Bogata zelena Dolenjska
Pomladanski izleti so ena od zelo priljubljenih prireditev, ki jih priprav-Ijajo za svoje člane razne orgamzacije. društva in delovni kolektivi. Izleti pomenijo sprostitev in pouk ur utrjevanja spominov in tovarištva
Zvesta tem načelom in željam svojih članov je krajevna organizacija Zveze borcev Bežigrad letos pripravila izlet po Dolenjski, ki je bila tistega sobotnega dne 19 maja vsa zelena in cvetoča, brez nalivov in neviht. brez vetra in mraza. Na vsej poti smo občudovali, naravo, njeno bujno rast in prisluhnili pripovedim predsednlka organizacije Slavka Kovačiča in predsednika sveta krajevne skupnosti Bežigrad II Miloša Hočevarja o nastanku in razvoju narodno osvobodilnega boja na posameznih ob-močjiih in krajih Dolenjske Njuna pripoved je bila živa. Kako tudi ne -bila je iz »prve roke«, saj sta bila oba - vsak po svoje udelezena v tem boju.
Prvi postanek smo imeli v Novem mestu. Ogledali smo si Dolenjski muzej, ki je zgledno urejena ustanova z zanimivim prikazom dokumen-tov in eksponatov iz naše Ijudske revolucije Še prej smo mimogrede vstopili v kapitolsko cerkev, da bi videli deto italijanskega mojstra Tinlo-retta. Sliko smo si lahko ogledali le od daleč. kajti cerkev je bila polna izletnikov - tudi iz Hrvaške, ki so poslušali razlago o zgodovini mesla in cerkve.
Nič manj odlično ni urajen tudi arheološki muzej, kjerso nas pntegnile žare ob katerjh je nekdo pripomnil: »Kako pametni so bili naži davni predniki!«
Redko kje je okoliia muzejev tako skladno urejena in brezhibno čista kot je v Novem mestu Na sploh - kar zadeva čistočo in odnosa do kulturno-zgodovinskih spomenikov - dolenjski imetropoli zlato rožo!
Pot smo nadaljevali po stari cesti skozi Sentjernej izapeli smo slavo njegovemu petelinir in Pleterja na Javorovico Pogled z višine na arhi-tektonsko celovitosl kartuzije je enkraten Na Javorovici, ki leži na obronkih Gorjancev, smo se ustavili pri prenovljenem spomeniku 146 padlim borcem A. bataljona Cankarjeve brigade, poslušali razlago o poteku bojev in ob spomenik položili venec.
Nazaj grede smo obiskali kartuzijo V samostan so smeli le moški, ženske pa smo si medtem ogledale spominke v majhni trgovinici in tudi katerega kupile. Najbolj znamenita "Spominka« nismo kupile - brinjevec po 1.300 din, žganje s hruško pa 1.000 din. Kako je znotraj samostana in kakšno je življenje v njem so nam pripovedovali tovariši v avtobusu, na poti proti Kostanjevici. Tu smo se zadržali dalj tasa, saj smo imeli kaj videti Mogočen grad s formo vivo, vse galerije naših znanih upodablja-jočih umetnikov. Po ogledu smo počivali pod arkadami in obzalovali, da so zaradi pomanjkanja denarja prenehali s popravili tega res mogočnega kulturno-zgodovinskega spomenika. ki ga je letos prizadel še potres. Obiskali smo tudi šolo Jožeta Gorjupa, ki je galerija zase - hodniki šole so opremljeni s slikami in kipi naših umetnikov -okolje ki mora vzbuditl v učencih čut za lepoto in smisel za vrednote kullure.
Prepolni najlepših vtisov, novega znanja in spoznanja, smo se prek Bučke in Škocjana zadovoljni vrnili v Ljubljano, ki smo jo - po čistoči v Novem mestu - videli še bolj sivo in motno.
EDA  KOMAVLI