rSr- Ljubljana 1909. Natisnila »Katoliška tiskarna". 'P- &0 5??2 V Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije se je vpisal Kdor more, naj za io knjižico daruje 8 vinarjev, da se poravnajo tiskarski stroški. Verni Slovenci! Prva in največja milost, ki nam jo je Bog dal, je milost prave vere, in naša največja sreča je, da smo rojeni in vzgojeni v katoliški, edino zveličalni cerkvi Kristusovi. Zatorej mora biti naša prva skrb, da se prava vera, ta „dragoceni biser* in „zaklad“ (Mat. 13, 44, 45) med nami ohrani in zavaruje. Še več! Vsak dober katoličan tudi želi, da bi bili tako srečni vsi na¬ rodi in vsi ljudje, da bi vsi spoznali in častili pravega Boga in Jezusa Kristusa, našega Odrešenika, in da bi vsi bili udje edino prave Kristusove cerkve. Kolika žalost mora torej napolnjevati srce vsakega vernega Slovenca, če pomisli, da je celo toliko naših bratov po rodu in jeziku — ločenih od prave cerkve. Izmed vseh Slovanov je ie okoli 35 milijonov katoličanov, nad 80 milijonov pa je ločenih od katoliške cerkve. Rimski papeži so si vedno prizadevali, da bi se vzhodni kristjanje spet zedinili s katoliško cerkvijo; z največjo ljubeznijo pa so se obračali do vzhodnih Slovanov. Doslej so okoli 4 milijone Slovanov (Rusi- nov, Srbo-Hrvatov, Bolgarov) pridobili za katoliško cerkev, a pridobili bi jih bili še veliko več, ko bi bili dobili več podpore pri katoliških narodih. Goreče in vztrajno prizadevanje rimskih papežev je vsem katoli¬ čanom, posebno pa vernim katoliškim Slovanom v zgled in opomin, da ne smemo pozabiti od katoliške cerkve ločenih bratov. Slovenci so že pokazali, da 4 hočejo biti tudi v tem oziru dobri katoličani. L. 1852. so slavni lavantinski škof A. M. Slomšek ustanovili „ Bratovščino sv. Cirila in Metoda" za cer¬ kveno zedinjenje razkolnih Slovanov. Bratovščina se je hitro razširila po vseh avstrijskih deželah, a zdaj je že skoraj pozabljena; le v lavantinski škofiji se je po prizadevanju sedanjega lavantinskega škofa prevzviše- nega dr. M. Napotnika še nekoliko ohranila. 1 V pre¬ novljeni obliki pa živi in cvete na Moravskem. Tam so jo nekateri goreči duhovniki prenaredili v pobožno misijonsko družbo po zgledu nemške družbe svetega Bonifacija. Dali so ji ime „Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene De¬ vice Marije". L. 1891. je to Apostolstvo dobilo cer¬ kveno potrjenje, 1.1893. pa je bilo od papeža Leona XIII. obdarjeno z mnogimi odpustki. Središče Apostolstva je na Velehradu na Moravskem, odkoder sta sveti Ciril in Metod razširjala luč krščanske vere med Slo¬ vani in po svojih učencih tudi v naših krajih utrjevala pravo vero. To pobožno misijonsko Apo¬ stolstvo so naš goreči knezoškof dne 12. junija t. I. potrdili za ljubljansko škofijo in imenovali nižje podpisane duhovnike za odbornike, ki naj poskrbč, da bi se Apostolstvo med našim vernim ljudstvom razširilo. Verni Slovenci! „ Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije" nam ohranja in oživlja spomin na slavnega škofa Slomška; od nje¬ gove „Bratovščine sv. Cirila in Metoda" se le toliko razlikuje, da z molitvijo združuje tudi dejansko apo¬ stolstvo in dejansko ljubezen. Prav lepo in primerno 1 Glej pastirski list o sv. Cirilu in Metodu z dne 9. febru¬ arja 1906. 5 združuje dvojen namen : dela za obrambo in utrje¬ vanje katoliške vere v domovini, obenem pa z molitvijo in dejansko ljubeznijo podpira vse, kar more pospe¬ ševati zedinjenje ločenih bratov s katoliško cerkvijo. Gotovo more za razširjanje katoliške vere z uspehom delati le tisto ljudstvo, ki samo goreče po veri živi. Že sam zgled pravega verskega življenja med Slovenci in sploh med katoliškimi Slovani lahko mnogo pripomore, da bodo naši ločeni bratje spoznali, da je katoliška cerkev, ki katoliškim Slovanom deli toliko dobrot, edino prava in zveličalna Kristusova cerkev. Udje Apostolstva imajo naslednje male in lahke dolžnosti: 1 . Molijo v namen Apostolstva vsak dan Očenaš in Češčenamarija s pristavkom: „Sveta Devica Marija, sv. Ciril in Metod, prosite za nas!“ 2. Plačujejo po 2 vinarja na mesec ali 24 vinarjev na leto; rado¬ darnosti se seveda ne stavijo meje. 3. Udje duhovskega stanu darujejo vsako leto vsaj eno sv. mašo v namen Apostolstva za njegove žive in mrtve ude (okoli 14. fe¬ bruarja ali 6. aprila ali 5. julija, ker so to spominski dnevi sv. Cirila in Metoda). Kjer bo kaj več zanimanja za Apostolstvo, tam se priporoča, naj bi udje poskrbeli, da se vsako prvo soboto v mesecu opravi sv. maša v počaščenje Brezmadežnega Spočetja Device Marije za zedinjenje Slovanov s katoliško cerkvijo. Polovico društvenih doneskov bo odbor v spo¬ razumu s knezoškofijskim ordinariatom porabljal za povzdigo verskega življenja v domovini in za podporo cerkvenega življenja naših rojakov v drugih krajih; pri tem se bo oziral na nasvete udov. Polovico doneskov (ali če bo mogoče še več) bo pa porabljal za podporo tistih katoličanov, ki so se iz razkola zedinili s kato¬ liško cerkvijo ali pa sicer živijo raztreseni v razkolnih 6 deželah. Ti katoličani so navadno zelo zapuščeni. Treba jim je poskrbeti duhovnikov, skrbeti za šole, cerkve, semenišča, za dostojno službo božjo in podobne stvari. Le potem more katoliška cerkev v vzhodnih deželah napredovati. Zgled tistih vzhodnih kristjanov, ki so se prostovoljno zedinili s katoliško cerkvijo, lahko največ pripomore, da bodo še ločeni bratje spoznali svojo zmoto. Tukaj posebno veljajo besede svetega apostola Pavla: „Če en ud kaj trpi, vsi udje z njim trpe, in če se poveličuje en ud, se vesele z njim vsi udje" (1. Kor. 12, 26.). Odbor Apostolstva bo poskrbel, da bodo udje v vseh teh rečeh poučeni (v časopisih, s knjižicami, go¬ vori in predavanji). Za tako bogoljubno delo so sv. oče Leon XIII. dovolili udom naslednje odpustke: Popolne od¬ pustke dobijo udje pod navadnimi pogoji 1. na dan sprejetja; 2. na praznik sv. Cirila in Metoda (5. julija) ali v osmini; 3. na praznik Brezmadežnega Spočetja Device Marije ali v osmini; 4. ob smrtni uri, če ske¬ sano kličejo ime Jezus, vsaj v srcu. — Odpustke 100 dni dobijo udje enkrat na dan, če skesano in po¬ božno molijo Očenaš, Češčenamarija in Čast bodi Očetu itd., s pristavkom: „Sveta Devica Marija, sv. Ciril in Metod, prosite za nas!” 1 Verni Slovenci! Iz tega lahko razvidite bogo- Ijuben in apostolski namen „Apostolstva sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene De- 1 Sodales sacerdotes habent insuper: 1. prlvilegium altaris personale tribus diebus in qualibet hebdomade; 2. facultatem benedicendi rosaria seu coronas precatorias, Crucifixos, parvas statuas ac s. numisraata eisque applicandi consuetas indulgentias et etiam illas, quae a s. Brigitta nuncupantur. 7 vice Marije". Pristopajte radi k Apostolstvu , 1 2 ki se imenuje po naših apostolih sv. Cirilu in Metodu. S tem bodete pripomogli, da se bodeta sv. Ciril in Metod častila, kakor zaslužita kot velika svetnika in go¬ reča apostola prave vere med Slovani. S tem bodete pa tudi ustregli opominom in prošnjam rimskih papežev, posebno Leona XIII., ki nas opominjajo: „Naj bi vsi častili in prosili sv, Cirila in Metoda da po milosti, ki jo imata pri Bogu po vseh vzhodnih deželah varujeta krščanstvo, katoličanom izprosita stanovitnost, nezedi- njenim pa voljo k zedinjenju s pravo cerkvijo".2 Apo- stolstvo se obenem zateka pod zavetje Device Marije. Sv. Ciril in Metod sta jo posebno goreče častila in njeno čast razširjala med Slovani. Nad grobom svetega Metoda na Velehradu se dviga veličastna starodavna cerkev, posvečena Materi Božji; tudi vzhodni nezedi- njeni Slovani še sedaj zelo goreče časte Devico Marijo. Zato zaupamo, da bo Mati Božja podpirala naše molitve in naše delo za ohranjenje in razširjanje prave vere, dragocene dediščine sv. Cirila in Metoda. Verni Slovenci! Združite se v „Apostolstvu sve¬ tega Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije"; poslušajte klic sv. Cerkve, molite in pomagajte, 1 Udje se vpisujejo pri domačem g. župniku, oziroma pri njegovem namestniku, ki ude vpisuje v društveno knjigo in vsakega pol leta škofijskemu odboru naznanja skupno število udov in dopošilja nabrane doneske (tajnik in blagajnik je dr. F. Orivec, Ljubljana, Semenišče). V Ljubljani se udje vpisujejo in doneski sprejemajo tudi v zakristiji pri 00 . lazaristih; tudi uredništvo »Bogoljuba" sprejema doneske. — Apostolstvo ne bo oviralo dosedanjih naših katoliških družb in društev, ampak jih bo gotovo še pospeševalo, in ako Bog da, pripomoglo, da se bo verski duh in versko življenje povsod poživilo. 2 Okrožnica »Grande munus" (1.1880.) 8 da bi moglo v katoliški cerkvi trajno zavladati ono veselje, ki je navdajalo očete vesoljnega cerkvenega zbora Florentinskega (1. 1439.), ko se je razkolna cerkev po svojih zastopnikih — žal, le za malo časa — zedinila s katoliško cerkvijo: „Veselite se nebesa! Zemlja se raduj! Podrta je stena, ki je zahodno cerkev ločila od vzhodne. Sprava in edinost sta se povrnili. Po dolgo¬ trajni megli žalosti in po strašni temi razpora je vsem zasijalo jasno solnce zaželjene edinosti." To naj nam izprosijo Devica Marija in sv. Ciril in Metod. V Ljubljani na praznik sv. apostolov Petra in Pavla 1. 1909. Profesor dr. J. Janežič, predsednik „Apostolstva sv. Cirila in Metoda". Rektor dr. Frančišek Ušeničnik, misijonar (lazarist) dr, A. Nastran, župnik Janez Kalan, odborniki. Dr. F. Grivec, tajnik in blagajnik.