Posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenbnrgova ollca St. 6» II. nadstropje. — Uradne ure za stranke eo od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po požtl ali s poSiljanjem na dom za Avstro-Ofjersko in Bosno K 10‘40, polletna K 5'20, četrtletna K 2-60, mesečna K —•90; za Nemčijo celoletno K 12-—; za : : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14’—. : : : a „ ZARJA* Izhaja v Ljubljani Tsako sredo in soboto. n: Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. nad* stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do< ::: poldne in od 4. do 7. zvečer. «: Inserali: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStva. » Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo •——— Reklamacije lista so poStnine proste. .....................■■ Stev. 846. V Ljubljani, v sredo dne 17. junija 1914. Leto IV. Nacionalizem in delavstvo. Nacionalni šovinizem gre zopet v klasje, kakor že dolgo ne in vzporedno z nacionalističnim vekanjem in robantanjem gre gonja zoper socialno demokracijo. Liberalci in klerikalci tekmujejo s kričanjem in mahanjem, kdo da bo bolj nacionalen; in ker se pač lahko pripleza na vrh Triglava, ne pa še nadenj, morajo nacionalisti, ki so že davno dosegli vrhunec šovinizma, postajati vse absurdnejši. V tem dema-goškem napenjanju namreč ne gre za to, da se obvaruje kakšna pravica in utrdi resnica, ampak le za to, da se na čim cenejši način dela reklama. Metoda je povsem enaka kakor pri dvojici kričavih trgovcev ene stroke, od katerih ne eden ne drugi ne misli na to, da bi resnično dobavljal boljše, ampak si oba belita glave, kako bi drug druzega prekričala in si odjedala fcupovalce z bombastičnimi priporočili in z zlaganimi priznanji. Nacionalisti napadajo socialno demokracijo javno, ker se ne poslužuje tudi ona tega načina. V duši so pa popolnoma zadovoljni, ker nič ne hrepene po novi konkurenci; zadovoljni So seveda le v omenjenem zmislu, zakaj socialno demokratična kritika jih prav tako malo veseli kakor socialno demokratično delo. Danes očitajo socialni demokraciji pomanjkanje narodnega čuta; če bi pa kakšen hudoben duh zmedel socialistične glave, da bi začele po navidezni želji nacionalistov trobiti v šovinistični rog, bi se hitro prepričali, da tudi na ta način ne bi našli nobene milosti pred narodnjakarijo. Očitanje breznarodnosti. s katerim love nacionalisti kaline, je neumno. Socialni demokratje ne taje narodnosti, tudi ne zatajujejo svoje narodnosti, ne prezirajo narodnega vprašanja, ne morejo pa iz narodnosti napraviti tistega malika kakor narodnjakarji in se pred njim va-hati v prahu in blatu. . ,£dor stepo verjel šovinistom, bi moral misliti, da je narodnost Človeku od Boga vcepljena svota vseh dobrot, da je narodnost vse, drugo pa nič ali skoraj nič. To pa enostavno ni resnično. Narodnost je zelo majhna reč, in kdor nima v svojem idejnem zakladu nič druzega kakor njo, je prav usmiljenja vreden revež. Narodnost ni nič več kakor ena izmed različnih postaj med osebnostjo in človeštvom. Zato ima pač nekaj vrednosti, nikakor pa ji ne gre tista absolutna veljava, ki jo zahtevajo šovinisti. i .^ac'0nalizem ni nikakršen element na-i i! v arriPa^ .fc sam Po sebi reakcionaren in shizi še za krinko in zaščito vsakovrstnega nazadnjaštva. Seveda nacionalisti sami ne žive po svojih naukih; oni deklamirajo tjavendan fraze in fraze, pa niti ne pomislijo na njih pomen in vsebino. Ce pa bi morali narodi res živeti po nacionalističnih teorijah, bi se moral največii del človeštva vrniti v barbarstvo. Pretirano nacionalno malikovalstvo je smešno že zategadelj, ker žive ravno oni, ki največ kriče o narodnosti, najbolj internacionalno. In drugače tudi ni mogoče. Resnično nacionalni so pravzaprav le divjaki. Ašanti imajo svoje šege, ki se popolnoma razlikujejo ne le od vseh evropskih, ampak tudi od arabskih, berberskih in od šeg drugih zamorcev. Pri Hoten-totm teka glavar plemena nag po svetu ka- vS-a njc^ov P°dložnik. Vsi Eskimi se enako sn Pn3(L’ ena^? stanujejo, enako jedo in pijejo, so enako nacionalno nesnažni in babjeverni. Panamca Človek tako) razloCi od Japonca, od Evropejca, od zamorca, od Indijanca; razloči ffa po vsem. ker je od zunaj in od znotraj ves Papuanec. Kdo bi ločil člane evropskih narodov, dokler sami ne povedo, kaj da so? Med Francozi m Italijani kakor med Nemci in Slovani se najdejo okrogle in dolge glave, raznobarvni lasje, raznobarvne oči, visoke in nizke postave, flegmatiki in koleriki, polnokrvni in slabokrvni; Cehi in Poljaki se oblačijo kakor Švedi in Spanci; vsi se vozijo po železnicah, telegrafi-rajo, telefonirajo; povsod se eni zanimajo za znanost, dmgi za trgovino, tretji za glasbo, četrti za hribe; povsod stanujejo po hišah, imajo trge, sole, kasarne, cerkve; zabave v Ljubljani so podobne graškim, dunajskim, berlinskim zabavam. Kulturni narodi imajo prestaro skupno živ- J&- bi mogh niec?nle Postaviti kitajski ztoovi. Potreba je ustvarila promet med tujimi, najoddaljenejšimi plemeni, davno preden se je pisala zgodovina. Ko se je razvilo prvo primitivno kammtno orodje, so ga jeli v nekaterih krajih, kjer je bilo v izobilju materijala, obrtno izde-lavati in so ga raznašali daleč daleč, ter zamenjavali za druge produkte, za kože, rogove, živalske kite. Stari, divji rodovi niso po vsem svetu obenem prišli na misel, da bi krotili divje živali in jih spravili v svojo službo; iz krajev, v katerih se je pojavil tak napredek, se je širil’ dalje in dalje. Tako se je raznašalo semenje, orožje, pozneje tkanine, baker, bron z menjalno trgovino. In človek se je učil od človeka. Že nomadi so posnemali, kar so našli koristnega pri drugih. Čimdalje pa je napredovala civilizacija, tembolj so prehajale lokalne iznajdbe in pridobitve v splošno last. Kdo bi mogel danes dognati, kje je bilo izumljeno prvo kolo, kje prva motika? Nobeden današnjih kulturnih narodov ne more trditi, da so to njegove iznajdbe. Nihče ni poznal Nemcev, Francozov, Slovencev, ko so ljudje začeli postavljati kolibe, zamenili les s kamnom, kamen z opeko. Kdor bi hotel biti dosledno nacionalen, bi moral odklanjati vse, kar je tuje; koliko ljudi bi tedaj smelo sesti na železnico, vzeti knjigo v roko, spati v postelji, oblačiti zimsko suknjo, citati na papirju z linotypom postavljene in na rotacijskem stroju tiskane časopise? Resnično življenje postaja od dne do dne bolj internacionalno. In le na ta način se more pospeševati napredek. Nacionalna fraza doni in bobni, ali stvarno ne more preprečiti dejanskega mednarodnega zbliževanja, ki izvira iz razmer in potreb. Zato je ta fraza votla, in le s svojo sugestijo, kateri podlegajo kratko-miselni, nesamostojni ljudje, škoduje. Medtem ko nam vsak dan kaže to zbliževanje in izenačenje, to naraščajoče internacio-naliziranje, ki se opaža celo v jezikih, se pa širi in poglablja drug prepad. Razlike med Slovencem, Nemcem, Italijanom, Čehom, Dancem kopne, razlike in stvarna nasprotja med razredi se pa množe in povečavajo. Mednarodni napredek je ustvaril kapitalizem. V družbi s privatno lastnino bi bilo nemogoče temeljito izrabljanje tehničnih pridobitev brez velikanske finančne sile, ki se izraža v kapitalizmu. Ta pa ne more uspevati brez izkoriščanja, zakaj izkoriščanje je njegovo življensko sredstvo. Z izkoriščanjem se redi, z izkoriščanjem po-množuje svojo moč, pridobiva sposobnost za novo izkoriščanje, in postaja tako silnejši in silnejši, absolutnejsi in absolutnejši. Ugojen, okrepčan, potepta s težko peto in zdrobi z železno pestjo vse, kar mu je na poti. Malo rokodelstvo izdihuje pod njegovo hojo; srednje obrate uničuje; manjša kapitalistična podjetja sili, da se stope v velikem kapitalizmu. Mala obrt je že proletarizirana. Kjer še za silo živi, se mora prilagoditi novim kapitalističnim zakonom. Krojaški mojstri stopajo v službo konfekcije in se le še po imenu ločijo od drugih krojaških delavcev; čevljarji prodajajo izdelke tovarn in se sicer omejujejo le na popravke. Ključavničarji naročajo ključe in ključavnjce iz fabrik. O nesamostalnosti uradnikov, učiteljev, profesorjev ni treba izgubljati besed; tudi oni so hočeš nočeš služabniki kapitalizma, ki je osvojil državo, dovaja dežele in občine, izrablja militarizem za svoje namene in sili znanost v svojo službo. Gospodarsko se ločita dva svetova, oba internacionalizirana po sili razmer. Mednaroden je kapitalizem in pod nobeno krinko ne more biti drugačen. Mednarodno je izkoriščanje. Mednaroden je nasprotnik delavstva, ki producira, in delavskega ljudstva, ki konsumira. Mednarodni so interesi kapitalizma, mednarodni so tudi interesi proletariata. In kakor je kapitalizem mednarodno organiziran in še venomer izpopolnjuje svojo internacionalno organizacijo, tako je tudi za proletariat mednarodna organizacija neizogiben pogoj obstanka, napredka in končne rešitve. Vpričo mogočnega socialnega vprašanja, ki pretresa ves svet in odločuje vso bodočnost človeštva, je nacionalistična fraza malenkosten romanticizem. Če se pa hoče z njo ovirati mednarodna združitev delavstva, je to zločin. Nacionalizem, ki odvrača delavce od internacionalne organizacije, opravlja vede ali nevede službo kaptalizma. Če bi to temeljito preudarili oni, ki si prisvajajo vodstvo malih narodov, bi se morali ustrašiti svojega lastnega početja. Zakaj če je resnica, da so mali narodi kapitalistično slabi, jim preti od kapitalizma pogin, in njih rešitev ni v nacionalizmu, temveč v socializmu. Misleč delavec, ki razume vse premagujočo silo stvarnih razmer, bo našel v sebi moči za odpor proti frazi, ki ga slabi v boju in mu ne more dati ničesar. V organizaciji pa se bo njegova moč še povečala. In le če bo rešen kot človek, se bo mogel rešiti tudi kot Član svojega naroda. E. K. ■» ' ————————— Kongres srbskih strokovnih orga-nlsacll. Po preteku treh let so imele srbske strokovne organizacije v nedeljo 7. junija svoj sedmi redni zbor. Na zboru, ki je za razvoj strokovnih organizacij silno važen, je bilo zastopanih po 124 delegatih 23 organizacij. Devet delegatov je prišlo iz novo osvojenih krajev Srbije, m en delegat je zastopal strokovno organizirane socialistične žene. Z Bolgarskega je prišel na zbor narodni poslanec sodrug Jordan Jordanov, s Hrvaškega sodrug Bukseg, iz Prage državni poslanec Jaroš in iz Bosne sodrug Raušer. Po otvoritvi zbora in pozdravih je poročal tajnik zveze strokovnih organizacij sodrug Pavle Pavlovič. Obširno se je bavil z vprašanjem, kako oživeti strokovno gibanje v novo osvo- jenih krajih. Zlasti v Skoplju, Velesu in Bitolju je mnogo delavstva, katero je treba privesti v organizacijo. Nato je razraotrival prav temeljito sedanji položaj strokovnih organizacij. Najboljši delavci se izseljujejo iz Srbije, ker je v deželi premalo gospodarskega razvoja. V vojni so izgubile strokovne organizacije mnogo funkcionarjev in okolo 2000 članov. Koncem leta 1913 so imele strokovne organizacije 4322 elanov, sedaj jih imajo že 7790 in treba je pridobiti le še 270 članov, da dosežejo enako število članov kakor pred vojno. O tajnikovem poročilu se je razvnela živahna debata, ki je trajala ves dan. Drugi dan je referiral sodrug Filipovič, tajnik delavske zbornice, o delavskih zakonih. Sedanji položaj Brbskega delavstva je primerjal s položajem angleškega delavstva, preden je imelo angleško delavstvo še sploh kakšen zakon za varstvo delavstva in socialnega zavarovanja. V svojem zanimivem referatu je dejal sodrug Filipovič: ..Minili so časi, ko so se tovarniški nadzorniki obenem z delavskim razredom borili za zakone za varstvo delavčevega življenja, kakor je bilo to na Angleškem; minili so časi, ko so se borili človekoljubi in agrarci za socialno zakonodajo ; danes je ostal ves ta boj delavskemu razredu, socialni demokraciji. Ali brez organizirane sile delavskega razreda ni socialne zakonodaje". Tretji dan zborovanja je referiral sodrug Pavlovič o „ Stavkovni in tarifni politiki strokovnih organizacij". Refei-ent je naglašal važnost stavkovne in tarifne politike za razvoj strokovnih organizacij in poudarjal, da je največja napaka, če postopa ta ali ona strokovna organizacija pri sklepanju o stavki ali novi tarifni pogodbi samovoljno, ne da bi povprašala za mnenje centralnega vodstva. Sodrug Tucovič je referiral o predmetu »Organizacija delavstva v novih krajih". Sodrug Tucovič, ki je bil dlje časa v novih krajih Srbije, je narisal nad vse žalostni položaj ta-mošnjega delavstva. Nekateri delavci ne zaslužijo v teh krajih več kakor od 20 do 40 vinarjev na dan, in nekateri od 116 do 300. K na leto. Obrtni delavci sklepajo z mojstri pogodbe za vse leto. Sodrug Lapcevič je poročal o stanju rudarske organizacije. Rudarji v Subiji nimajo koalicijske pravice, 'pravice za organizacijo. Ali z vztrajnim delom si bodo priborili rudarji to pravico. Okolo 30.000 rudaijev bi v Srbiji lehko organizirali. Tri dni je trajal kongres srbskega strokovno organiziranega delavstva. Vojna ni razrušila trdne stavbe organizacije, v miru pa se razvijejo bojne organizacije srbskega delavstva v nepremagljivo trdnjavo. VstaSI v Draču. V ponedeljek so naskočili albanski vstaši Drač. Albanski knez razpolaga s približno 1100 oboroženimi možmi, katere vodi holandski polkovnik Thomson. Boj je bil prav srdit, na obeh straneh so izgube občutne. Poveljnik Thomson je ustreljen. V boju je padlo tudi več holandskih oficirjev. Po boiu med vstaši in vladnimi četami je prišlo do pravega klanja. Vstaši so vdrli v mesto in pregnali vladne čete povsod. Knez VI-l|em ie pobegnil s svojk) družino In s svojim spremstvom na Italijansko bojno ladjo. Avstrijske in italijanske bojne ladje, ki so v pristanišču, se niso udeležile bojev. Vstaši imajo večje izgube kakor vladne čete. Avstrijski in italijanski mornarji so zasedli poslaniška poslopja in knežjo palačo. Vstaši imajo baje mnogo modernega Orožja. Francoska križarka »Egar Zuin« je odplula pred Drač. Boj za mesto je trajal le nekaj ur in vstaši so bili gospodarji v Draču. Kljub temu, da so zadnje dni utrdili mesto in je mesto že po svoji naravni legi težko dostopno — s suhega sta le dve poti v Drač — so se izkazale vladne čete kot popolnoma nesposobne. Knez je sicer poklical na pomoč čete iz Lješa, ali najbrže so tudi te tako malo vredne, da ne bodo pregnale vstašev iz Drača. k Politični pregled. *= Spravna pogajanja v Pragi, V ponedeljek je bila v Pragi konferenca čeških in nemških politikov, ki naj bi pripravila pot za spravo med Čehi in Nemci. Konferenca Je trajala od treh popoldne do devetih zvečer in ni prinesla nikakršnega rezultata. Vsi udeleženci konference so se zavezali s častno besedo, da ne spravijo v javnost obravnave na konferenci. Udeležniki bodo poročali o konferenci svojim strankam in te bodo odločile, ali naj se nadaljujejo spravna pogajanja ali ne. r- Velikanska socialistična zmaga v Milanu. V nedeljo so bile v Milanu občinske volitve, katerih se je udeležilo približno 70.000 volilcev. Socialni demokratje so sijajno zmagali z večino 5000 glasov. Uprava drugega največjega italijanskega mesta bo odslej v rokah socialnih.* demokratov. = Enodnevno francosko ministrstvo. Ministrstvo Ribot je vladalo samo en dan. Komaj se je predstavil ministrski kabinet, ki ga je bil sestavil Ribot, francoski zbornici, že je moralo podati svojo demisijo, ker je dobilo v zbornici nezaupnico. Na petkovi seji poslanske zbornice je prečital Ribot izjavo nove vlade, ki napoveduje zakon o splošnem pridobninskem davku. Zakon o triletni vojaški službi je pa endotek-ijiv, tako je izjavil Ribot. To mu je podkopalc tla. Po vladni izjavi je predlagal poslanec Dali-mier nezaupnico enovemu ministrstvu, ki je bila sprejeta s 374 proti 187 glasovi. Ribot je takoj odšel k predsedniku francoske republike in mu podal demisijo celokupnega ministrstva. Predsednik Poincare je sprejel demisijo in pooblastil Viviaenija s sestavo novega mi-enistrstva. Viviani je že sestavil ministrstvo, ki se predstavi v torek poslanski zbornici. Tudi usoda Vivianivega kabineta je odvisna od njegovega stališča napram triletni vojaški službi. Socialisti, republikanci in radikalci, ki imajo sedaj večino v poslanski zbornici, bodo pripo-znali le ono vlado, ki zopet upostavi dveletno vojaško službo. = Pred novo balkansko krizo? Vse kaže, da hoče izzvati Grška novo prelivanje krvi na Balkanu. Proglasila je aneksijo Otokov Kiosa in Mitilen, ki sta bila doslej turška last. Dalje zahteva Orška od Turčije, da takoj preneha preganjanje Orkov v Mali Aziji in da jim vrne Turčija takoj njihovo lastnino, »če ne,« tako je sporočila grška vlada turški, » bo morala nositi posledice Turčija«. Ta izjava je pa skoraj toliko kakor napoved vojne. V Turčiji so res proglasili bojkot proti vsem enmohamedanskim trgovcem. S tem bi radi izpodrinili mladoturki vse grške in armenske trgovce, ki so imeli doslej vse trgovstvo v Turčiji. Glede preganjanja Grkov v Turčiji pa velja geslo zob za zob. Prav tako kakor preganjajo Turki Grke, tako preganjajo Grki mohamedansko prebivalstvo v novo osvojenih krajih. Na tisoče }e grških beguncev iz Turčije in na tisoče mohamedanskih beguncev iz grškega ozemlja. Poučeni krogi pa trdijo, da preganjanje Grkov ni pravi povod za odločen nastop grške vlade, temveč da hoče Grška pričeti vojno za to, da prehiti turški neapad. Grško - turška vojna bo pomorska vojna, ker je med Grško in Turško bolgarsko ozemlje in se ne moreta pomeriti nasprotnika na suhem. Za Turčijo grade na Angleškem dve veliki bojni ladji in en dridnot v Nemčiji. Bojni ladiji bosta kmalu dograjeni, in kakor hitro ju ima Turčija v morju, tedaj ima premoč nad grškim brodovjem. Grška ima moderno križarko »Awerov« in je sedaj na morju močnejša kakor Turčija. Zato upa, da zmaga, pride zaradi otokov do vojne s Turčijo. Hiteti pa mora, da jo ne prehiti Turčija. Če pride do vojne med Grško in Turčijo, je veliko vprašanje, ako ostane Bolgarska nevtralna. Tn tako bi bili potem zopet srečno pred novo balkansko krizo. Poročilo okrajne organizacijo v Zagorju. (Od 1. junija 1912. do 31. maja 1914). Posebnih političnih dogodkov ni bilo v minulih dveh letih. V tem času so bile samo deželno-zborske volitve, jeseni leta 1913., pri katerih je dobil naš kandidat 887 glasov, za štiri glasove več kakor pri državnozborskih volitvah leta 1911. Volilnih shodov je priredila okrajna organizacija v celem volilnem okraju 13. Politična organizacija je štela 31. maja 1914 60 plačujočih članov, ki plačujejo redno vsak mesec na svoje strankine izkaznice strankini davek. Razen tega ima organizacija še 214 (lanov, ki plačujejo sicer tudi strankini davek, ali neredno. V kompaktni masi je delavstvo politično organizirano le v Zagorju in okolici. Po drugih krajih volilnega okraja ima stranka samo posamezne zaupnike, s katerimi je v direktni zvezi, ki posredujejo pri eventualnih volitvah med okrajnim odborom in pripadniki stranke. Organizacije je izven Zagorja in bližnje okolice zaradi tega težje ustanoviti, ker ni industrije. Organizacija se je mnogo trudila, da ustanovi po različnih krajih politične organizacije, ali trajni uspehi so izostali, ker se pri mali obrti delavci veliko bolj menjavajo kakor v veliki obrti. Političnih shodov se je vršilo v teku zadnjih dveh let 11. Veliko več je bilo strokovnih shodov. Denarnih dohodkov je imela okrajna organizacija v zadnjih dveh letih 825*29 K izdatkov 54772 K; blagajnlčni preostanek je znašal 31. maja 1914 277-57 K. Med izdatki je tudi znesek, ki ga je poslala organizacija izvrševal« nemu odboru in sicer 125 K, deželnemu zastopstvu pa 32 K, tako da so bili izdatki za lokalne potrebščine okrajne organizacije le 39072 K. Pri tem ni vštet denar, ki se je nabral za dnevnik »Zarjo*, in ki so ga dale organizacije še posebej. Strokovne organizacije so štele koncem 1.1913: Rudarska organizacija 147 članov, steklarska organizacija 64 članov. V letu 1914. napredujejo strokovne organizacije in je pričakovati koncem rieno. '113 naročnikov. Od strokovnih listov prihajajo leta 1914 precej večje število članov. Časopisje je precej razširjeno. .Zarja ima razen kolportaže v Zagorje „Rudar" * Gl tičk auf!“ in .Glasarbeiter-Zeitung* in sicer 220 izvodov. Razen tega prihaja v Zagorje tudi nekaj nemških socialnode-mokratičnih političnih listov. Gospodarska za- gruga »Občno konsumno društvo" ni povečala i zadnji dve leti svojega prometa, a tudi ni nazadovala. V letu 1914 pa opažamo tudi pri gospodarski organizaciji napredek.______________________ Iz domačih krajev. — Kranjski deželni zbor. Po veliki noči so napovedali zasedanje kranjskega deželnega zbora za binkošti. Potem zopet za začetek junija. A menda ne bo poletnega zasedanja, ker ni še rešilo naučno ministrstvo šolski zakon, ki ga je bil sprejel deželni zbor na zadnjem zasedanju. To je nabrže le prazen izgovor, ker menda ima deželni zbor še kaj drugega dela nego le izpreminjati šolski zakon. Gospodje de-želni kristjani opravijo raje vse lepo med seboj kakor pa na javnih sejah. — »Slovenski Narod«, glasnik nacionalističnih buržvazijcev, se zadira prav po rovtarsko v socialno demokracijo, ker ni navdušena za Cirilmetodarijo. Zakaj da se slovenski socialni demokrat ne more zavzemati za to šolsko družbo, smo povedali že zadnjič. Pri tem seveda ostanemo, pa če nam »Narodovi« modrijani še stokrat očitajo borniranost. V klafter-skem »Narodovem« odgovoru je pa nekaj trditev. ki očitno razodevajo borniranost burž--vaznega »Narodovega« žurnalista. Nekaj po-uka ne bo škodovalo! Socialno demokratična stranka ne nazivlje z buržvazijci »miljonarjev, denarnih Žakljev, velikih tovarnarjev, ekscelenc in vrag vedi kako se še imenujejo tl reprezentanti buržvazije«, temveč za buržvazijca označimo vsakega tesnosrčnega človeka, človeka, ki ljubi udobnost nad vse. ki vidi vedno v prvi vrsti le sam sebe in svojo korist, ki ne pozna žrtvovanja za dobrobit drugih. Ni odločilen denar, temveč naziranje, delovanje. To je torej buržva. Dalje l Kerschenstein in Scharrelmann nista socialno demokratična pedadoga. Politično sta brezbarvna in slovita po vsem svetu kot največja sodobna pedagoglčna reformatorja. (Buržvazni žurnalist naj čita vsaj od časa do časa »Popotnika«, da ne bo tako razgaljena njegova borniranost.) Ciril - Metodovi družbi ne bi bilo treba prav nič prekoračiti avstrijskih ljudskošolskih zakonov, če bi na svojih šolah uredila pouk po načeilh teh dveh pedagogov. Ne gre za nikakršne eksperimente, ker sta zaslovela ravno te dva vsled tega. ker uveliavljata sama tudi svoje reforme. — Končno 5e tol Ce »Narod« še tako zatrjuje, da delovanje Ciril-Metodove družbe ni hujskajoče, mu ne veruje nihče. Saj goje že v vrtcih Ciril-Metodove družbe sovraštvo do Nemcev in Italijanov. Kaj šele v razredih. To so dejstva, ki jih nobeno »Narodovo« robantanie ne spravi s sveta. S tem je za nas zadeva končana in »Narod« iehko vsak dan pribija, da preganja in napada socialno demokratično glasilo Ciril-Metodovo družbo. Nas to prav nič ne ženira. — »Slovenec«, veren učenec najostud-nejše žumalistične cunje, dunajske »Reichs-pošte«. Je v soboto razveselil svoje bralce še enkrat z grozno istorljo o defravdaciji v prvem dunajskem delavskem konsumnem društvu. Ze v sobotni številki »Zarje« smo dokazali, da je vse, kar pišejo nasprotniški listi o tej »defrav-daciji« golo maščevanje odpuščenega uslužbenca. Ali kaj se zmeni »Slovenec« za resnico! Se toliko mu ni zanjo kakor za lanski sneg. Zoper socialno demokracijo Je dovoljeno vse. »Slovenec« naj raje poizve, kakšno je poslovanje v ljubljanskem klerikalnem konsumnem dru-štvu. — Iz ljubljanske tobačne tovarne. Odkar so obsodili klerikalci v disciplinarnem odseku lastnega pristaša in ga pripravili tako ob vse pravice, ki jih je pridobil s 16letnim službovanjem. so se pričele delavstvu odpirati oči. Klerikalci čutijo, da sta jih spravila Zalesjak in Babnik, vneta katoliška moža, v hudo zadrego, ker sta tako očitno razkrila resnico, da je klerikalcem toliko za delavske koristi kakor naj-zagrizenejšemu kapitalistu. Radi bi zato sedaj zopet na novo »preštrihali« svojo ljubezen do delavstva, pa razpošiljajo po tovarni neko polo za podpise. Pravijo, da hočejo prisiliti direkcijo. nal poviša mezde onim delavcem za 2 K. ki zaslužijo sedaj po 18 K. To Je zopet sama farbarija. Zakaj tobačno delavstvo Je v državni službi, zanj velja plačilnik, ki ga država ne izpremenl prej, dokler ne poteče veljavni rok, pa magarl da gresta Zalesjak in Babnik po glavi na Dunaj. Sedanji mezdni pravilnik pa velja do 1. Januarja 1916. Torej ni tista pola prav nič druzega kakor pesek v oči lahkovernim delavcem. Kar je protldelavsko, ostane protidelavsko vedno, zato naj ne veruje tobačno delavstvo najnovejši klerikalni fartarijl. — Ptidobnlnske vpisnike, obsegajoče pripadnike davčnih družb I. n. III. in IV. razreda, je dogotovita c. kr. davčna administracija In se po-čenši z 12. junijem 1914 skozi 14 dni v uradnih urah v pisarni mestnega ekspedita, Mestni trg 27, III. nadstropje vsakemu pridobninskerau zavezanca na vpogled. — — Delavec zaklal delavca. V ponedeljek popoldne ob pol dveh je zaklal strojarski pomočnik Miha Blas iz Spodnje Šiške 211etnega strojarskega pomočnika Antona Kreseta. doma v Št. Rupertu na Dolenjskem. Blas In Krese sta delala v Pollakovi tovarni. Morilec Blas ni bil s svojim delom zadovoljen in Je vse svoje sodelavce večkrat dražil ia Jih psoval. Dopoldne je bil trezen, med opoldanskim odmorom se ga Je pa nekoliko navlekel Ustavil se Je pred Kresetom v delavnici, zamahnil c nožem proti njemu in mu prerezal stran vrata. Krese se |e zgrudil mrtev na tla, Blas se Je pa oblekel in se sam Javil policiji, ki ga Je oddala deželnemu sodišču. — Iz Tržiča. Žalostne so razmere pri nas. Delavstvo se premalo briga za se In za lavna vprašanja. Moralo bi pat biti v Cisto delavskem kraju edini in odločujoč člnitelj — Je pa v resnici zadnje 1 Delavska stanovanja so pod vso kritiko. Obrtnega inšpektorja ni da bi ogledal ta torišča bolezni in bede. Umila se ne upajo niti ziniti, so še veseli, da so pod streho. — Občina namerava zidati novo šolo, ki bo precej draga. Če bi preje nato mislila, bi se veliko tisočakov lahko prihranilo. Orade tudi novo klavnico. Napraviti bi se morala dva mosta, ki bi jih moral napraviti g. Gasner, oziroma bi jih menda tudi rad napravil, ker sta v interesu predilnice, ali občina mu tega ne pusti . . . Zakaj in kako to — res ne vemo in bi prosili pojasnila. Čudno se bojda gospodari v naši občini. Za delavstvo povsod žalostna perspektiva v bodočnost. _ — Jesenice. Krojaški mojster Čebul je že precej dobro znan čitateljem »Zarje*. Mož je v vsakem oziru tak, kakršno pač mora hiti „orodje* klerikalne stranke. V glavi mnlo, drugače pa oblaaten in domišljav, da do od časa do časa travo rasti. Jeseniško-savski sodrugi so imeli z njim prav veliko prask. Hodil je na shode, denunciral sklicatelje in nagajal, lcakor e pač mogel. Od 1. 1908 je že Čebul odlična oseba, bil je gerent in od zadnjih občinskih volitev je celo župan naše občine. Kot gerent je bil absolutist, tudi kot župan je enako zavladal. Na Jesenicah pa je bil še drug mož, ki bi bil tudi rad absoluten gospodar v občini — namreč župnik Skubic. Dva na enem stolčku, to ni mogoče. Sprla sta se. V občinskem odboru pa je nastala silna opozicija proti Cebulu Seve, kaj je bilo Cebulu na temi Željfi opozicije ni vpošteval — vladal je absolutno. Na pritožbe opozicije je poslal deželni odbor na Jesenice deželnega odbornika drja. Pegana, da skrpa razrušeno občinsko zastopstvo. Na sejo, na kateri naj bi se izvršila flika-rija, je prišlo veliko poslušalcev iz zanimanja, kako se uravna spor med jeseniškimi klerikalci! Dr. Pegan je hotel tajno sejo. Kaj bi ljudje poslušali?! Ali opozicija se ni hotela vdati. Odb. Bertoncelj je zahteval: »Čebul naj odstopi — ali bomo pa mi“. Dr. Pegan je začel groziti, da bo deželni odbor razpustil obe. odbor in zopet imenoval gerenta. Ta grožnja je vsaj toliko pomagala, da je „flikalK dr. Pegan klerikalno polomijo na tajni seji. — Jasno je danes vsakomur, da niso sposobni jeseniški klerikalci za vodstvo občine. Obetali so 1.1911. ob volitvah vse mogoče, izpolnili niso ničesar. Kar so le bili začeli, so izvedli slabo, zdaj pojde še Čebul in z njim vsa dolgoletna slava. Mi še pokadili ne bomo za njimi — Gospodarstvo v Jeseniški občini. 7. junija smo slišali na občinski seji. kaj da vse uganja Jeseniško županstvo. Naj navedemo le en primer: Meseca oktobra 1913 Je peljal naš slavni policaj Tehovnik slaboumnega človeka na Saško. Ta slaboumna oseba le Imela pri sebi 357 K denarja. Na meji je pa izročil Tehovnik sinu tega slabouinneža le 5 mark. Ko se je vrnil Tehovnik na Jesenice, je pa Izdelalo županstvo račun, na podlagi katerega naj bi bil imel oni slaboumnež le 256 K denarja, Kje pa so merodajne oblasti, da izkidajo hlev v Jeseniški občinski upravi? Davkoplačevalci zahtevamo kar najodločnejše v tej zade'^ pojasnila. — Omikani član Z. J. Z. Z Jesenic nam pišejo: Že enkrat smo morali grajati manire urad niVa na Jeseniški prstaU gospoda P. Mot seveda liberalec in član Z. J Ž Nas preproste delavce je bilo sram, ko so se usipale iz ust tega .gospoda* be«ede, ki Se v beznico slabo pristo jaio. Pred dvema tpdnoma je namreč imenoval več oseb b i Za enkrat mu 5e odpustimo Samo to naj pomisli g P, kje bi bil danes delavec. ki bi njega, popolnoma brez povoda, imenoval tako. — „Jugoslovanska strokovna zveza*. (Dopis iz Savinjske dol.ne) Ta klerikalna zveza bo dobila v naM dolini 5e precej članov, če se udo mači praksa, kakršno je preizkusil z dobrim us pehom rudar Zupanc. Seveda bodo na podlag te prakse njeni člani samo ljudje, ki jim ni mnogo na osebnem poštenju. Stvar je sledeča Pred letom ie hvalil znani klerikalni organizator rudar Zajc v Zabukovcu .Jugoslovansko strokovno zvezo* na vse pretege. Zlasti Je lovil kaline a tem, da jim je pripovedovalo nizkih prispevkih in visokih bolniških podporah. To so si ljudje zlasti dobro zapomnili. Ker je med daniprecej nevernih Tomažev, so poizkušali zvezo, če res tako rada plačuje visoke bolniške podpore. Prvi pois-kus je torej napravil rudar Zupanc Naznanil Je vodstvu zveze, da je bolan Bolezen je bda tako silno huda, da je bodil kljub bolezni vsak dan na delo. In tako je imel Zupanc dohodke od dveh strani: Zaslužek pri rudniku in bolniško podporo, zakaj zveza mu je res brez obotavljanja izplačevala podporo. Nam je seveda prav vseeno, na kakšen način, da izmetava zveza svoj denar. Poučno za nas je to, da zopet spoznamo, kakšni so tl klerikalci. Tako požrešni so, da goljufajo lastno stranko Ce so tako nepošteni napram svoji organizaciji, potem si lebko mislimo, da jim ni nobeno sredstvo prepodlo v boju proti nasprotniku. Ali je pa morda to postopanje najnovejši način reklame za zvezo? Le tako dalje, nam je tako početje katoliških mož dobrodošlo. Cim grša bodo vaša dejanja, tem prej se odpro ljudstvu oči. — h Žalea nam poročajo: V petek zvečer so odpeljali od nas v celjsko bolnišnico delavca, ki je bil uslužben pri tvrdki Lorber u. Komp. Delavec je padel s strehe, polomil si je več reber, potolkel ce na glavi in pretresel možgane. Njegovo stanje je opasno. — Črna. Dne 13. junija dopoldne Je nesel nadkopač Lekš Rigelnik nad 8000 K denarja v Igersberg za izplačevanje rudarske mezde. Na potu ga Je zavratno napadel rudar Janez Oer-madnik. Najprej Je ustrelil z revolverjem Rigelnika v hrbet. Rigelnik se Je takoj zgrudil, vendar Je pa še klical na pomoč. Zaraditega Je morilec vzel britev In mu prerezal z njo vrat, nato Je vzel torbo In zbežal v gozd. Rudar Britovšek, H Je tudi Cul klice na pomoč, je bil prvi na mestu In Je še videl morilca bežati, a za njim se ni upri, marveč je stopil k Rigelniku, ki Je ležal kakih deset korakov od steze v krvi. Rigelnik Je bil še prt zavesti in Je povedal ime napadalca, čez kakih 20 minut pa Je umrl. Grozoviti čin se Je takoj zvedel; sklicali so rudarje tdefonlteo tudi Iz Jam In odredili splošen lov na morilca/ Opoldan ga fe našel rudar Gasnik v gozdu, ko Je ravno denar prešteval. Morilca so nato odvedli v Igersberg v čakalnico, kjer so ga morali čuvati orožniki pred razburjenimi rudarji; posebno ljut je na morilca pokojnikov jrat. Popoldan so ga odpeljali v zapor v Pli-jerk. Germadnik se je že 30. maja potikal tam okolo, ko je nesel denar v Igersberg rudar Tur-ak. A tedaj ni nihče sumil takega zločina, ker e Germadnik ves pohabljen in slaboten človek. Gorica. 7. junija bi bili morali priti v Gorico dunajski sodrugi železničarji. Spored je bil sestavi en tako, da bi bili ostali nemški sodrugi en dan v Gorici, da ogledajo mesto in njegovo okolico. „Gesangverein der Staatsbahncr in GOrz* (a ne .Deutscher Gesangverein* kakor )iše „Soča“ vedno s prozornim namenom) je sestavil spored za čim dostojnejši sprejem Dunajčanov. Goriški policijski ravnatelj dr. Casapiccola )a ni odobril sporeda in zato so izpremenili dunajski sodrugi svoj prvotni načrt potovanja in se niso ustavili v Gorici, temveč so se peljali kar naprej v Trst. Kljub temu se je zbralo v nedeljo dopoldne zavedno delavstvo iz Gorice in okolice na kolodvoru, da pozdravi dunajske sodruge. V imenu organiziranih železničarjev sta pozdravila dunajske sodruge sodruga Čerič in Klein; v i-menu deželnega zastopstva slovenske in italijanske socialno demokratične stranke je pozdravil izletnike sodr. Štolfa. Pozdravom sta odgovorila dva sodruga izletnika, eden v nemškem jeziku, drugi v češkem. Ko je vlak odhajal, so zadoneli na kolodvoru krepki šivio klici slovenskih sodrugov. — Nabrežina. 15. maja 1.1. se je vršil prav dobro obiskan železničarski shod. Na dnevnem redu je bilo: Železničarske razmere in občinske volitve. Shod je otvoril in mu predsedoval predsednik tukajšnje skupine železničarjev, so-drug Jan, ki je podal takoj besedo sodr. Kopaču iz Trsta. Le-ta je poročal o zvijačnosti železničarske uprave, kako hoče poslabšati delavni čas in druge stvari. Priporočal je utrditev organizacije, ki je edino uspešno obrambno sredstvo, s katerim delavstvo še razpolaga v boju za bolj dostojno in človeško življenje. — Predsednik poudarja, kako narašča draginja v Nabrežini in kako hišni posestniki zmerom draže stanovanja in da Je že sedaj vse za 120% dražje kakor v Trstu. Obžaluje, da se vse kategorije enako ne zanimajo za delovanje in boje organizacije. Nato prečita zahteve železničarjev v Nabrežini, ki so bile soglasno sprejete: 1. Zvišanje stanarinske doklade od 70% na 90%. 2. Zvišanje kraŠke doklade od 10% na 20%. 3. Zvišanje začetne plače kurilniškim postajnim in skladiščnim delavcem za 30 vin. in zraven 30% draginjskih doklad, ne da bi se kaj smelo oškodovati pri plači. 4. Delavcem vseli strok, ki so doslej pri akordnem delu, naj se odpravi akord in zato določi višjo dnevno plačo. — Opomniti moramo južnoželezniško ravnateljstvo. da naj upošteva te točke in naj nas reši te neznosne draginje v Nabrežini. In če se zde te zahteve železniški upravi pretirane, naj se sama prepriča o tukajšnji draginji. Predsednik poudarja, da je v železniški službi nekaj kategorij, ki se vkljub odporu uprav priborijo nekaj pravic, medtem ko druae. zuoositavlia. Zavedne kategorije železničarjev bodo vedno irnponirale upravi ter ji vsilile svoje zahteve. Nato je zaključil svoj govor, poživljajoč navzoče na neumorno delo v prid organizacije, in pravi, da se jih je sto podpisalo, ki se stri- njajo z zahtevami, samo uradniki na postaji se niso hoteli podpisati. Potem je bila sprejeta sledeča resolucija: Dne 15. maja 1914 v Nabrežini na železničarskem shodu zbrani železničarji vseh strok protestirajo proti nameravanemu poslabšanju delavnega in službenega reda na Južni železnici kakor tudi akordantom, da bi se Jim zmanjšalo akordni zaslužek; zahtevajo takojšnjo izpremembo določb v zmislu svoje-časno predloženih predlogov. Nadalje izjavlja shod, da današnje začetne in končne plače ne odgovarjajo več razmeram. S to plačo kurilnl-ških in skladiščnih delavcev smo v Nabrežini zaostali do 1 krone. Z ozirom na to dejstvo zahtevajo zbrani delavci vseh strok, da se jim zviša začetna plača za 30 vinarjev in temu naj se doda 30% draginjske doklade, ne da bi se kaj smelo oškodovati pri plači, in vrhstavbeni delavci zahtevajo tudi, Ce pridejo na deio, nal se Jim plača dnino tudi če kasneje dežuje. Nastavljeni uslužbenci vseh strok v Nabrežini zahtevajo zvišano stanarinsko doklado in zvišanje kraških doklad, in to s 1. junijem 1.1. Vzrok, da železničarji v Nabrežini zahtevajo boljšo plačo, Je ta, da je življenje kakor tudi stanovanje za 120% dražje kakor v Trstu, na Opčinah in v Ctorici. Opomniti moramo pa še, da kakor nekaj časa ne dežuje, moramo vodo posebej plačevati. Zatorej zahtevamo, da te točke južno-Železniška uprava upošteva. Opomniti moramo južnoželezniško ravnateljstvo, da te zahteve niso pretirane, ker nam je že to zdavnaj oblju bila, kar sedaj zahtevamo. Zahtevamo pa tudi. ako se upravi Južne železnice zde te zahteve pretirane, naj se sama prepriča, če Je to res ah ne. Shod pooblašča tajništvo splošnega In pra-vovarstvenega strokovnega društva v Trstu, lijanskim liberalcem in socialnim 'demokratom Lirussijem. Izvoljen ie bil italijanski liberalec Corenich s 1484 glasovi. Sodrug Lirussi je dobil 1438 glasov. — 1 iskovni sklad. Za »Zarjo« so darovali sodrugi na cvetlični dan 2 K 6 vinarjev. — Cirkus Kludsky, ki prireja predstave te dni v Ljubljani, se odlikuje po svojih izbranih točkah. Vsekakor so zanimive produkcije s konji, poniji, cebrami in sloni. Odlikujejo se tudi kitajski glumači, kakor tudi smeli Arabci s svojo vratolomno telovadbo. Poleg drugih točk pa je gotovo'najzanimivejši nastop krotilca Rudolfa Kludskega z levi in tigri, ki so krasne, dobro-rejene in izborno dresirane živali. Zanimivo je gledati, kako rjoveči in uporni levi pod pritiskom biča in v strahu pred revolverjem ubogajo krotilca, ki brez strahu zajaše največjega in najsilnejšega leva. Gotovo redek prizor. Pohvaliti pa moramo tudi jezdne produkcije jaha-ške čete »Romani«, ki so gotovo nekaj prvovrstnega. Izvajanja posameznih umetnikov so za Ljubljano v marsičem nekaj novega. Konji so krasni in izborno dresirani. Zanimiva točka je tudi nastop ravnatelja Karola Kludskyja s šestimi sloni in štirimi cebrami, ki vprizarjajo razne akrobatske skupine. Ugajajo pred vsem čebre, ki so res lepe živali. Skupina pristnih Kitajcev proizvaja prave čudeže v ekvilibri-stiki. Zanimiv je prizor, kako eden Kitajcev meče ostro nabrušene no/e v desko, pred katero stoji kitajska deklica. Nameče jih z veliko sigurnostjo v desko tik telesa Kitajke, tako da tvorijo noži krono okoli njene glave. Nastop Arabcev s kamelami in njihove akrobatične produkcije so gotovo tudi nekaj nenavadnega. Mali in veliki, črni in beli Arabci nudijo na polju akrobatike res nekaj izrednega. Med njimi se odlikuje zlasti Ali ben Jusuf, ki s svojo ogromno močjo nosi na svojih ramah celo skupino svojih rojakov. Ostale točke so z navedenimi enako vredne, za zabavo pa skrbe tudi šaljivi klovni. — Obisk dosedanjih predstav je bil zelo povoljen. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 16., sredo 17.. četrtek 18. 1. Preizkuševanje podganjih lovcev . . . (Velezanimiv naraven posnetek.) 2. Bubi pisateljuje. (Komično.) 3. Zur-nal Pathč. (Najnovejše, šport, moda itd.) 4. Telefon vzrok ločitve. (Humoreska.) 5. Korak od pota ali Pepca s sadnega trga. (Dunajska igra v treh dejanjih in s predigro. Družabna drama. Genljiva zgodba dunajske deklice. V glavni vlogi Evgenija Reingruber.) 6. Avguštin in pelikan. (Komično.) — 19. Junija: Specialni večer: Zlato tele. (Drama v treh delanjih.) Gospod generalni konzul. (Veseloigra Nordisk-Co. v dveh dejanjih.) Idrija. — »Slovenec« Je že pričel kopičiti laži za občinske volitve. Trdi, da so vložili samo klerikalci 80 reklamacij, socialisti in naprednjaki pa le 9. Resnica je pa ta: Oswald je vložil kakih 60 popravkov imen in reklamacij, izmed katerih pa ni nttl ena tretjina opravičenih. Po njegovem mnenju morajo iz imenika vse naše volilke, ki dobe kako kronco podpore od občine. Nasprotno pa klerikalcev z občinskimi podporami ni reklamiral in so v imeniku II. volilnega razreda. Reklamacije pa je vložil zadnjih pet minut, da ne bi kdo izreklamiral klerikalnih vo-lilk. V imenik pa hoče vriniti vse klerikalne učiteljice čipkarske šole, ki niso po nobenem paragrafu volilnega reda upravičene voliti. Vložil je tudi reklamacijo zoper vpis župana sodruga Štrausa, da ne sme voliti v II. razredu, ker ni dokazal, koliko plačuje dohodnine. Volllka Marija Poženel mora iz imenika, ker Še ni eno ieto, odkar je po pokojnem možu priposestvo-vala posestvo. Vse cerkve In podobne reči pa naj pridejo v imenik po njegovem mnenju. Če se postavi še c. kr. okrajno glavarstvo na stran Oswalda, potem ni vrag, da ne zmagajo njegovi kandidatje v II. In I. razredu. Saj priznava Slovenec« od sobote, da Je v Idriji stranka * imenom S. L. S. — Oswald. Kandidat naprednjakov za župana v Idriji je Andrej Primožič, ker s Štrausom niso zadovoljni. Primožič ima program, da pomeče iz Idrije vse tuje čevljarje, branjevce in mesarje. Tako piše »Slovenec« od sobote. Koliko je na tej pisavi resnice, bodo menda volilci sami razsodili. — Rudaril v Idriji, pozori Zakon za zavarovanje zoper nezgode rudarjev v Avstriji Je vpeljan. V kratkem prične provizorično funk-cionirati tudi zavarovalni zavod. Delavstvu so določbe zavarovanja doslej še skoraj nejasne. Zato sklicuje podružnica »Unije« rudarjev v Idriji za nedeljo dne 21. junija ob 9. dopoldne Javen ljudski shod v plvarnl pri »črnem orlu« v Idriji z dnevnim redom: 1. Poročilo o zavarovanju rudarjev proti nezgodam. 2. Občinske volitve v Idriji. Na shodu poroča zastopnik »Unije rudarjev avstrijskih«. Delavci — rudarji! da dogovorno s centralnim vodstvom vse po- Jasnosti Je treba v tej zadevi, kakor tudi o ob- činskem gospodarstvu, zato pa pridite vsi n* javen ljudski shod, kjer ima vsakdo svobodno trebno ukrene, da se bo mirnim potom rešilo to zadevo In bodo končane draginjske razmere v Nabrežini. Sodrug Deisinger poroča o po menu občinskih volitev v Nabrežini, ki bodo v kratkem in pravi, da se naj vsi poprimejo dela In agitacije za delavske kandidate, ki Jih ie so-cialno-demokratična stranka postavila v tretjem razredu. Razloži, koliko dela zaostane v prid delvstvu, ker ni opozicije v občinskem svetu. Predsednik Jan se nato zahvaljuje navzočim za obilno udeležbo ter zaključi shod — Upravna komisija društvenih prostorov v Rojanu, ulica Appiari št. 12, vabi vse člane vseh v društvenih prostorih se nahajajočih društev v četrtek 18. junija na društveno zborovanje. Dnevni red: Stanovanjske zadeve in raznoterosti. Ker je to zborovanje zelo velike važnosti, vabimo vljudno na obilno udeležbo. besedo. — »Splošna mladinska zveza« v IdrtH neumorno deluje. V četrtek dne 18. t. ni. ob 9. zvečer ima v društvenih prostorih društveni shod z dnevnim redom: 1* Izvolitev delegata na zbor jugoslov. soc. dcin. stranke. 2. Ustanovitev turističnega odseka za Idrijo in okolico. 3. Slučajnosti. V nedello dne 21. junija popoldne pa priredi pri »črnem orlu« veliko vrtno veselico z najrazličnejšim sporedom. Vstopnico k veselici dobi vsakdo za 30 vin., radodarnim rokam pa ne stavimo nobenih meja, zlasti še. ker je namenjen dobiček za društveno knjižnico. Na veselici igra društveni tamburaški zbor. K vsem prireditvam vljudno vabi odbor. Več časa pogreša nekdo letni površnik, 0db°^Ožia volitev v Pulju, V nedeljo je bila | ki si ga' [e' sedaj'dobro znana oseba v nekem v Pulju ožja volitev za deželni zbor med ita- i lokalu prilastila. Dotičmka pozivliamo. da vrn Kdor hoče elegantna in fino uro za gospode ali dame zastonj, naj pi5e takoj na tvrdko ur Samoi K 410 SamoISNaN^aataiia zaloga vseh vrst k A.1fl?|kakor tudi največia izbere zlat* ■t 4 i tun|ne in srebrnine po Jako ni*- . ■==== kih cenah. ===== ZaMmjte cenik, ki se razpoillla zastonj 2 sekundi ^ 3 rsUlt petsie kakknlsijsjnilblesk z Priloga „Zarle“ it. 846. dna 17. lunlla 1914. površnik, ki je vreden 30 K, tekom treh dni tje, kjer ga ie vzel, ako hoče, da se izogne neliubim posledicam. Umetnost in književnost. .Socialisti v občini”. Z ozirom na poročilo sodrugu Štolfe nam sporoča založba .Zarje*, da ima v zalogi precej knjižic sodr. Abdita .Občina in socializem*, na katere vse sodruge znova s tem opozarjamo. Knjižica »Občina in socializem* je zelo poučna za vsakogar, ki se zanima za komunalni socializem. »Mati*. Napisal Gorkij. Tega znamenitega romana, ki bi ga moral čitati pač vsakdo, ki se zanima za delavski problem, je še veliko v zalogi založbe .Zarje*. Organizacijam popust. PoSljite naročnino, če je Se niste I Če potuje car . V nedeljo je obiskal ruski car s svojo družino ir umunskega kralja. Oficielni sprejem je bil kajpada sijajen, presrčen itd. Ce pa potuje ruski car, potuje tudi cela armada policajev, tajnih detektivov, vojakov, da ga ščiti pred preočitnimi dokazi ljubezni njegovih podanikov. V ru-munskem pristaniškem mestu Konstanci, kjer sc je izkrcal c&r s svojo družino, jc zr&stel ob carjevem prihodu pravi policijski in vojaški tabor. Mesto šteje 30.000 prebivalcev, a ob carjevem prihodu se je podvojilo število prebivalstva, ker skrbi 30.000 vojakov, policajev, detektivov in orožnikov za varnost njegovo. Ru-munski, ruski, francoski detektivi so bili gospodarji v Konstanci. Po cestah, kjer se je peljal car, ni smel nihče hoditi; z oken, z balkonov, pod' katerimi se je peljal car, ni smel nihče gle- ^^Tudi socialno demokratična stranka na Rumunskem je poskrbela za dostojen sprejem carja. V soboto zvečer je priredila po vseh ru-niunskih mestih protestna zborovanja proti carjevemu obisku. Mnogo teh shodov je policija razpustila in razgnala demonstrante. Vodstvo socialno demokratične stranke je pa razdalo na tisoče letakov s sledečim manifestom: »Sodrugi in državljani romunski! Vladajoči razredi v Romuniji se pripravljajo na sprejem carja, krvnika ruskega ljudstva in svobode Vsakomur je znano, pod kakšnim pritiskom živi rusko ljudstvo in kakšen junaški boj bije ruski proletariat za pravico in svobodo. Roke ruskega avtokrata so omadeževane s krvjo. Njegova vest je obtežena z najgnusnejšimi zločini. Car Nikolaj II. ne more biti naš gost, ne sme stopiti na naša tla. Ce naši vladajoči razredi ne razumejo tega, če so pripravljeni, oskruniti se s carjevim obiskom s to sramoto in prezirati najnaravnejši čut pravičnosti in vsa človeška čuvstva, potem je naša naloga, da protestiramo. Proč s carjem 1 Živel ruski proletariat! ZiVela revolucija!* Vestnik organizacij. — Podružnica »Svobodo« Vič-GHnco ima v sredo dne 17. t. m. mesečno sejo. Seja je zelo važna; prosimo torej zanesljive udeležbe. Tesarji, pozor! V nedeljo 21. junija ob 9. dopoldne imajo tesarji društveni mesečni shod pri »Levu« na Marije Terezije cesti. Nihče naj ne izostane! t Sodarji ln pivovarniški delavci imajo v soboto 20. junija ob 6. zvečer društveni shod v gostilni Reininghaus v Spodnji Šiški. Pridite vsi! Predlogi k IX. strankinem zboru. Okrajna organizacija v Zagorju predlaga, da se postavi na dnevni red IX. strankinega zbora »Zadružništvo« kot posebna točka. Okrajna organizacija predlaga to zaradi tega, ker je potreba jasnosti o tem vprašanju med strankinimi pristaši in sodrugi kakor tudi o delokrogu zadružništva, da ne nastajajo v teh vprašanjih diference. Del sodrugov neče ničesar slišati o zadružništvu, drugi zopet zastopajo stališče, češ, da so opravili že svojo dolžnost napram stranki, če so člani te ali one zadruge. Dogaja se celo, da slišimo koga, ki smatra politično ali strokovno organizacijo za nepotrebno. Ne to ne ,°b6 stališče ni pravo, ker sta politična in strokovna organizacija povsem nekaj druzega kakor pa zadružništvo. Prvi dve organizaciji sta glavna opora politični stranki. Obenem pa moramo priznati, da je zadružništvo tudi del proletarske organizacije, če odgovarja strankinim in demokratičnim riačelom. Okrajna organizacija v Zagorju. krem za Samostalni predlog sodruga Josipa Rožeta iz Trsta glede mladinskih organizacij: Vse mladinske organizacije, društva in klubi naj se centralizirajo. Ustanovi se v vsakem kraju društvo z imenom: »Jugoslovanska socialistična mladina«. V onih krajih, kjer je malo mladine, naj se ustanovi namesto društva klub. Vsa ta društva in klubi naj tvorijo za vso deželo: Deželno organizacijo jugoslov. soc. mladine. Na čelu deželne organizacije naj bo deželni izvrševalni odbor. Vse deželne organizacije naj tvorijo celoto organizirane jugoslov. soc. mladine, kateri naj načeluje ...; . 1 • »Glavni izvrševalo! odbor«. , Glavni izvrševalni odbor bi imel nalogo uvesti: 1. enotne legitimacije, 2. enotne pla- čilne znamke, 3. urejevati društveno glasilo, 4. voditi natančno statistiko, 5. nadzorovati poslovanje organizacij, 6. sklicati vsako drugo leto kongres in poročati o delovanju organi- zacjj Deželni izvrševalni odbor bi Imel vsako leto konferenco. Vrhovno nadzorovalno oblast bi imel Izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke. Na strankin zbor bi poslala vsaka deželna organizacija dva člana z glasovalno pravico. Natančen opravilnik, določitev sedeža dež. izvrševalnega odbora, glavnega izvrševalnega odbora, Članarine in delitev iste, bi se določil na konferenci, ki naj bi se vršila še letos. Predlagam sedaj, da sprejmi strankin zbor sledečo resolucijo: Strankin zbor uvideva velikanski pomen mladinskih organizacij in polaga veliko važnost na ustanovitev mladinskih organizacij za nadaljni razvoj jugoslovanske socialno demokratične stranke v Avstriji in sklene: Izvrševalni odbor se j>ooblašča, da gre na roko in podpira bodisi z nasveti ali drugače ustanovitev mladinskih organizacij. Na strankin zbor ima pravico poslati vsaka deželna organizacija jugoslov. soc. mladine po dva člana s pravico glasu. * Enako predlaga deželna konferenca kranjska na predlog idrijske volilno okrajne organizacije, da se stavi na dnevni red strankinega zbora točka zadružništvo. Deželna konferenca kranjska priporoča, da se na dnevni red strankinega zbora ne stavi »mladinska organizacija« kot posebna točka, pač pa naj se razpravlja o tem važnem vprašanju pri točki organizacija in taktika. ♦ Deželna konferenca kranjska predlaga na predlog volilne okrajne organizacije idrijske, da se stavi na dnevni red strankinega zbora točka: Občinska politika ln socialna demokracija. * Deželna organizacija v Dalmaciji predlaga, da se naj na strankinem .zboru obravnava dalmatinsko organizacijsko vprašanje glede na domače razmere. Izvrševala! odbor predlaga, da se reši dalmatinsko vprašanje na strankinem zboru v posebni komisiji, ki poda potem strankinemu zboru svoje poročilo, o katerem naj zbor končno sklepa. Predlog tržaške organizacije. Organizacijski prayilalk jugoslovanska socialno demokratične stranka. L SPLOŠNI DEL. Ime stranke. 1. Stranka ae imenuje »Jugoslovansk socialna demokratična stranka« ter Je organičen, samoupraven del celokupne »Avstrijske socialno demokratične delavske stranke«; v njenem skupnem zastopu na Dunaju Je tudi zastopana. Stranka stoji na temelju revidiranega hain-fcldskega in narodnostnega programa, sklenjenega na zboru avstrijske socialno demokratične delavske stranke v Brnu leta 1899. Obseg stranke. 2. Stranka deluje v vseh pokrajinah avstrijske državne polovice, kjer dela in prebiva jugoslovanski živeli, bodisi .posamezno ali v kompaktnih masah. Pripadniki stranke. 3. Stranki pripada vsaka oseba, ki priznava njen program ln se po njem ravna, ga raziirja tn stranko duševno in gmotno podpira ter ne stori ali dela česa nečastnega. Vstop v stranko. 4. Za vstop v stranko se Je priglasiti pri krajevni organizaciji, oziroma njenih zaupnikih; pri politično posebno razglašenih osebah odloča o sprejemu deželni, odnosno Izvrševalni odbor stranke. Sprejeti član dobi izkaznico. Dolžnosti sedrngov. 5. Dolžnosti vsakega sodruga so v splošnem ozna« Cene pod točko 3. tega pravilnika; zlasti pa mora vsak sodrug: a) Brezpogojno varovati ugled stranke, pokoravati se veljavnim odredbam in sklepom njenih zborov, shodov, odborov in zastopov ter ne sme nikdar In v nobenem oziru kršiti discipline; U) redno plačevati strankin davek. »e sme pripadati nobeni meščanski politični stranki ati orgganlzasiji, oziroma delovati zanjo Pravice sodrngov. 6. Sodrugi imajo pravico voliti in voljeni biti v vse strankine odbore In zastope ter se udeleževati strankinih priredb, v kolikor to omogočuje organizacijski pravilnik stranke in niso izdane posebne določbe. Sodrugi, ki so v vsem zadostili svojim dolžnostim, imajo kadar utrpe pri političnem delu za stranko kako škodo, pravico do moralne in gmotne podpore iz strankinih sredstev. Organizacija stranke. 7. Jugoslovanska socialna demokratična stranka se« stoji iz: a) krajevnih (lokalnih) organizadt s krajevnim (lokalnim) odborom na čelu; b) deželnih organizacij z deželnim poHtlčrtim odborom na čelu, katere vse skupaj tvorilo celoto, U M načeluje ’ Izvrševalni odbor1 celokupne jugoslovanske socialno demokratične stranke. sklad stranke, ki ga mora izvrševalo! odbor posebej upravljati. Deželne organizacije morajo vzdrževati vse agitacijske stroške v svojem področju. Le v nujni sili ae lahko obrnejo za pomoč na izvrševalni odbor. sedež 29. Imena In naslove izvoljenih odbornikov je v teku sedmih dni naznaniti izvrševalnemu odboru stranke. 30. V področje deželne konference spada: a) odobrenje poročil krajevnih organizacij; b) uvedba prostovoljnih prispevkov za deželne potrebe; c) organizacijska ln taktična vprašanja dotične dežele sploh. ________ Izvrševalni odbor. 31. Strankin zbor voli izvrševalni odbor 13 članov in tri člane kontrole. Pet jih tvori ožji izvrševalni odbor, ki opravlja strankine posle, eden izmed teh zastopa stalno stranko v skupnem zastopu »Avstrijske socialne demokracije« na Dunaju. Ostalih osem članov tvori širši odbor, v katerega se izvoli člane iz posameznih dežel, kakor sledi: 2 za Kranjsko, 1 za Trst, 1 za Ooriško, I za Štajersko, 1 za Istro, 1 za Dalmacijo in 1 za Koroško. 32. Olavni urednik in upravnik strankinega lista ne moreta biti člana izvrševalnega odbora. Imata pa pra« vico in dolžnost prisostvovati sejam izvrševalnega odbora. na katerih imata posvetovalen glas. 33. Sedež izvrševalnega odbora ln kontrole Je v Trstu. 34. V področje izvrševalnega odbora spada: a) izyrševati sklepe strankinega zbora; b) dajati inicijative deželnim organizacijam v vseh važnih političnih gibanjih; c) določanje kandidatov za državnozborske volitve in to dogovorno z deželnimi orgnksacijami; d) nadzorovati uredništvo in upravo strankinega n- stft* e) sklicanje strankinega zbora ln določanje dnevnega reda zanj; f) objava strankinega poročila najmanj 14 dni pred strankinim zborom. 35. Širši izvrševalni odbor mora imeti svoje seje na zastopnika, ki pa more biti le sodrug. Qlasuja“so“ob (povabilo ožjega odbora najmanj štirikrat im leto, ter zastopam*, .. .. * , - ima razpravljati o vseh važnih zadevah ta dogodkih v strnki ter določati smer lista. 36. Izvrševalni odbor je za svoje delovanje odgo- 9. Strankino časopisje la ttak. a) Glasih) stranke mora izhajati tam, kjer le izvrševalnega odbora stranke. b) Za strankine liste se prizna samo tiste, katerih izdajanje sklene strankin zbor in ŠiZši izvrševalni odbor. c) Glavnega urednika imenuje Izvrševalni odbor. d) Upravo strankinega časopisja nadzoruje izvrševalni odbor ali pa od njega priznani konsorcij. e) Prebitek strankinega časopisja in tiska gre v strankino blagajno. f) Uprave strankinega časopisja morajo podati na vsakem strankinem zboru natančno blagajniško poročilo, če le mogoče tiskano. Razsodišče. 10. Prepire, ki nastanejo med posameznimi člani ali organizacijami, o odklonitvi sprejema, o izključitvi itd., rešuje razsodišče, katero skliče deželna organizacja, ki mu tudi imenuje predsednika. Vsaka stranka voli v razsodišče po tri člane. Sklepa se z absolutno večino glasov. ■ Izrek razsodišča ie naznaniti izvrševalnemu odboru stranke z vsemi razlogi in podrobno utemeljitvijo. Izvrševalni odbor lahko razveljavi sklep razsodišča, če ni sam 'prizadet. Kadar gre za izključitev ali za programatično vprašanje, ie prosta pritožba na strankin zbor. Vzklic Je Vložiti pri izvrševal, odboru najmanj 7 dni pred začetkom zbora. Izključeni sme biti navzoč na zboru le med njegove zadeve se tičočo obravnavo ln se osebno zagovarja lahko pa to stori pismeno, odnosno si imenuje nenavzočnosti pritoževalca. II. POSEBNE DOLOČBE. Krajevna organizacija. 11. Krajevno organizacijo tvorijo vsi organizirani sodrugi enega kraja, mesta, občine, v velikih mestih sodrugi enega volilnega okraja. 12. Obsežnejše krajevne organizacije, zlasti v mestih, se lahko dele še v odsdke, ki obsegajo vse v enem mestnem okraju ali delu stanujoče sodruge, ter cestne organizacije, obsegajoče vse v eni ulici stanujoče sodruge. 13. Krajevni odbor sestoji po obsegu organizacije od 3 do 7 sodrugov, izvoljenih na zaupnem shodu vseh sodrugov dotičnega kraja. Zaupnike krajevni organizaciji podrejenih oddelkov izvolijo prizadeti sodrugi, ali pa jih imenuje krajevni odbor, 14. Zaupniki z odborom vred tvorijo zaupniški zbor ikrajevne organizacije. 15. Krajevni odbor je podrejen neposredno deželnemu oziroma izvrševalnemu odboru stranke. 16. Krajevni odbor z zaupniki podrejenih oddelkov ima: Organizirati ter pobirati strankin davek in morebitne druge, veljavno sklenjene prostovoljne ali obliga-torične prispevke ter izvrševal v svojem obsegu vse v splošnem delu omenjene naloge. 17. Krajevni odbor vodi natančen seznam sodrugov svojega okraja tako, da lahko .služi kot volilen imenik. 18. Namestnike izstopivšim odbornikom se izvoli na zaupnem shodu sodrugov, odnosno na konferenci za-. 'upnikov. . *. , . L 19. Izkaznice in potrdllne znamke naroča krajev« odbor pri deželnem odboru. Deželnemu odboru Jer obračunati mesečno najkasneje do 15. za preteku unesee.; JObračunati je vse prispevke tako, kakor je sklenil strankin zbor. 20. Za manjkajoče znamke je prejemnik odgovoren tonemu, od katerega jih le prejel. 21. Vsak sodrug mora imeti izkaznico o vplačanem strankinem davku; brez te vstop na zaupne priredbe ul dovoljen. Nihče-ne sme zaostati čez dva meseca; kdor rni izpolnil vseh pogojev, ne mere biti- voljen. 22. Zaupni shtai-sodrugov, odnosno konferenca za* jupnikov krajevne organizacije se vrši najmanj vsakega četrt leta, ali .pa če zahteva vsaj tretjina sodrugov ali •zaupnikov. . ^ 23. Krajevni odbor je voljen za dobo enega leta na zaupnem shodu sodrugov, odnosno na konferenci »zaupnikov. Imena in naslove odbornikov in zaupnikov Je v teku sedmih dni naznaniti deželnemu odboru. V področje zaupnega shoda sodrugov ali konference spada: a) odobrenje poročil krajevnega odbora; , b) volitev odbora in odposlancev na strankin zbor lin druge strankine priredbe; c) morebitno zvišanje prostovoljnih prispevkov ea krajevne potrebe; d) organizacijska in taktična vprašanja za dotični (kraj sploh: i e) predlaganje kandidatov za občinske volitve. Deželna organizacija. 24. Deželno organizacijo tvorijo vse krajevne organizacije v obsegu dežele. 25. Na čelu deželni organizaciji stoji deželni odbor, sestoječ in 7 sodrugov in dveh kontrolorjev, izvoljenih na deželni konferenci z? dobo enega leta. Namestnike izstopivšim članom se voli na shodu strankinih pristašev tam, kjer ima sedež deželna orga-, nlzacija in se poroča o tem na deželni konferenci. 26. V področje deželnega odbora špada: a) Izvrševanje sklepov strankinega -Zbora in dežel-ine konference; - ' a b) voditi vso agitacijo v svojem področjli; c) nadzorovati delovanje krajevnih organizacij, voditi statistiko članov.; d) predlagati dogovorno z izvrševalnim odborom krajnim organizacijam kandidate za deželnozborske volitve; e) sklicevati deželne konference in določati dijpvnij voren strankinemu zboru. On določa tudi sedež strankinega zbora. Stranldu zbor. 37. Redni srankln zbor je vsako drugo leto. Izredne 'strankine zbore skliče izvrševalni odbor, če ga zahteva-ijo vsaj tri deželne organizacije, ah če smatra izvrševalni odbor, da je nujno potreben. 38. Žastopnike na strankin zbor imajo pravico od-iposUtii. a) Vsaka krajevna organizacija po enega za vsakih 50 članov; b) vsaka deželna organizacija po dva. Uredniki listov imajo na strankinem zboru sedež in ■— v zadevah časopisja le posvetovalen — glas. Parlamentarni zastopniki stranke in Izvrševalni od-ibor morajo na strankin zbor ta imajo na njem sedež in glas, ki je v zadevah, tičočih se njihovega delovanja, le posvetovalen. Krajevne organizacije morajo voliti delegate na krajevnih članskih shodih, deželne organizacije pa na svojih odborovih sejah. 39. Strankin zbor se mora razpisat! vaaj Šest (tednov prej v glavnem strapklnem glasilu z navedbo jprit vizoričnega dnevnega reda. 40. Predloge je vposlaf! vsaj M dni pred zborom izvrševalnemu odboru, da jih priobči v glavnem strankinem glasilu vsaj osem dni pred zborom; to valja‘tudi za predloge izvrševalnega odbora. 41. V področje strankinega zbora spada: a) določanje dnevnega reda; b) volitev odseka ta pregledanle mandatov, zg re-digiranje predlogov ter volilnega odseka; c) odobritev poročil Izvrševalnega odbora In kontrole ter deželnih in državnih poslancev; d) določanje strankine taktike in smeri strankinega lista; e) prememba strankinega pravilnika; f) volitev izvrševalnega odbora. 42. Stroške za delegacijo na strankin zbor nosijo krajevne, oziroma deželne organizacije sam*. Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja 1» zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Ena ura za reklamo. Strankin davek. 8. Strankin davek znaša za vsakega člana 30 vinarjev na mesec. Od tega mesečnega prispevka gre izvrševalnemu odboru 10 vinarjev, deželni organizaciji 10 vinarjev, ostalih 10 vinarjev pa v skupni volilni red istih. i/cZviuo HoniurenLe. 27. Deželne konference se vrše najmanj po enkrat na leto, ali če to zahteva tretjina krajevnih organizacij, odnosno izvrševalni odbor stranke. 28. Deželna konferenca se mora sklicati po vsakokratnem strankinem zboru, čim so se končale konference vseh podrejenih krajevnih organizacij. i Sfroj m M intii umre in perilo. Od 1. julija Sv. Petra nasip St. 7 (za puirg gt/HlMIIt? pri lajmvBlCU;. Josip Peteltnec, Ljubljana, KrHevnllka uitaa m 7. Stroji aa vsako obrt In kolosa. ua mMMm Mm TonmUka znamka, KO*. St. 410 Nikol ankor ram. ROik. kolo) {najboljše^ kolo monarhije Franca Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu vpisana zadruga z omejenim poroštvom. X. aadružno leto od 1. julij« 1913 do 3Q. junij« 1914. Mesečni račun. Razpečano blago: Zadružna julij avgust september oktober november december januar februar marec april' maj doba 1913-1914 K 261590-35 „ 280.064-71 „ 295.665-65 „ 351.295-35 „ 345.033-23 „ 410.881-75 „ 384.812-27 „ 338.308-02 „ 393.516-60 „ 406.034-85 492:97778 1912-1913 117.755-85 122.047.42 142.38206 201.921-76 210.598-68 213.325-53 201.433-93 200.029-36 263.48912 247.248-25 265.437-85 stopnjevanje 143.834-50 158.017-29 153.283-59 149.337-59 134.370-73 199.556-22 183.378-34 138.278-66 130.027-48 158.786-60 37.539-93 K 3870.144-56 2185.669-81 1684.474-75 Premikanje članstva: Vpisanih udov do 31. maja 1914 10630 „ „ 30. junija 1913 8058 Stopnjevanje vil mesecih . a ....... . 2575 Hranilni oddelek: Stanje vlog do 81. maja 1914 ..... K 557.977-37 _ .. .. 30. iunila 1913 .............. 310.966 58 Stopnjevanje v 11 mesecih . . T'MTMttTS Od 1. julija 1913 do 3l. maja 1914 razdelilo se J« podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih čli ■**'”- Štev. 8641. Razglas. K članov K 15865-60. , . Od 1. julija 1913 do 31. maja 1914 ae je čalo dividend K 39985 28. Iipla- Izkupiček skladišča oblek: (obsežen ie v razgledu napečenega blaga) od 1. julija do 31. maja 1914. Oddelek konfekcija..............................K 168.123 04 Oddelek manufaktura ......... » 128.332 07 Oddelek obuvala....................................... §8.645-17 Oddelek pokrivala . . . . - - • • • • # j Skupno . . K 422.78449 Trst, 31. maja*1913. FLORIJAN ICVETKO1 GOlflR KMEČKE Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 10. februarja 1914. št. 3175, ustanovila je ljubljanska občina podpiranje v Ljubljani stanujočih brezposelnih organiziranih delavcev in delavk potom dotičnih delavskih društev in organizacij ter v ta namen poklonila letni znesek 5000 kron. Ker se ima sedaj pričeti poslovanje V tej novi agendi mestne občine, se tem potom vse one delavske organizacije, ki se zanimajo za to, da bodo njeni člani in članice v slučaju ne- j zakrivljene brezposelnosti postali deležni podpiranja iz občinskih sredstev, pozivljejo na priglasitev in vposlatev enega izvoda svojega veljavnega štatuta podpisanemu mestnemu magistratu. Opozarja se, da prihajajo v poštev le organizacije, katere po svojem štatutu tudi same dele-syojim brezposelnim članom določene podpore. V vlogi je navesti radi preglednosti število sedanjih članov, sedež organizacije (ulica in hišna številka) ter ime sedanjega načelnika, tajnika in blagajnika. Tako — kakor povedano — z društvenimi pravili opremljeno vlogo je vposlati semkaj do konca meseca junija 1914. Mestni magistrat ljubljanski. dne 6. junija 1914. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 9*—. Zaradi vstavljanja plačil vcčih velikih fabrik se ml je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod Izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para molkih In 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantha najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9-—. Razpošilja se po povzetju. J. GELB, Izvoz čevljev, pošta Alt-Sandez št. 64. bel Neu-Sandez, Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Dilakom je najljubše darilo za dobro izpričevalo (orožno t“ Naročite si »Knjižnico Slov. Iliistro-vanega Tednika*, pet elegantno vezanih knjig za samo 8 K, ki se lahko plačajo tudi v mesečnih obrokih po 2 K. Pišite, po prospekt, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Naslov: »Slovenski Dustrovani Tednik"‘ Ljubljana. dobro, ceno ljudsko kolo. Katalogi gratls in franko od zastopnikov Ivan Jaz &. slu, Ljubljana. AVstr. orožhotvomiška družba, Steyr, Ljubljana; Ivan Jas dc sin, Kostanjevica : Alojsil Gatsck, Kočevje: Fr. Tsctaln. kel, Novomesto: Franc Kenda, Bled: Ivan lina. ii ni Hlini za Deležni kapital K 80.009. v « I * Rezervni skladi K 15.000. v« reglstrovana zadruga z omejeno zavezo : : v Ljubljani, šelenburgova ulica štev. 3. : Eskomptoje: menice, de-Time, fakture. — Oskrbuje lrikaseo m it«J« Mane. -Daje predujme na vred-nostne papirje in blago v Javnih skladiščih. Osebni t t s s kredit. t t i » Denarne vloge »prejema v tekočem račnnu ali na vložne knjižice, r- Vloženi denar obrestuje po ■r o*|o od dne Tloge do dne dviga. — Rentni davek plača 1» t t ti svojega. rt t t Obratuje le s svojimi Član postane, kdor t člani. postane, kdor vzame en opravilni dele! v znesku kron SO. Glavni deleži po kron 200. Zaveza enkratna; omejena. Članov 700, :: Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev reglstrovana zadruga z omejeno zavezo. Tovarna na Glincah pri Ljubljani. i' "■i11.:1 . ji v ' 1 • ■v*""'-'-*"" — Priporoča se sl. občinstvu za izvrševanje portalna, stavbena, pohištvena mizarska dela. Prevzema kompletne oprave za hotele, kavarne, vile, gostilne, privatna stanovanja. 1 Živahna zveza s Ameriko; v vseh krajih Združenih držav ima svoje zastopnike — zato oskrbi lahko vse potrebne informacije iz teh krajev Za varčevanje ima j , / j lične domače hranilnike. — Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Gltncah in se jamči za solidno delo Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času >*< _________________________________________________________________________________ Okrajna bolniška blagajna v Zagorju ob Savi. Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praz-i;! nikih se ne uraduje. , V- Zdravnik blagajne. Dr. Ernest Jaklln, na Toplici pri Zagorju. Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji. Dr. Karol Wls!nger, v Predilnici v Gradcu pri Litiji. Dr. Rudolf Repič, St. Vid pri Zatični. Ordinira dopoldne. od 9 do 11. ure od 8. do pol 12. ure od 8. do 9. ure od 9. do 11. ure V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat, V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz Predilnice. Za člane iz Predilnice v Gradcu pti V sodnem okraju Višnjagora. Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika Člani iz Predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. Cirkus Kludsky seje od zadnjega gostovanja lOkrat povečal. Samo So 3 dni In nobenega dneva več od danes do incl. 19, t.„tn. Predstava je vredna, da se jo pride gledat na milje daleč. Ilanilnvnilnifi uatnnnir Od 10. dOD. dO 6. UrO ZVCČOI* V trafiki QOSp. Čeiark, P[BuP[0D3)3 vstopnic Šelenburgova ulica In pri cirkulki blagajni. Kludsky-jeva velika Ljubljana, poleg Justlčne palače. Dane«, torek, dne 16. junija 1914 ob 8%. zvečer velika gala predstava in v aredo dne 17. Junija 1914. po 2 veliki slavnostni predstavi ob 4. popoldne In ob 8‘|*. zvečer. V četrtek, dne 18. junija 1914 zadiha --s BnnnnDDnnnnoBnDnonnnnaonnnnnnnannnnoDnnuDnaoDDnnonunnoDDoaoiiDanaauD Jako nizke vstopne cene. VSTOPNINA: Loža za 4 osebe K 16-—, sedež v loži K 4-—, zaklopni sedež K 3 —, I. prostor K 2 — II. prostor K 150, III. prostor K 1—, Stojišče na galeriji 70 vin. Pri popoldanskih pred»tavak vojaki do narednika In otroel 'i w •0l(lh©d lO. letom na vaeh prostorih polovične cene. Stolitte 40 vin. Zvečer polne cene. Dober tek je dobra stvari Zanemarjaj je nikar I Dober tek imaš vsak dan, ako vžIvaS Želodčni 11 Mr „FLORlAN“ Je priprav« tek In prebavo marsikomu, ki Je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Naslov i* mtroCtta: ..n.ORtAN**, Ljubljana. Postavno varovano. JNa izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna I krila, kostume, plašče, I 11 P domače obleke, perilo mo- ..*»*# 1 V«* ^erce jn vse m0(jn0 blago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. Neprckosljiva v otroških oblekcph in krstDi čpravi. —----------- Solld-na, t-vTrdlca. ■ CORČEUfl KOLESA PRIZNAMO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X A.GOREC LjUBLIANA MARIJE TEREZIJE CESTA šr.h NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH; TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Kavarna ^ celo noč odprta Gostilna Florljanska ulica štev. 6. Pristna vina. Domača uhinja. j LJUBLJANA' KOMENSKEGAULICA-4 L SEF-ZDRAVNK.pfgriARuDR FR. DERGANC 1 Kupujte »Zarjo*. m Anton Bajec naznanja il. p. n. občinstvu, da se nahaja njegov h* cvetlični salon samo pod Trančo poleg Čevljarskega mostu. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Olcusno delo JLn zmerne cene. Zunanja, naročila, s© točno izvršujejo. Vrtnarija na Tržaški cesti 34., •0 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. Delniška Klavnica 8,000.««® kron. Reiserrnl fondi okroglo 1,000 000 kron. Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. ^odrvižinlce v Spljetn, Oelo^cia, Trstno., Saraje-^ru., CS-orlcI In. v CJeljM- O Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter /k 1 ::: jih obrestuje od dne vloge po čistili ::: Kupuje in prodaja - srečke in vrednostne papirje O vseh vrst po dnevnem kurzu. ::: ,SLAVIJA‘ V7A IFll/IMA W7 APAV AT \1 A P A Ni V A V PP AHI ki ic največjl slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje VZiAJJCilVJJNU LAVAItUVAL^A V IltAul, priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej — BANKA .SLAVIJA1 ura posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za tlnčaj smrti roditeljev, za doto otrokem, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom Zivljenske police banke .Siavije* so nc- ’— >-------ju'..— -■-----el.. -,.. ----------------------------,-------j—n. —:--------i. j-.g, dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem inosa- Istega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen- Izpodbitne in nczapadljive Gnctno podpira banka .Slavija* nart dna društva In organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboJji ,tva. Ogromni rezervni fondi K 60,780.726‘18 jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim č skega oddelka nad K 3 trilijonov Kapltalij in škod pa je do sedat izplačala K 12t,S66 3C4*26 vsa pojasnila daje te: cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto mosvojitvijo narodnega gospodarstva, iltalij in škod pa je do sedai izplačala K 12l,8fc6 3C4'25 Vsa pojasnila daje te: ce GENERALNI ZASTOP „SIAVIJE“ VZAJFlV*rvO ZA V ABC V Al NF BANKE V I JIJBLJANI Zdravniški red okrajne bolniške blagajne v Gorici. Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: j Bolniška izprče- J Zdravnik in nje- j vala se izdajajo. 1 govo stanovanje. Ura in kraj sprejema. Aissovizza, Alfieri, Alvarez, Andrea (Sv.), Angiolina, Antonio (Sv. trg), Aprica, Aquileia, Arcadi, Ariosto, Bagm, Barca, Baronio, Barzellini, Bertolini, Blaserna, Boschetto, Bosizio, Campagnuzza, Cetioniza, Caj puccini, Caraveggia (dvotišče). Carita (vicolo), Casa rosso, Castalda, Castello (riva), Castello 1,11, III, Cerri, Ciprcssi, Cipriani, Codclli, Colle, Consortiva, Contavalle. Corso F. G, Corso G. V., CzOrnig, Della Barca. Dogana, Donizetti, Dreossi, Duomo in trg, Edling (prehod), Galilco Galilei, Giacinto Gal | V uradu bla- Dr. Silvij Mor- Od 2. do 3.30 v svoji am-bulanci v ulici Alvarez in lina, Giuseppe Giusti, Garzarolli, Goldoni, Grabizio, Ilario (dvorišče sv.), Iscur, Leoni, Levada, Luigia, Lombroso, Lunga, Lung* Isonzo, Macello, Magazzini, Mandria, Manzano, Manzoni, Marco (sv.), Marzia, Mattioli, Monte del Maj, Montecucco, Monte-vecchio, Municipio, Nuova, Orti, Paolo Diacono, Pasconi, Pietro (sv.), Ponterotto, Posta vecchia, Pozzo (zagata). Rabatta Rassauer, Ristori, Rocco (trg), Rossini, Scalo merci, Scuola agraria, Stazione meridiuoale. Teatro, Tominz, Torrione, Tuscolano, Trento, Tre re, Trieste, Usina, Valdirose, Vandola, Velodromo, Vogel. gajne, ulica Morelli št. 16. purgo, ulica Alvarez. od 11.30. do V* 1. pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli. Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: m « Dr. Autenor Barnaba, Piazza Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli 16. Alpi Giulie, Angolo, Antonio (ulica), Ardvescovado, Ascoli, Bianca, Baniera, Bosco, Brolo, Čampi, Camposanto, Capellaris, Cap-pella, Carducci, Caserma, Castagnovizza, Caterina (sv.), Catterini (trg), Cbiara (sv), Cocevia, Castello (dietro). Coceviutta, Co-lonia, CordaluoII, Como, Corontni, Cotta, Cristo (in trg) Croce, De Amicis (trg), Dante, Fotm ca, Fornace, Franconia, Gelsi, °iovan5Jj (sv.), Ginnastica (in trg), Grande (trg), urazigna, Grado, Legna, Mauro (san), Molino, Monache, Mot corona, Monte-verde, Morelli. Orzoni, Ospitale, Pacassi (largo), Palladio, Paludi, Percoto, Pergola, Peschiera, Petrarca, Piazzutta (riva), Pico-lut, Foggio, Ponte Isonzo, Ponte Nuovo, Rafut, Rastello, Rota (trg), Salcano, Sassaie, Scala, Scogli, Scuole, Seminario, Strazig, Strctta, Tomaseo (trg), Torrente, Torrioni, Trigemina, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volpe, Velpa. Zorutti. Grande. Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: n 9 Dr. Ivan Villat, P. Duomo št 3. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop.vsvoji ambulanti, P. Duomo 3. Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša. Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Steverjan, Sv. Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici. Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: W ' 9 Dr. Maks Adler-stein, ul. Dreossi 19 (ženska bolnišnica.) Od 9. do 10. zjutraj v ambulanci blagajne in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanci, ulica Dreossi 19. Gracinja (Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornberg, Dol, GradiŠkuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, PrvaČina Renče, Rupa, Orehovlje, Rubije, Standrež, Sv. Martin ra Krasu, Sv. Peter, Sovodnje, Staragcra, Šempas, Vrtojba gor. iti Vogersko, Volčjadraga, Vrh. .Peč, dol., Za stanovalce sodnega okraja Kanal. Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu Dr. R. Zamponi v Kanalu. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kanaiu. Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. Pri podružnici okr. bol. blag. i Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu. Od 9. do 10. zjutraj v ambulanci zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek v Tolminu. od 3. do 5. pop. v ambulanci na Bači. Za stanovalce sodnega okraja Kobarid. Pri dr. Hinku Več v Kobaridu. Dr. Hinko. Več Kobarid. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop, v ambulanci zdravnika v Kobaridu. Za stanovalce sodnega okraja Bovec. Pri dr. Josipu Horftk, Bovec. Dr. Josip Hor&k Bovec Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Bovcu. Za stanovalce sodnega okraja Cerkno. Pri dr. Brankotu Žižek v Idriji Dr. Branko Žižek Idrija V privatni ambulanci zdravnika v Idriji. V nujnih slučajih obrniti se je naravnost na dom zdravnika In potem poskrbeti si zdravniško Izpričevalo v uradih blagajne, odnosno pri podružnici v Tolminu ali pri zdravnikih posameznih okrajev v Kanalu, Kobaridu, Bovcu In v Cerknem. Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Urez konkurence! Solidna postrežba. ----------------- Na|nlžfe cene. --------------- Ljubljana Mestni trg št. 19. Cena za gospode...........K 14*- „ „ dame .............K 12*- » „ dečke •%...........K 10*- „ „ otroke ....... jf--------- Garantirana kakovost po teh cenah 1 " Cenejše vrste od kron 1*50 naprej. »-ti Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo! Stanovanje Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Turjaški trg št 4 Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje Dalmatinova ul št. 3, pritličje Mestni trg št 3, I. nadstropje Frančiškanska ul. št 4, pritličje Prešernova ulic it 3, ni. nadstr E* Wajv®