Največji dortmiri dn V Združenih dlitTth Valja n ?n leto • • « Za pol leta • • • • > ____ Za New York celo leto - $7.00 Za muMuutro celo leto Lisi slovenskih delavcevyAmeriki The largest Slovenian Daily in the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 TELEFON: OHelsea 3—1242 Enter«! u Second Glass Matter September 21, 1303, at the Port Offloe at Hew York, H. Y, uder Act of Ooognoa of March 3, 1879. TELEFON: OHelsea 1-1241 No. 177. —Stev. 177. NEW YORK, FRIDAY, JULY 30, 1937- PETEK, 30. JULIJA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. TEKSTILNI INDUSTRIJI PRETI GENERALNA STAVKA ja na daljnem iztoku PODJETNIKI DVOMIJO, DA BI MOGEL LEWIS0V ODBOR PRESTATI TEŽKO PREIZKUŠNJO Vojna VETERANI SO DOBILI SILNE Od revolucije pa do danes je ameriška vlada plačala vojnim veteranom nad 21 biljonov. Bonus znaša $3,636,-099,445. nim vojakm, so 31. maja, 3^3< znašala $21,993,632,266. ' Administracija veteranskega urada je v maju letošnjega le ta izdala $54,112,502, a- zadujiii doloma angleški načrt. 11 mesecih letošnjega poslovnega leta pa skupno $757,515,-023. Obenem pa dobiva 594,511 veteranov mesečno pokojnino ter 316,482 družin mrtvili veteranov. Zasliševanje Fordovih uradnikov se je približalo koncu. — Foremeni pravijo, da so odpuščeni delavci "preveč govorili". — V Buffalu je sklenjen kompromis. - Clevelandska policija bo, t/OATrnrMAOlA • nastopda proti vandalstvu. — Republic Steel I VSOTE DtN AR J A i Corporation tožena za odškodnino. Tekstilni delavci v New Yprku, New Jersey, Pennsylvania in po drugih vzhodnih državah bodo najbrže zaatavkali. Delodajalci so radovedni, kako se bo štrajk končal, ker resno dvomijo, da je pridobil Lewisov odbor za industrijalno organizacij večino tekstilnih delavcev na svojo stran. Sidney Hillman, predsednik organizacijskega odbora za organiziranje tekstilnih delavcev, se že par dni posvetuje z zastopniki delodajalcev. Ce v teku desetih dni ne bo sklenjena med obema strankama pogodba, bo izbruhnil generalni štrajk. Delavski voditelji zahtevajo za tekstilnega delavca najmanj po osemnajst dolarjev plače na teden. Sedaj so sramotno nizko plačani. Nekatere * d-lavke zaslužijo komaj od pet do šest dolarjev DETROIT, Mich., 29. julija. — Na vprašanje1 zastopnikov National Labor Relations Board, čemu so izgubil: nekateri delavci pri Ford Motor Co. ddo, so včeraj odgovarjali razni foremeni, da nikakor ne zaraditega, ker so pripadali uniji oziroma so se zavzemali za oganizacijo. Po zatrdilu foremenov so bili odpuščeni, ker so 'preveč govorili", ker so "pri delu lenarili'1 in ker dela niso vršili v splošno zadovoljstvo". Zasliševanja bodo kmalu končana. Medtem se posvetujejo zastopniki United Automobile Workers of America in General Motors Corporation glede revizije svoje delavske pogodbe. Pogodbe, s katero je bil končan štrajk meseca i ebruarja, ne bo mogoče pred I I. avgustom nič iz-premeniti. BUFFALO, N. Y.f 29. julija. - Stavkujoči šoferji truckov so danes soglasno odobrili kompromisno pogodbo z veleprodajalci živil. S tem se je položaj precej izboljšal, kajti mestu je že resno i rimanjkovalo najbolj potrebnih življenskih sred-stev. CLEVELAND, Ohio, 29. jujija. — Policijski načelnik G. J. Matowitz je izjavil: — Pred tovarnami Republic Steel Corporation «e še vedno vrše pretepi. Stavkarji še vedno pobijajo šipe. Tega vandalstva mora biti konec. Ce ne bo drugače, bo vsa mestna policija noč in dan na delu. Proti 48-letnemu Fritzu Swansonu, ki je do smrti povozil štrajkarja Johna Orecnyja, je bilo izdano zaporno povelje. Stavkarji izjavljajo, da ga je povozil namenoma. Stavkarji, ki so bili v izgredih poškodovani, bodo tožili družbo za odškodnino, Francoska vlada je sprejela angleški načrt za poostren je nevmeševa-nja na Španskem. — Določbe pa morajo biti izpolnjene po vrsti. W ASHINGTON, D. C., 29. julija. — Vsa izplačila vojnim veteranom od revolucije skozi svetovno vojno, vključno pokojnino in podporo pohabijo-j vila zahtevo, da se mora Obno- PARIZ, Francija, 29. julija. — Francoska vlada je sklenila, da sprejme angleški kompromisni predlog za poostritev nevmeševanja na "Španskem. Toda Francija je pri tem sta- V OKOLICI MADRIDA VLADA MIR Po sedmih dneh ljutih bojev obe armadi počivata. — Obe stranki pokopujeta mrliče. MADRID, Španska, 29. julija. — Republikanska in fa bistična armada, izmučeni vsled neprestanih bojev enega te Ja s0 oblasti natančno potomki veteranov iz leta 1812* I,reiska]e strategični položaj v - prva je hči, dniga pa žen;:lSredozemskem mOTiu ln da veterana iz te vojne. Za pogrebne stroške vojnim veteranom izda veteranski u-rad povprečno $.3500 na mesec, kajti povprečno na dan umic: 83 veteranov iz svetovne vojne. Veteranom iz svetovne Vojne so bili v zadnjem poslovnem letu izplačani bonusi v znesku $197,128,938. nadaljna preiskava ni več potrebna. Chamberlain u je bilo stavljenih več vprašanj, ker so Winston Churchill ip drugi po- strelskih jarkih in na odprtem polju. Navzlic temu, da so fašisti zavzeli Brunete, zatrjuje republikanska vlada da so njene postojanke na ozemlju, katero je republikanska armada zavzela v dveh tednih ofenzive, zelo trdne. Vlada zatrjuje, da ima dvakrat toliko rezerve kot general Franco ter izraža upanje, da bo Franco premagan, ako prične kako močno ofenzivo proti utrdbam Madrida, ki je že oblegan od 6. novembra. Bivši predsednik »padle ba- JAPONSKA ARMADA JE ŽE OBKOLILA PEIPING TIENTSIN, Kitajska, 29. julija. — Tientsin je postal druga bojna fronta v severni Kitajski, ko so Kitajci nepričakovano pričeli obstreljevati japonski glavni stan vojnih operacij. Bombe so eksplodirale v sredini japonskih koncecij in artilerijski izstrelki so padali v mesto. | Inozemci, meti njimi tudi mnogo Amerikancev, na to niso bili pripravljeni ter so sc j naglo poskrili po kleteh svojiii stanovanj, ali pa so poiskali zavetje po raznih koncesijah POLET ČEZ TEČAJ V MOSKVO tslanci zatrjevali, da je Gibral-!Aiške republike Jose Antonio tar tako rekoč obkoljen s topovi, katere so postavili Nemci. Obrambni minister sir Thomas Inskip je rekel, da so fašisti odstranili že dva težka topa izmed štirih t bližini Gibraltarja. RUSI STROGO NADZORUJEJO AMER. TURISTE V Ljeningradu ni smelo izstopiti 40 turistov s parnika "Reliance". --Fotografiranje je prepovedano. MOSKVA, Rusija, 29. julija. — Turisti iz Združenih dr- NORWALK, Cal., 29. julija. — Lastnik velike1 žav 80 Pri ru*kih °iblastih mlekarne Gtt*fe Vri« je izjavil, da raje ^SSSST^JSi je vseh svoji tisoč krav kot da bi ugodil zahtevam svojih stavkujočih uslužbencev. Njegova žena Carla de Vries se je lani 4 proslavila \ ko se je tekom Olimpijskih iger v Berlinu pririnila do Hitlerja ter ga poljubila. BUFFALO, N. Y..29. julija. - Tukaj so za-stavkali uslužbenci treh veleklavnic. Jutri se bodo začela pogajanja. Zahtevajo višje plače, krajši delovni čas in priznanje unije. DETROIT, Mich., 29. julija. — Danes je za-stavkalo petsto uslužbencev cestne železnice, ki so se pa že popoldne vrnili na delo, ker je družba de- ijihovim zahtevam, tografiranja prišli 12 ameriških turistom (ni bilo v Ljen-ngradu dovoljeno stopiti s parnika "Reliance", dasi so na svojih potnih listih imeli ruski vizum. Podpredsednik Nat! Bank v Nebra-ka City. Neb., William L. Wilson in njegova žaaa sta bila v Moskvi aretirana, 'ker sta fotografirala noge nekega moža, ki je nosil čevlje iz drevesnega lubja. Neka mimoido-ča žena je Wilsona in njegovo ž«(no ovadila policiji in takoj sta bila oba prijeta in odpeljana n.i policijsko stražnico, kjer . . • nčano ter je Egipt postal od Anglije , neodvisna, toda Angliji prijazna država. Medtem ko so bili spopadi je. prodrl 14 milj globoko ™ j Egipčani in Angleži t prejšnih fašističnimi vrstami na 12 milj časih na dnevnem redu, vlad'i med njimi sedaj majboljše pri so jim odvzeli filme. Nato pa sta bila oba izpuščena. Pretekli teden je bilo že štirikrat turistom v Ljeningradu prepovedano stopiti na suho. Oblasti vzroka niso povedale, razun pri mekem možu in njegovi ženi, češ, da je bil njun potni list poškodovan. Wilso-nu je bilo že enkrat prej prepovedano fotografirati ameriško poslaništvo v Moskvi. Izmed 208 turistov parnika 14 Reliance" je bil 40 turistom zaibrsnjen ixstop is parnika, """ » ..... .... dolgi fronti. Toda ta ofenziva tii dosegla dvojega cilja, da bi namreč presekala cesto, ki pe lje v Estramaduro. General Franco je na tej jateljstvo. Farouk bo ustavni vladar, kakor je bil zadnje leto njegov oče, kajti diktatorska vlada, Ici je bila z ustavo fronti naglo zbral okoli 50,000 leta 1930 dana kralju, je bila vojakov ter je 17. julija pričel i v decembru 1935 'končana, močno protiofenzivo, ld je imela za posledico najkrvavejše bitke. Fašisti so imeli na tisoče ina' ker ie moral ^eral FraT1' mrtvih, izrabili pa so 27 aero-l00 na madriM«MM»MM 9UQ po Homt Order. Pri mm Ml pr«jtaja MvaUMt a* m prioMoMa Dnu m| m bU«or«U kraj« aaro&iikov, proateo, da m da hitre]« najdemo Mrioratka. Yearly KOP "utaa Naroda" vaakl dan bmW) la "«LA8 NABODA". 21« W. 1Mb Stew*. New Tel N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 Kdo dejansko vlada na svetu? GLAS NARODA* PROKLETSTVO ČLOVEŠTVA Ni še dolgo tega, ko si tni noben ameriški časopis drznil .•polne bolezni po imenu imenovati. In še sedaj se dobe malc-inestflii in družinski listi, ki bi vse prej storila kot to. Predlanskim je bil pa .led prebit, in napredno časopisje je v družbi zdravstvenih oblasti uvedlo intenzivno kampanjo proti najhujši šibi človeštva — proti sifilisu in drugim spolnim boleznim. Boj proti tej kugi hi nikakor ©e bil uspešen, če bi s* jffvno ne vodil. V tem oziru je prevzelo vodstvo mesto Chicago. Dejstvo, da je vsaka spolna bolezen v začetnem stanju r.ydravljiva, je napotilo mestni* oblasti -k značilnemu skrtept«. Nad milijon odraslih ljudi je dobilo okrožnice z vprašanjem, če bi se hotel podvreči tajni in brezplačni zdravniški preiskavi. Oni, pri katerih bi zdravniki odkrili znamenja te strašne bolezni, naj bi se takoj začeli zdraviti. Ako se bo prebivalstvo oddzvalo temu poeivu, je več kot pol bitke dobljene. Za primer naj nam služijo skandinavske dežele, iz katerih je sifilis popolnoma izginil. Tam že dolgo let opozarjajo časopisi prebivalstvo na Razvoja evropskih držav v srednji in vzhodni Evropi ne moremo dobrq, razumeti, zato marsikomu tudi ne pride niti na misel, da svetm vlada prav za prav londonska bančna četrt. To je skrita diskretna svetovna vlada, ki se zelo rada skriva za interesi države. V Angliji, kjer je bilo načelo gospodarskega liberalizma zavrženo šele leta 1930, si je londonska City ohranila doslej svoj mogočen, odločujoč vpliv. Druga takšna vsemogočna svetovna organizacija je v Ameriki Wall Street, ki ji mora služiti Bela hiša in kongres tja do samega Roosevelta. Državna administracija je brez moči, razen tega se pe še uredništvo menja z vsakim režimom. Šele po ogromnem krahu osebne [podjetnosti je bil Roosevelt 'prisiljen začeti si organizirati močno birokracijo in poseči po pooblastih, ki so bila prej samo v rokah Wall Streeta, toda v zavesti, da lahko ostane na vladi jfimo, če se opre na to edino vlado v Ameriki. V Franciji se je zdelo na prvi pogled, da bo vedno le država, vlada gospodar situacije. Toda znano je bilo, da je Francijo vladala le Banque de France, ki je bila in je še v rokrali 200 družin. Blum je poskušal vreči temu divjemu žrebcu uzdo državne volje na vrat, toda če se bo obdržal, bo treba to pripisati samo temu, ker bo šel tja, kamor bo konj hotel in ne on. Finančni bojkot 200 družin je zdaj vrgel Blum v naročje mednarodnega kapitala in Blum je odvisen od ljubeznivosti ameriških, angleških in domačih bankirjev. In končno dolar jeva in šter- to nevarnost, zdravniške družbe izdajajo tozadevne poučne brošure, in oko zdravstvenih oblasti je nadvse pozorno in ču-je£e. Kako je v Ameriki? Vsako leto zboli za to boleznijo nad pol milijona ameriških moč, žensk in otrok. ' Tuberkuloza je že precej premagana, isotako tudi tifus. Leta 1912 je umrlo v Ameriki za tubeilkulozo izmed 100,000 oseb 125 oseb. Leta 1934 se je to število zmanjšalo na 51. Za tifusom je umrlo leta 1912 izmed 100,000 oseb 21 o seb. Danes umro komaj tri. To je dokaz, kako ugodne posledice ima neprestano c-pozarjanje javnosti na pretečo nevarnost. Na isti način kot je bilo mogoče zmarajšati število smrtnih slučajev vsled tuberkuloze in tifusa, se da zmanjšati tudi število smrtnih slučajev -vsled • sifilisa in drugih nalezljivih Volezni. Dolžnost vsakega je, da se . da v slučaju najmanjšega dvoma dobremu zdravniku preiskati. lingova diplomacija zdaj odlo- «« XT i j , 14 pošiljamo v staro do- na svetu. Nekega dne pa bo i . ,,, « Anglija vztrepetala še pred j movmo. Kdor ga ho-kruto stvarnostjo. Rusija si je'. 8 če naročiti za svoje p zgradila tudi mogočno ladje-1? sorodnike ali prijate- i Žrle tne v nespre- noze. lamo. vje. Suezu grozi rfeiaogibna nevarnost. V pogajanjih v Montrenxu je Turčija zopet dosegla, da si sme sezidati utrdbe v Darda-nelah. Toda ob tej priliki je dosegla tudi Rusija, da njeno ladjevje lahko plove skozi ožino.' Turčija je zaveznica Rusije, kar pomeni, da bo Rusija kadarkoli smela s svojimi la- ko posltažila Nemčija v prirae-djami skozi ožino, kadar ji bo ru potrebe. Tajni načrt obeh pa kazalo, se bo lahko njeno j držav je bil, da se Nemčija brodovje umaknilo za varne združi z Rusijo, in ko bi imela 4 lje, to lahko stori. — 4 a Naročnina za s t a r i p. 1 kraj stane $7. — V j P Italijo lista ne poši- £ dardaneteke utrdbe. Anglija ni zaman protestirala v Montreu-xu. A zdaj se je razen nevarnosti pri Suezu pojavila še nevarnost pri Gibraltarju. Rdeča Španija ne skriva simpatij do Rusije. Anglija se boji, da bi zmaga madridske vlade ustvarila nad Gibraltarjem državo, ki bi bila naklonjena sodelovanju z Rusijo. Zato se pri zadnji pomorski konferenci med Anglijo in Italijo ni zaman na-glašalo, da je glavno načelo angleškega in italijanskega sodelovanja, ne dopustiti spremembe sedanjega stanja na Sredozemskem morju. Ne smemo pozabiti, da močna Španija naj si bi bil v nji kakršenkoli režim, pomeni nevarnost za angleški Gibraltar. Anglija je dosegla prvo mesto v svetu, ko je premagata ter oslabila Španijo do njene sedanje brezpo-membnosti. To pa tudi pomeni, da Anglija lahko tem več Rusija dovolj močno vojno industrijo in izvežibano armado, ki bi se pridružila nemškim formacijam, nakar bi se obe državi vrgli na Anglijo in si razdelili njeno dedščino. Anglija- (konservativci) je bila naklonjena narodnemu socializmu v Nemčiji, ko je vpliv komunizma čedalje bolj rasel, kajti hitlerjevsko gibanje je bilo naperjeno proti tajnemu zavezništvu Nemčije z Rusijo. Hitler je zahteval brezpogojno prijateljstvo Anglije, zato se moti, kdor inisli, da budi njen strah. Prvo dejanje Hitlerja, ko je prevzel Oblast je bilo, da je razdrl zavezništvo z Rusijo. Angleškim konservativcem se je odvalil od srca velik kamen. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Anglija ki je hotela okrepiti Hitlerjevo Nemčijo, ji je dovolila skrivaj, da Porotno sodišče v Parizu se je bavilo te dni z nenavadnim in tragičnim primerom, ki je zanimal predvsem zdravnike. Neka družina Bowermanovih ki se je pred mnogimi leti priselila iz Argentine v Pariz, se je obrnila pred letom dni na adravnika dr. Taubmana, da bi prevzel zdravljenje njenega najmlajšega sina, desetletnega dečka, ki je 'hudo trpel zavoljo bolečin v nogah in spodnjem telesu. Starši so zdravnika prosili, da bi odredil prevoz 'bolnika v bolnišnico dr. Taub-man pa je izjavil, da je to nemogoče in da trpi deček zato, ker prehitro rase. Nekega večera so zdravnika spet poklicali, ker je imel otrok hudo vročino. Potrdil je svoje prejsšnje izjave in dejal, da gre morda tudi za influenzo. Ko je odšel, so starši dali dečka vendarle prepeljati v bolnišnico, kjer so ga uro pozneje operirali. Dvajsetletni brat malega bolnika je ob tej priliki slišal, kako je neki asistent dejal drugemu zdravniku: "Pred dvema dnevoma bi ga morda še rešili, sedaj pa je prepozno.*' Tudi bolniška strežnica je namignila nekaj podobnega. Otrok je umrl naslednji dan in družina Bowermanovih je bila sveto prepričana, da je samo dr. Taubman z napačno diagnozo zakrivil njegovo smrt. Posebno ogorčen je bil že o- Iz cunj delajo papir; iz papirja delajo denar; z denarjem ustanavljajo banke; banke dajejo posojila; posojila povzročajo revščino; znamenje revščine so cunje. * v Kdo je pravi Amerikanec? • Tisti, ki je ves navdušen za baseball; ki kupi avto na obroke; ki ima na hiši več morgi-ča kot je hiša vredna; ki plačuje .^voji prvi ženi alimente in ima najmanj pet različnih vladnih posojil. To se je zgodilo v nekem južnem mestu. Pred sodnikom se je moral zagovarjati mlad fant zaradi pijanosti. — Zares ne vem, če sem bit pijan ali ne, — je rekel sodniku, — kajti doseda« .nisem bil še nikdar pijan. Sodnik ga je vprašal: — Ali ti je malo v glavi ropotalo J A4i si se čutil srečnega in zadovoljnega, da bi najraje vsakega objel? Ali bi inajraje vsakega pretepel? Ali si se smatral za najbolj pametnega človeka na svetu? Fant je na v.-»ako vprašanje odgovoril: — Ja. — No, potem si bil pijan,— je razsodil sodnik. Bil je pač izkušen sodnik. ' * Masle me je povabil, naj pridem v nedeljo na veselico, ki je bila v torek in četrtek oglase- ________ ... se sme oborožiti. Evropa se je starejši brat, ki je dec-jna v G, .. u izgubi, čim več bi pridobila | ustrašila, francoski domoljubi|ka Posebno rad imel. Nalašč nerKimer ™au ' Španija. Močna Španija bi ne I so izgubili živce. Francoska 81 ^ dobl1 neko Postransko ve- ogražala samo glavne indijske I desnica, dotlej največji sovraž- ča tudi o usodi Španije. Anglija se je vedno bala, da bi Rusija ne dosegla ftredozem- gjje jn Italije? ske^a morja. V prejšn^m sto-' letju je bila angleška zasluga, da je prišlo do krimske vojne, ki je bil njen namen zaustaviti ruskega velikana ob Ornem morju. To se je Angliji tudi 1 posrečilo. Vse 19. stoletje indijski morski poti ni grozila od Rusije nobena nevarnost, saj morske poti na Sredozemskem morju, temveč tudi drugo pot, ki ^odi okrog Afrike. Toda ali ni za Anglijo še večja nevarnost Španija v rokah Nem- Denarne aa................................sa pošiljatve =====5Z=e DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V b)Ui S MM tMt Dk m V ITALIJO 9 CM - $ VtM_ I SMC_ $ W.H- fTISJi _ Ur 1« ur trn- ur m Ur UM lir MM I* CENI SKDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ia MJta Izplačila v ameriških dolarjih Mite tfc-m— doM r JSIM krajo ixplifilo V dolarjih. P« Pred vojno je bila največja nemarnost za Anglijo Wilhel-mova Nemčija. Mnogi domnevajo, da Anglija kakor Francija živi v stalnem stratiu pred Nemčijo. Toda zelo se motijo. Ho vojni je postala največja nevarnost za Anglijo Rusija. Rusija je v začetku škodovala Rusija ni imela dostopa do Sre-;Anffliji g gvojo propa^ndo dozemskega morja. Po► svetov- med azijskimi narodi, pred. ni vojni so bile dardanelske utrdbe razrušene. Rusiji je bila odprta pot do Sueza. Rusija je postala nevarna. Zadnja leta so se začeli zaradi tega v Angliji vznemirjati. Ruska aohoaemna armada jih je silno presenetila. Rusija je postala čez noč najmočnejša vojna sila Eamon de Valera vsem v Indiji. Toda pred sedmimi leti je nevarnost revolucije povečala "še politična nevarnost. Z vznemirjenostjo je Anglija opazovala, da je obstojalo že od rapalske pogodbe med Nemčijo in Rusijo tajno zaveeništvo. Nemci so se dogovorili z Rusi, da jim bodo izdelali orožje, ki bi se ga lah- nik sovjetov^y* sklenila z njimi pakt. Pogodba, dopolnjena s paktom med Rusijo in Češkoslovaško, je ustvarila novo situacijo. Anglija ni .pokazala javno, kaj o tej zadevi misli. Njeno časopisje je le mlačno objavilo, kaj se je zgodilo, toda takoj je nastavila vzvod, da bi ponudila to kombinacijo, odnosno jo spravila vsaj v nekonkurenč-ni položaj. Proti bloku Društvo narodov — Rusija, Fran- čemo službo, da bi mogel pri-štediti denar, ki bi mlajšemu bratu pozneje omogočil gimnazijski študij. Mladi Bower-mam .je pregledal celo vrsto medicinskih del in njegovo mnenje, da je samo dr. Taubman aakirivii smrt njegovega brata, se je čedalje bolj utrjevalo. Kupil je nato samokres, stopil .je k zdravniku in mu dejal, naj mu še enkrat razodene pravi vzrok bratove smrti. Dr. Taubman tisti .saj približno veste, kje prostor. Menda ga ni rojaka v vsem severnem New Yorku, ki se ni tam že parkrat pošteno zabaval. Tudi v nedeljo bodo prišli od vseh vetrov in od vseli struni. Kako bo, mi sploh omenjati ni treba, kajti kolikor je meni znano, je bila doslej še vsaka prireditev littlefallških rojakov stoodstotna v i>ogledu za- mu ga je začel razlagati, a se have, postrežbe in veselja, ni končal, ko je Bowerman po-| Frank pravi, da sem se zdaj cija je začela ustvarjati proti- ^^okres iz žepa in ga z|menda ja odpočil. — - dvema streloma podrl na tla - — *— utež Nemčija — Italija. Nem čiji je dala pristanek za zasedbo Porenja. Z drugo komedijo je bilo Italiji omogočeno za-vojevati Abesinijo: Nemčija in Italija se morata zahvaliti za svoj razmah zadnja leta predvsem politiki angleških konservativcev. Zato jih v Angliji ne skrbi, da bi se ti dve državi obrnili proti njim. ki je bil tekom prvega zasedanja novega parlamenta že tretjič izvoljen la predsednika svobodne irske države. Zanj je bilo oddapih 82, proti njemu pa 52 glasoir. Vsi 'delavski poslanci «o gteoora-U zanj. . ' Važno m potovanje. Mi Hal Hrti Theje ta tm, kar' Je h kar Ja stavna, a i« MJm tesnite, terjn«* intltaJe. RB-KNTBY HfM ll, aavcdlla la pllMlll. fljaaa Vaa, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N Y. Zdravnik je umiri še isti dan. Na ra>zpravi je Bowerman, ki je po poklicu krojaš. pomočnik izjavil, da je dr. Taubmana hotel ustreliti, in sicer zato, ker je bil postal s svojim neznanjem in nema iti ostjo morilec njegovega brata. Ko mu je predsed-! nik sodnega dvora dejal, daj 0 nekem pridigarju poroča- kot laik pae m mogel presodi- . , . , • , ____ £ L „,jMa je dajal raz pnziuco take nauke faranom: — Moški, moški, bodite veu- Nič ne rečem, odpočil sem *e, toda če bi se veselice udeležil, je bilo treba potem še najmanj tri dni počivati. Mogoče se vidimo na Delavski praznik, ko bo tri dni in tri noči časa. Do takrat pa pozdravljeni! ti, ,kako bi se bolezen iztekla z drugačnim načinom zdravljenja, je Bowerman navedel o-paeeke asistenta pri operaciji in bolniške *rtrežnice. Državni pravdnik je svaril porotnike naj neizrečejo oprostilne sodbe, ker bi s tem ustvarili nevaren precedenčni primer. Obtoženca pa je zagovarjal znani pariški odvetnik Moro Giafferi dar taki kot se spodobi. Ali se vam je res treba za vsako kiklj^> ozirati? To je vendar greh, to se ne spodobi, posebno tistim ne, ki ste že poročeni. Poročen moški naj ne bo tak kot so bile stare žveplene vžigalice, ki so se vnele, kamorkoli je človek NAPOLBON IN TOBAK. .r" "tkt VI > fjs>fl»« « ki je s svojim govorom dosegel, j potegnil ž njo. da so Bowermana obsodili sa- ~ Poročeni moški naj bodo mo na pogojno ječo petih let. I podobni modernim uzigalicam, ki se samo ob strain i svoje ška-tlje užgo. * V ordinacijo prof. Spinala, ki je slovel kot zdravnik >:*i živčne bolezni in tsatirik, je prišla nekoč .neka dama, ki je tožila o svoji nespečnosti. Profesor jo je natančno p rots kal, ni mogel pa ničesar najti. Zato jo je vprašal: "Ali ste že poskusili s kakšnim uspavilomf" "Da, gospod profesor," j« odgovorila, "pa ne pomaga dolgo, če se ponoči zbudim, me napadejo takšna stanja, da moram ivstati in takoj pod posteljo pogledati, ali se ni kdo priplazil v isobo. Prosim, pomagajte mi!" "Nu, oe ni nič drugega," je odgovoril Spinale, "vam priporočam preprost pripomoček — dajte odžagati vse štiri nogs pri postelji in . . . boste spali. ^ Napoleon po vsej priliki ni bil posebno vnet kadilec, toda velika pipa i« morske pene, ki jo bodo prodali v Londonu na javni dražbi in ki je bila baje njegova last, spominja na nje-govo zanimanje za — trgovino s tobakom. Na nekem slavnostnem večeru so pritegnili njegovo pozornost čudovita biseri, ki jiih je nosila neka povabljena dama. Ni je poznal in je vprašal nekoga, kdo je in kakšen poklic ima njen mož, da ji je lahko daroval taksno dragocenost. DejaUi so mu, da je mož tobačni tovarnar. Napoleon se je zanimal podrobneje za donosnost te industrije — s tem uspehom, da je potem predelavo in prodajo tobaka proglasil za dr-žavni monopol;. 9L29 VABVVZ" New York, Friday, July 30, 1937 ^ THE LABGE8T BfflVENE VAlLJ W V33,. F. W. SIMONS: NAKLJUČJA S KAČAMI Neverjetno je, kako ljudje a doletela ga je ta ista usoda, sipine. Strmina da je prehlu-dostikrat komaj aa las uidejo kakor njegovega manjšega to-} da, da W mogel po njej loačo s kačjemu piku. Spominjam se' variša. Vendar je mogel pes'hitrim skokom presenetiti in nekega stotnika izven službe,1 kljulb blazni bolečini kačo zgra-' ki si je kupil farmo v okrožju Balfour. Ta farma je bila stala mnogo let prazna in postala pravcato kačje gnezdo. Bes so kače krotile podganjo in mišjo zalego in varovale pred to nadlego vse sosedne farme. Toda novi lastnik je moral preživeti prvo leto na farmi v zelo neprijetnih okoliščinah. V stanovanjskih prostorih so našli in ubili v tem času povprečno vsak dan po eno kačo. Zunaj na polju so bili bosi Črnci v neprestani nevarnosti in so za to zahtevali posebne mezdne doklade, ki 90 jih tudi dobili. Pripovedovali so, kako njihove žene prejokajo vse dni in si iz prevelike skrbL.potresajo glavo s pepelom. Nekega dne je ležal stotnik v viseči mrežnici, približno en biti in ji pregrizniti vrat, pa tudi kača je bila našla priliko aa zadnji pik ter je pes štiri ure nato poginil. Izkušnja, bodisi dobra ali slaba, pride redko kdaj sama. Še tisti večer je spravljal stotnik svoje umetno izvaljene piščančke v .patentno omaro ki naj bi bili zajamčeno vama pred podganmi in kačami. V teku dneva se je bila splazila vanjo skozi odprto zaklopo kapska koibra in se v njeni prijetni toploti in temi takoj udomačila. zgrabiti. To je prava sipina, ki je le zgoraj poraščena z grmovjem, po pobočju pa jo pokrivajo samo ščetinaste trave, kakor je to najti po vsej peščini obali. Smith dta je že neštetokrat poizkusil, da bi kačo ujel — a vse njegovo prizadevanje je bilo zastonj. Po dolgem preudarjanju je pa slednjič le iztuhtal docela neverjeten naipadalni načrt, ki gta je pa tudi izvršil. Tiho se je plazil po grmovju in opazil, da se kača zopcft Razne vesti. PONUJA SE NOVA ABECEDA. ( Italijanski listi poročajo, da je profesor na milanski tehnični visoki šoli Luigi Cadei izumil nov sistem pisave, ki omogoča z nekaterimi reformami navadne abecede veliko šted-njo pri času in denarju. Glavna sprememba bi bila v tem, da bi se dvojni soglasniki takozvane "konsonatoce" kakor "or", "bi", "bs" pisali z eno samo črko, približno tako, kakor pišemo tudi glas [ks' Prav tako 'bi enojne glasove, ki jih pišejo v raznih jezikih z več črkami, na primer "š" s "sch" in "h" s "eh" pisali s eno samo pismen-ko. Končno bi se tudi samoglasniki ne pisali več z lastnimi pismenkami (a, o, u itd.), temveč bi se označevali s položajem naslednjih črk, približno tPLšče za piščetom je romalo kara še ni nikamor ganila. Med v zaboj in vsakokrat je morala n jima je bilo približno 18 m priti stotnikova gola roka v ne razdalje. Razkoračil je noge, posredno bližino kobre, ki se in z bliskovito naglico /drsel l>a ni izdate z nobenim gibom.'doli naravnost proti kači. Do-in četrt metra od tal, in dremal P^'unckov je spa jspevši na dno, je samo skočil v tem ko so njegove nrnkajoče,lia,° v k™K stotnikov* že-j na noge. A kje je kača? Saj ne, ki je naslednji dan živa 1 ice j0 je bil vendar kanil presene-zopet z golo roko drugo za dru-| titi in zgrabiti. Ko so tako ob-go pobrala iz omare, da bi jih ra,*.a jn smV sem tnr tja, začuti nakrmila. Ko je gospa nazad- neko pezo na -svojem jopiču, nje tipala po omari, če je notri | Pogleda po sebi nizdol in vidi. še kak piščanček, so se ji prsti j kak«) se je kača zagrizla v jopi-dota'knili mrzlega kačjega tru-%Vv rob, aitrup ji hinglja nizdol. pa. Po 'ženski navadi je stra-jTo je navada te plazivke, da hovito zavreščtala. Stotnik, ki ne izpusti več, kjer je enkrat je sedel ravno pri zajtrku, je popadla, marveč n ljusti neiz- sončni poleg luknje. Zdaj se.tako kakor glasbene note v šti-je velikem ovinku vzpel na vrhjriii vrstah, sipine, točno nad kačjo luknjo. Pogled ga je prepričal, da se krave gagajoče race, kokodaj sajoče kokoši in kruleče svinje nestrpno čakale na' večerno krmljenje. Ko se je zdramil, je stegnil eno nogo in se hotel po strani zavaliti iz mrežnice; v tistem trenutku je tik ob njegovem ležišču šinila kvišku kobra obročarka in srdito hlastiia proti njegovemu stegnu. Stotnik je tiho zaklel, potegnil nogo nazaj in zbegan začel premi šl je v«at i svoj položaj. Orožja ni imel pri seft>i nobenega. Ker ni brl prav nič prtučen o bojnem načinu kač, saj je bil šele pred kratkim prišel iz Irske, kjer ni kač, je imel seve pretirane nazore v tem. Tako je tedaj ložal in se ne upal zapustiti mrežnice v tem, ko je kača navpično vzravnana stala poleg njega in napeto strežila. Koibra obročarka more v stanju strahu ali jeze vztrajati v tem poloaaju skoraj neomejeno dolgo, posebno-če predmet, ki je vzbudil njen sum, ostane viden. To je bila v tem slučaju nji' hajoča mrežnica. Stotnik je ležal kolikor mogoče mirno in upal, da se bo kači slednjič vsa stvar zdela preneumna ter bo vsaj okrenila glavo ki je lebdela komaj 30 cm nad njegovim ledjem. AJi ne — vražji mrežnica se ni hotela umiriti, in vsa-krat, kadar je mož skušal pri-ii iz nje, se je kobra se strme je vapela in sekala proti njemu. Hotel je poškiliti eee roft> mrežnice, tedaj ga je zadel na vrat in lice tenek curek kačjega strupa, a po vsej sreči je osiak) oko neprizadeto. Zdaj mu je strah zares prešel v kosti. Spomnil se je, kaj vse je bil že grozljivega (dišal o kačah. Saj kobre obročarke baje niso slamo v stanju, da koga takoj oslepe, marveč so ljudje za Ktitopom, ki jim ga je kača brizgnila v oči, tudi že umrli. Obročarke so baje vedno bojevite in morejo ° vsej priliki ravno zavihtela preko sttranf. Cena Zanimiv potopis s slikami krajev nafie stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. .71 GOVEDOREJA. Spisal B. Legvart 143 strani. S slikami. Cena ..........................L5f GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... .00 Podroben opis starih ljuhljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez?*»- (zgodovina slovenske prestollce. SLOVENSKA KUMARICA S. M. T. iallnfck. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................0.— N STANLEY V AFRIKI. 122 strani. On« ...... JO Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. Jože Lnvtlžar.) J43 strani. Cena......1.50 V tej knjgi ofcnja naS znani potopisec inpntk Lavtižar spomine na svoj« brezštevilna potovanja. SANJSKA KNJIGA ...........................90 SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60 SPLOŠNI PODUK, KO OBDEI.OVAT1 IN IZ-BOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broS. .......... ...............50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-atvu IZBRANI SPISI dA MLADINO. Levstik. 220 strani. Cena .... Levstik. 220 atrani. Csna broč. Spisal Franc ............ JO ..JO vez. 1.10 SLOV.-ANGLESKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-£0 SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR, 143 str. Cena .40 Drnga polovica knjige vsebuje nemSko-slo-venskl slovar in kratko slovnico slovenskega j in nemškeea jezika. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk- Prvi in dragi del obsegate 321 strani. Cttia: I. Del .... J9....IL i>el Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstva, gorah, rekah, poljedelstvu- JI SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita KalinSek. OSMA POMNOŽENA J ZDAJ A. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano i KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razin^er, b4 strani. Cena ttdovez .... JO BroS. . .. 35 JO SPRETNA KUHARICA. 248 strani, v^ana. Cena 1.45 V knjigi je nad lestato najvsžnejiin kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC, Spisal Franc Povfc. Cena broS...................... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO ^yOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................Ut VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JO Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretnosti : burke in Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktlranje; zastavice. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SHBOV. 05 strani. Cena ........ .30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. lJS KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO KUBIČNA RAČUNICA. Trda m. 144 -tr. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, rezanega ln teaanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 «tr. Cena...... .70 LEVSTIKOVI IZBRANI SF18I. 382 atrani. Cena .70 V teh treh knjigah Je zbrana vse knJUomo delo natega rellkega Kritika, ywnfc, pl*te-lja ln Jealkoalo\ca. LJUDSKA KUHARICA, najuovejla in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... JO MISTERU DUftE. Spiaal dr. Franc Goeatt. — 275 atrani. Cena .......................... Razprava o blaznoctl 1b posledicah pijančevanja. MATERIJA tal ENERGIJA. Spiaal dr. Iavo Čer- melj. S slikami. .190 atrani. Gena..........1J5 Nauk o atomih, molekollh ln elektronih. Poljudno plttna razprava o 1m»«u«£ic modeme znanosti. VOSČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... JO Zbirka voSčilnib listov ln pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena. MLEKARSTVO. Spisal Aston Pere. s riikamL 108 atrani. Cena ........................ Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva ■ploh. NAJVEČJI SPISOVNOL 150 atanl. Cena.... Knjigi vsebuje veliko zbirko ljubavnlh in lenltnlh plaem. NAROD, Ki IZUMIRA. 101 atrani. Oena .... Poljuden ogla najaeveraajlega naroda m svetu. ulegove *et» tn navade. NAdA PRVA KNJIGA. Bplaal Parel Hen. 00 gtranl. Trda vet. Cena .................. To Je imkak slovenski abecednik, seatavljea po aaercu ameriiklh učnih knjig « dlkual. Priaerno m otroke, katere hočete Mfltl pravopisa. VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 stranL Cena ........................ JO VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena -........................ V prvi knjigi so pesni in bani, doOa p nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, gove?mlka. glasbenika in časnikarja. „ VODNIKOVA PRATIKA za leto 1027. 128 sir. Cena........JO Zbirka zanimivih spisov, k! n tujuega po- VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... JI Knjiga je izftla v zaloibl Vodnikove druibe ter vsebuje življenjepise mol. H ao s svojim delom privedli slovenski narod alovanatva. COMPANY ^16 WEST 18th STKE£T - NEW YORK* N. T. 'S ' 1 .'.i . JC- -v J.' .a- . - Bk - • New York, Friday, July 30, 1937 Ira vnmm iiom wstlt m nut IT bo g a mala Veža P WmUZZlYUttM PRO ŽA "tUt IAH08A" PTtlBEDIL: I.H. Jm iftAi ^ m "Jntri zjutraj zopet odpotujem," pravi in v očeh ji bleste jezne soke. "Peljem se k stricu Horetu!" "Kakor se ti poljubi!" "Ali misli«, da bocem biti tukaj peto kolo pri vo*u in fctati za grofico Eckeigevot" Z zaničujočo jezo povdari besedo "grofi«*." Ludvik Asohenbaoh opazi, kaflco je nevoščljiva na Deso. "Deša, cirkuška zalega, je napravila čudovito karjero." "Pred vsem te prosim, da lepše govoriš o D oš i, ne pa tako zaničljivo, za kar nimaš nfkakega povoda." "Seveda, kabaretna zvezda — saj vendar poznam svet!" "Oe vse ljudi sodiš po sebi, tedaj so seveda manj vredni." "Plapa," za kriči Frida. "Prosim, brzdaj se! — Zaradi tebe sem se pre-i Dešo sramoval — tvoje obnašanje je bilo nesramno." "0, seveda si mislil, da jo bom vsa srečna pritisnila k sebi! Ne! Zato mi je prenizka." "Menda zato, ker se zartftli nje čutiš prikrajšano pri dedačinif Poznam tvoje misli in tvoje skrbi, vsled katerih si mi brezsrčno in hladnokrvno zamolčala, da Desa živi! Veš, koliko sem trpel, ker je iaginila, pa s| vendar pustila svojega očeta trpeti pod negotovostjo — in veljalo bi te 9amo eno besedo, da bi me napravila veselega človeka. Ta nizkotnost tvojega mišljenja je tako podla, da te me je »kot hčere sram! To sem ti "hotel povedati! Ti si popolnoma nizkotna komedijantka!" Z velikimi, prestrašenimi očmi strmi Frida v očeta, čegar besede so padale na njo kot vdarri kladiva Da bi kaj takega, dišala, tega ni pričakovala. Vso svojo drznost je izgubila! Od kod je vedel--? Nato pa se spomni — skrivnostmi pot mame — ta jo je izdala! Mogoče je potem šel oče po Dešo. Iz hvaležnosti bo prav gotovo mater podpiral — zaradi tega tudi njena "gotovost zmage! Sama pa ni dobila niti toliko, da bi se mogla inožiti. "Sedaj jasno vidim: pri tebi me jc nekdo očrnil" pravi i tresočimi ustnicami. ">»e, Frida. Sicer pa je Deša povedala, da ste jo spozna-fi. Da bi pa še o tem izgubil kako besedo, je odveč! Mogoče bi moglo postaviti tvoje delovanje šo v boli temno luč! Do svojega očeta nisi pokazala niti iskrice ljubezni, zato tudi ti od njega ne moreš pričakovati neumne ljubezni in obzirnosti. ^ Ne bom te pustil v nejasnem glede tvojega položaja. Razkošno življenje ob strani tvoje matere jc prenehalo, kolikor mi je znano — sedaj si moraš vse drugače urediti. Vsled "Vojega obnašanja proti Dwi ne moreš več ostati v moji hiši." S tresočim glasom pravi Frida: "Jasno: pokazal si mi vrata--" "Prepuščam tvojemu občutku in vesti, da mislit, kar hočeš. Marsikaj si se učila, toda tega znanja nisi koristno porabila--" "Kaj hočeš s tem reči?" 4 4 Da ti življenja po navajenem načinu več ne dovolim — v lenobi in raskošju! Poišči si kako delo in so postavi na svoje noge. Dolaj--" Tedaj ga Frida divje pogleda. "Papa!" "•Da, mislim resno! Najprej se enkrat nauči »poznavati, t«m boljše nobenega otroka, kot takega! Ure po dbisku njegove žene so ga utrdile. Ako te pohujša tvoje desno oko, iztrgaj ga! Pa vendar ni bil sam! Dena mu je ostala in sain ve, stajanju zaplavati v plitki vodi. Takrat je imel zdravnik velike težave, da ga je rešil napada. Kdor v takšnem stanju more pravočasno iz vode, je seveda izgubljen. Dr. Klotz meni celo, da vre velik del nesreč pri plavanju na račun tega pojava. Saj je znano, da se je le majhen del utopljencev v resnici "u-topil." V nekaterih primerih, ima lahko za posledico, da ko-!ko ni bilo mogoče rešiti pone-palou noge nenadno oteče jo injsrečenen življenja niti s tem, da mu vsaka izboklina na tleli,Ida so njegovo telo spravili hit-kamenček v pesku itd. povzro-(r» na kopno, so z obdukcijo či velike 'bolečine na podph-, trupla ugotovili, da v pljučih tih. Temu in onemu postane sploh ni bilo še nobene vode. tudi slabo in dobi poželenje, da j Ta "izkrvavitev" organov v bi legel. Večinoma pa nasta- j trebušno votlino spominja na nejo ti pojavi tedaj, kadar se primere smrti, ki zadenejo do tri čn i odloči nenadno za pla- mnoge, ki se kopljejo po obil-vanje in potopi tudi ostalo telo nem obedu. Pravilo je, da ino-trenutno v vodo. V preobteže- ramo po jedi počakati vsaj eno ne žile trebušne votline priteče! uro, preden stopimo v voA>. drug vial krvi, kri so tu nabira Tudi v teh primerih se nam- g4 Tudi hrana, ki vsebuje mnogo soli in beljakovine mo-j Ki mnenju nekaterih zdrav-podobna; nikoy spi.<,meniti to neprevid- nost pri kopanju v katastrofo. Mladi ljudje so dozdevno po njej manj ogroženi,, toda od 30. leta dalje, ko se prične žil je izrabljati, je treba računati z neprijetnimi presenečenji. Ce spoznaš naravnost, se je tudi lahko obraniš Ce začutiš pri kopanju poseben mraz v telesu, tedaj ne vztrajaj v vodi. Ce je voda posebno mrzla, tedaj je priporočljivo, da stopiš čez nekoliko jninut iz nje, da se obtok krvi v telesu umi i. Izkušnja nas uči, da občutimo vodo, ko stopimo drugič vanjo, bolj toplo. To je zaradi tega, ker se je krvni obtok med tem pri lagodil njeni temperaturi. 31. julija: Conte dl Savola v Genoa 3. avgusta: Bremen v Bremen 4. avgusta: Aquitania r Cherbourg Norman die v Havre (t. avgusta: De (Jra9se v Havre 7. avgustr: Rex v (ienoa 10. avgusta: Europa v Bremen J J /! 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg in ustavlja. To ima za posledico lahko hudo nezavflst. Človek izgubi oblast nad mišicami roke zatečejo. reč nabira kri v žilju trebušne votlino in marsikdo toga 110 prenese. Na žailost pn jc more prav nihče reči, da bo to pre- O velikem, atletskem možu i nesel. Veliki duševnj in telesni poroča dr. R. Klotz v neki me- napori in posebno v*aka težja dicinski reviji sledečo zgodbo:j bolezen, ki se ni prodrla na Mož ni biil prav za prav nikoli bolan. Toda nekega dne so mu pri kopanju na Helgolandu 110- dan. morejo telo tako oslabiti, da nenadno ue prenese več preizkušnje, ki jo je vsakokrat go tako otekle, da je mogel sn- prej prebilo brez vsega hude- "Naši Kraji" Narcize pod Golico In žalostno misli:: ^ ipalje triMajftj KAMNlSKK PLA NIN K . . . OTOK BLEŠKI . . . BOHINJSKO JEZK-RO . . . TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA ... BEGUNJE... ŠT. LOVRENC NA DOLENJSKEM . .. ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOC-CE PRI NOVEM MESTU... CERK-NIŠKO JEZERO ... CELJE... LOGARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA ... ITD. — 87 SLIK v finem bakrotisku, tiakane na dobrem papirju. Oglejte si teh lepot Slovenije. Knjiga Vas stane — NAROČITE PRI: KNJIGARNI "GL&Š NARODA", 216 WEST 18th ST., NEW YORK BELA LASTOVKA. V predmestju Brna živi rodbina Xovotny in na verandi njene hiše že več let gnezdijo lastovke. Nedavno je bilo oko. !li gnezda izredno živahno. Sta-I ri lastovki sta srdito letali o-krog gnezda in se zaletavali vanj, kakor da' sedi v njem vteiljivec. Ko se le nista hoteli pomiriti, jo pristavila gospodinja lestvo k steni in šla pogledat, kaj je v gnezdu. Lahko si mislimo njeno presenečenje, ko je zagledala v gnezdu čisto belo lastovko. Lastovka ima rdeče oči, kar je tipičen pojav albi-nizma. Albinizeip se pojavlja pri pticah redko, vendar pa ni izključen. Bela lastovka jo velika redkost in niti Brehm jc ne omenja. Dolgo pa ne bo uživala svobode, ker jo bodo obsodile na smrt lastovke same, ki takih izjem med seboj ne trpe. V kleti je pa težko držati lastovko, ker potrebuje žive žuželke. Morda bi jo ohranili pri življenju v živalskem vrtu. OTROŠKE BOLEZNI IN RAK. Kirnrgicna klinika dunajskega vseučilišča je objav id a zanimivo statistiko, iz katere je i.,, i J4 Hcntein x*r * razvidno, da je StevHo" nalralji. i Lnfay<>Ue v Havre 14. avgusta: Vulcania v Trs* Champlain v Havre 18. avgusta: Nortnaudle v Havre J Aquitania v Cherbourg 19. a-Rusta: Bremen v Bremen 21. nvpusta'. Taris v Havre Conte d i Savoln v Gonna Barengarla v Cherbourg ?4. avgusta: Koma v Oonoa 25. avgusta . Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie de France v Havre Etir«i>a v Bremen 28. avgusta: Ijifnyette v na vre Saturnia v Trit 1. septembra: Norma ml ie v Havre AqultaoJa v Cherbourg 3. fh'ptembra: De (jrasse v Havre 4. leptembra: Ctiamplaiii v Havre Bremen v Bremen Ilex v Genoa 8. Mrptembra: Queen Mary v Cherbourg 0. ffoptembra: Paris v Havre 11. septembra: lie «le Fram-c v Havre Berengaria v Chertniurg Kuropa v Bremen Conte di Savola v Cene« 15. septembra: Nortnarxlie v Havre A(|iiltaria v Cherbourg IS. scptcmlirn : Vu.canla v Tmt 22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen Ivih otroških bolezni, ki so jih iprdbili za rakom bolni ljudje, povprečno nižje nego pri dru-• gih osebah iste starosti. ! Med 300 boflniki z rakom so , našli 113, ki niso imeli nikoli nobene otroške bolezni, med 300 drugimi pacienti pa jih je bilo le 16. Seveda bi bilo preveč tvegano, če bi delali iz tega prevelike zaključke. Reci je mogoče morda samo na splošno da je med nagnjenjem do o-troslrih boflezni in nagnjenjem do raka neko nasprotje. Včasih je morda dobro, če smo imeli mnogo otroških bolezni. ADVERTISE in;, "GLAS NARODA" De (Jrarae v Havre septembra: Champlaln v Havre Rex » Genoa -7. september: Pari« v Havre 28. september: Europa v Bremen 20. september: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre Za vsa pojMBlte glede potnih 11. •tov, cen hi drugih piiriUiill se obrnite na POTNIŠKI ODDMJHE "GLAS NARODA* SI« W. 18th St. New Yerk* Posebno naj hite tal, kt vajo potovati nmo JuriJa ali julija, kajti » ta 4va mmm m i.:., ., ' ,. * i ' .. , •žtf "fitifeiSi ■ >. ~ . .V'.