala v nabiralnike, marveč se bodo oddajala brzojavnemu uradu, kjer se bodo fotografirala in kot podoba poslala po brezžični poti v inozemstvo. Tu se bodo izročila naslov- l jencu s pošta in nas lovi jenec pride na ta način mnogo prej do pisma. □ □ □ □ n □ □ o BERLITZ-SCHOOL vodi v vseh Jezikih. Via Fablo Filz! 23, pouk in pre-62 S tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni «oprog, oče, brat, svak in tast Kompars Anton posestnik in trgovec v Lokavcu po dolgi in mučni bolezni previden s svetotajstvi za umirajoče v 52. letu svoje starosti preminul. Pogreb se bo vršil v petek dne 14. januarja 1927. ob 14. uri izpred hiše žalosti v Lokavcu št. 159. Lokavec, 13. januarja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. TI flTfiDNA N- Borsa t ti & Figlio, Trst. IfLMfiHluUI Corso 47 (lekarna Rovi«) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 2 HOTEL s 17 sobami, hlevom, garalo, ledenico, kegliščem, velikim dvoriščem, lepim vrtom radi družinskih razmer takoj na prodaj. Naslov pri upravništvu. 67 UČENCA, krepkega, 14—16 let »tarega, za pekovsko obrt sprejme Ivan Jančar, Divača 60. 63 BRIVSKEGA pomočnika išč« brivnica Venko v Idriji. Nastop takoj. 64 PRODAJALNA jestvin, dobro ur«jen.i, 9c proda po ugodni ceni. Via Conti it. 18. vogal via Ferriera. 65 ODPRL sem trgovino z me Sani m blagom in kraškim mlekom na drobno in na tWb©lo, via S. Francesco 53. Priporoča se Pire. 66 SAMO potom energičnega zdravljenja z Givkolom se ozdravi glavobol, šibkost, m.vokrvnost, ctmemofiost. Izdelek lekarne Castellauovicii, Irst, Via dei Giu-liani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. _ BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. 18 uaiKa in i se sprejmeta. VINKO SKET manufakturna In modna trgovina IL. BISTRICA. 166 Moderna automobilska šola. Vozi se prvi dan. Tečaji od L 100.— naprej. Trst, corso (toribisltli št. 9, vrnio6 rieminEsnuDOBin VELIKA SKLADIŠČA m S BODO OSTALA i Ivsled VELE RI za izredno o ob priliki ! Začetek j JUT L W* t. bii. i z razprodajnimi cenami ^ za vse ostanke sezije. | iuJ (27) _PODLISTEK V. I. KRI2ANOVSKA: NEMEZA ROMAN Antuaneta je radovedno, odprla svojo škatlico, in ko je zagledala prekrasno pariro iz rubinov v antičnem okusu, je prožila roko Samuelu rekoč: «Sprejemam, toda to je preveč zame!« Valerijina parira je zbudila splošno občudovanja- bil je to venec marjetic, ves iz bri-lantov. Kameni in izdelek so bili tako lepi, da Valerija ni mogla zatajiti svojega navdušenja in si je hotela* takoj pomeriti divno pariro. Strastni Samuelov pogled jo je uveril, da se ji ta venec krasno podaja. Tedaj so prišli oznaniti, da so kočije pripravljene. Antuaneta je šla shraniti škatlico, Rudolf, grof in baron pl. Goe so tudi šli, da se pripravijo za pot, a ženin in nevesta sta ostala za trenotek sama. — Vzemi ta ključ od škatle, ki ti jo prineso danes. — Zbogom, Valerija, pridi kmalu in ne po-zahi me, — je zašepetal Samuel s težkim vzdihom. — Nikoli te ne pozabim, zjutraj boS moja prva, zvečer moja poslednja misel, — je odgovorila in se mu vrgla v objem. V tem hipu je Antuaneta Šla po hodniku, in ko je videla ta poslovilni poljub, se je začudeno odstranila. Čez deset minut so vsi sedeli v vozu in se peljali na postajo, kamor so prišli komaj še o času, da so sedli v železniški voz; zadnjič so se poslovili od Samuela in vlak se je premaknil ter odpeljal potnike. S povešeno glavo in potrtim srcem je mladenič sedel v voz in se odpeljal proti Rudenhofu. Zdelo se mu je, da je vse okrog njega izumrlo, opustelo in ves ostali dan je preležal na terasi. Škatlica, ki so mu jo prinesli po kosilu, ga je nekoliko poživila. Večkrat je prebral Valerijino pismo, poljubil križec, postavil sliko predse in se zamislil v prelestno obličje svoje neveste. Pozabil je na vse svoje skrbi in na svojo ljubosumnost ter se udal sanjam o dolgi in srečni bodočnosti. Ubogi Samuel ni vedel, da sanje kmalu izginejo in da bo težko prebujenje pokrilo s temno senco mnogo let njegovega življenja. V. Ko se je vlak, ki je odpeljal grofa M. in njegovo družino, premaknil, so vsi v kupeju molčali. Valerija se je naslonila na blazine in zaprla oči. Resnično, ločitev od Samuela ji je bila težja, kakor so mislili njeni sopotniki. Grof M. se je zatopil v Čitanje časopisov, toda med zaročencema se je vnel razgovor, ki je vzbudil zanimanje mlade grofice. Govorila sta o kneginji O. in njenem sinu Raulu. — Zelo me zanima videti bratranca liaula, — je rekla Antuaneta. Že osem let ga nisem videla; ko sem zadnjič gostovala poleti pri teti Odil, je bil on s svojim varuhom v Niči. A ti, Rudolf, si ga videl Že kot častnika. Kakšen se ti jo zdel? Obetal je postati izredno lep. — Docela je izpolnil pričakovanje. Mogel bi biti imeniten model za Apolona in Adonisa. Toda je zelo nežnega sestava in je videti bolan. Pri polku je bil le nekaj mesecev, takrat si ti bila v Italiji z Valerijo, nato so mu dali enoleten dopust, da si popravi zdravje. Sicer pa si je znal pridobiti ljubezen tovarišev. Imeniten dečko je, naiven kakor kako dekletce vkljub Bvojim enaindvajsetim letom; ne pije, ne igru, se izogiba vsaki zvezi, pa ni razvajen, kar je zelo čudno, ker ženske de-rejo za njim; toda ko spozna moč svoje lepote in svojega staliSča, bo izvojeval velike zmage in ja^ sem zelo vesel, da mi ne more postati tekmec.