»Propast in dvig” - povest z Bizeljskega
Danes v našem listu zadetek novega podlistka
Prejšnji četrtek se je iztekla •Krsnikova povest „Jara gospo-~ ; z današnjim dnem pa za-r®|\iamo na sredinskih straneh dolenjskega lista objavljati nov Podlistek, kateremu boste, upa-™o. z največjim zanimanjem sledni od številke do številke. Odlo-oli smo se, da vam tokrat ponudimo v vsakotedensko branje ‘JUdsko povest .propast in dvig" Malo poznanega pisca Januša Golca.
Naši odločitvi ni toliko botro-vala pisateljska spretnoost ali ometniška vrednost povesti kot Pjena priljudnost in zanimivost dodatni čar daje Gol če ve mu pi-to, da teče pripoved o naših ljudeh in naših krajih, čgodbase namreč dogaja na
Avtor je v ..Propasti in dvigu" orisal čase, ko so ob pritokih ~e na veliko lovili rake, njihov Pogin za kugo, tobakaije in tihotapce, čase, ko se je silna nesre-a zgrnila nad vinogradnike in je nasade starih trt uničila „strupe-na rosa". Povest prepletajo od-l°mki, ki bodo zaradi zanimivo-st’ Pritegnili tudi tistega, ki mu m do prijetne zgodbice, saj avtor \ njih opisuje malo poznane Sege, navade in dogodke.
STOVICKOVE PLAKETE
^°*tanjski krajevni skup-
zariu»!!»°d lani P°ddiuW° nai-■ '“nojSnn plakete enega naj-
giednejših jugoslovanskih me-jeqev in rojaka Vladimirja “tovička. V soboto so jih ob L. . .-!u okteta Boštanjski fantje P ejeh:	slavnostni	govornik
Manc Sali, izvršni sekretar pred-dstva CK ZKS, oktet, njegov C^Ptof- Egon Kunej, Minka diru ^*anica Polanc in glavni f.,e..tor Industrije otroške končuje Jutranjka Kari Vehovar. *a tovarna je med drugim nepogrešljiv mecen kulturnim K«pmam v kraju in šoli Že od
delov^Čaj° V ^i11 “ okrog ovruh prostorov Jutranjke
dela ~ samoia‘tniki svoja Ana' okrat 80 Izročili priznanja čari J ^““nidu, Francetu Tav-PoJU’ . rmanu Zigfridu in Cviju
b° v. drugi Polovici tedna nekoliko Popustila, vendar izdatnega dežja še ne bo.
Lep sprejem pri bratih
Tudi v Prokuptju največji aplavz slovenski narodni pesmi in narodni pesmi drugih naših narodov
Kočevci so 2. junija vrnili obisk pobratenemu Prokuplju.
Teden prej je namreč 72 članov KUD „Abraševič” gostovalo v Kočevju.
NA JUBILEJNEM ZLETU 8000 MLADIH - Na predlog članov Okrožnega komiteja SKOJ za Barujo so že 1944. leta v vasi Trnovec nedaleč od Gline, pripravili vojni navkljub veliko telovadno srečanje, na katerem je nastopilo kar 15.000 mladincev in mladink Z zleti .Jlratstva in enotnostii“ smo nadaljevali 1953. leta. Minulega 9. in 10. junija pa je bil v Karlovcu jubilejni 15. zlet, na katerem je nastopilo tudi 400 mladih iz novomeškega zletnega področja. Na sliki: takoj po slavnostnem govoru se je veliko srečanje mladih iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Slovenije začelo z mimohodom udeležencev. Več o karlovški prireditvi še na 4. stmni. (Foto: Janez Pezelj)
V Prokuplje je odpotovalo 40 Kočevcev, in sicer moški pevski zbor in harmonikar Cveto Križ. Tudi Prokupljanci so podobno kot
Kočevci najbolj navdušeno pozdravili narodno glasba Osrednji program je izvajal moški pevski zbor. Harmonikar Cveto Križ pa je požel največ aplavza za partizanska kola in „Bečarca“, zbor pa za pesmi jugoslovanskih narodov. Zelo lepo so domačini sprejeli tudi slovensko narodno glasbo.
AMERIČANI IZ JEDRSKE ZA CRNO GORO
V akcijo zbiranja pomoči za prizadete po potresu v Cmi gori so se vključili tudi ameriški strokovnjaki, ki delajo na gradbišču naše prve jedrske elektrarne v Krškem. Strokovnjaki firme Westinghouse so nakazali 1.045 dolarjev, kar znese v dinarjih 19.914,55 dinarjev. Vsi delovni ljudje in občani krške občine so do 2. junija zbrali za pomoč Črni gori nad 2,3 milijona dinarjev.
Domačini so sprejeli goste zelo prisrčno in si jih razdelili po domovih, kjer so jih lepo pogostili.
Razkazali so jim tudi nekatere tovarne, mesto in muzej.
Med gostovanjem in nastopom v Prokuplju je prišlo tudi do nekaterih ganljivih srečanj. Posebno so bili prijetno presenečeni Slovenci, ki žive v Prokuplju in so po dolgih letih spet videli slovensko narodno nošo in slišali narodno pesem.
J.P.
PISATELJA V GOSTEH
Teden založbe Borec, katerega Poglavitni del je bila do pretekle sobote v Krškem Delavskem domu Prodajna razstava knjig in okrasnih predmetov, je imel še drugačen prodam. Na uvodnem srečanju z bralci sodelovala književnika Leopold uhodol čan in Janez Kajzer, a novi-tednika TV-15 so imeli razgo-Vot * predstavniki družbenopolitičnega življenja. V petek je dve osnovni šoli in Šolski center obiskal pisarij Tone Svetina, članom posavskih 'ovskih družin pa je predaval o lov»ki etiku
Z. S.
KOČEVJE: PR VIC PLESNI TURNIR
Plesna sekcija Kulturno-umetni-društva Tine Rožanc iz Ljub-Detpt i V .tdowdnici pri bazenu v Drvi , \iunija, ob 19.30 priredila nji: P‘esni turnir v Kočevju. Nasto-ameJsw° P*eini P3« v latinsko nšklh in standardnih plesih.
Poletje brigad
Od 23. junija do 26. avgusta bo v črnomaljski občini republiška mladinska delovna akcija „Bela krajina 79". V treh izmenah bo v šestih brigadah 600 mladink in mladincev iz vse Slovenije delalo na rekonstrukciji vodovoda Kot-Lokve. Ta okoli 7 kilometrov dolgi vodovod je že skoraj povsem dotrajan, saj se celo do 75 odst vode izgubi
Hkrati z republiško bo na tem območju še lokalna delovna akcija. V dveh izmenah s po 50 brigadirji bodo mladi iz Bele krajine in pripadniki RSNZ urejali bankine in okolico partizanske magistrale. Obe brigadi, tako republiška kot lokalna, bosta imeli naselje v Kotu pri Semiču.
Brigadirske roke poprijele
Na letošnji zvezni mladinski akciji je začelo v Suhi krajini delati pet mladinskih brigad -V nedeljo je bila na Prevolah slavnostna otvoritev s kulturnim programom
POSAVSKO ZDRAVSTVO NA ENOTEN TIR
Delegacije sveta posavskih občin so na zadnji seji s svojimi stališči podprle pobudo medobčinskih političnih organizacij, posavskih zdravstvenih skupnosti, zdravstvenih domov in centra v Brežicah za nadaljnji razvoj zdravstva v Posavju in okrepljenim sodelovanjem na tem področju. Za predsednika koordinacijskega odbora, ki bo proučil možnosti za delo z roko v roki, so imenovali Silva Gorenca iz Krškega. Udeleženci seje so brez zadržkov pokazali pripravljenost za intenzivnejšo povezovanje z bolnišnico v Brežicah, ki ima v Posavju svoje naravno zaledje. V srednjeročnem obdobju 1981 - 85 so vse tri občine pripravljene sofinancirati njen razvojni program. Ta bo dokončno opredeljen še letos po sprejetju dogovora o delitvi dela med bolnišnicami v SR Sloveniji
V nedeljo, 10. junija, je bilo brigadirsko naselje pri šoli na Prevolah prizorišče slavnostne otvoritve letošnje mladinske delovne akcije, v katere prvi izmeni dela 5 mladinskih brigad: iz Vinice v Makedoniji, z Reke iz Slovenske Bistrice, Murske Sobote in Šiške
Petič zapovrstjo pomagajo letos	brigadiije iz dveh naselij, Prevol in
brigadirji prebivalstvu nerazvite Su-	Dobrniča, ter številne domačine in
he krajine do vodovoda in cest, pri	goste sta nagovorila inž. Jože Petrič,
tem pa je letošnja akcija še poseb-	predsednik skupščine MDA Suha
nega pomena, ker poteka v jubilej-	krajina, in Stojau Jakovljevič, prečnem letu SKOJ in Partije. Zbrane	stavnik sveta skupnosti krajevnih
ŠTUDENTI O ŠTIPENDIRANJU
Klub posavskih študentov sklicuje za jutri v Krškem konferenco o štipendijski problematiki in kadrovanju v Posavju, o počitniški praksi in stanovanjskih razmerah. Na dnevnem redu je tudi razprava o usmerjenem izobraževanju.
skupnosti Suhe krajine. Oba sta zaželela mladim dobrodošlico, prijetno počutje in mnogo uspehov.
Lep kulturni program so izvedli dijaki šolskega centra tehničnih strok in Gasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, posebne pozornosti pa je bila deležna skupina za baletno vzgojo iz Ljubljane ter mlada pevka Mateja iz Črnomlja.
Slavnostni govornik Marjan Kotar, predsednik občinske konference SZDL Grosuplje, je orisal prizadevanja za napredek štirih dolenjskih občin, ki imajo v nerazviti Suhi krajini 13 krajevnih skupnosti in se imajo doslej zlasti brigadirjem zahvaliti za največji del uresničenega programa komunalnih deL
RIA BAČER
V KRŠKEM: VNOVIČ RAKAR
V ponedeljek, 18. junija, se bo v Krškem sestala občinska konferenca SZDL novega sestava. Delegati bodo izvolili predsedstva, izvršni odbor ter predsednike svetov#koordinacij-skega odbora in komisij. Za predsednika je ponovno predlagan Franc Rakar, za podpredsednika Branko Pirc in za sekretarja Ivan Srpič.
Konferenca bo sprejela smernice za delo SZDL do 1983 in razpravljala o dosedanji aktivnosti SZDL v občini ter delu medobčinskih svetov SZDL.
OŽIVELA SUHA KRAJINA: z nedeljskim začetkom zvezne ddovne akcije je mladost prinesla v Suho krajino nov življenjski utrip. (Foto: R. Bačer)
Teslova plaketa izumitelju
Krško: plaketo je prejel Boris Pšeničnik s Senovega za daljinsko krmiljenje črpalke
Občinska raziskovalna skupnost v Krškem zasluži vse za izjemno pozornost, ki jo posveča izumiteljem in radona zatoijem. 7. junija so v tem kraju prvič podelili tudi Teslovo plaketo za izumiteljstvo, delo medaljeija Vladimirja Stovička, priznanja ali pohvale pa so podelili še devetim delavcem.
Dokler v Sloveniji ni uvedeno posebno priznanje za izumiteljstvo, bodo krška priznanja podeljevali po svojem pravilniku. Ta določa, da dobi Teslovo plaketo in 2.000 dinarjev nagrade vsak, kdor uveljavi v letu dni vsaj en patent Denarne nagrade in pismena priznanja pa dobijo tudi vse pomembne tehnične izboljšave v proizvodnji Predsednik skupščine krške raziskovalne skupnosti magister Ivan Benički je ob podelitvi poudaril, da pri nas še mnogo premalo cenimo ustvarjalnost Pravo vrednotenje dela izumiteljev je lahko najboljša naložba za večjo delovno storilnost Prvo Teslovo plaketo so v Krškem podelili senovskemu izumitelju Borisu Pšeničniku, ki ima že več patentov, med katerimi je najbolj znan tisti ki omogoča daljinsko vodenje vodovodne črpalke. Priznanja so prejeli Franc Klavžar iz Tovarne papirja in Celuloze, Albert tlrek iz
TESLOVA PLAKETA - Prvo Teslovo plaketo so v Krškem podelili Senovčanu Borisu Pšeničniku (lev°)- (Foto: Železnik)
senovske Metalne, Drago Požun iz brestaniške Elektrarne, Željko Selak iz krškega Imperiala in Andrej So-tolšek iz SOP Krško. Pohvale so prejeli: Mirko Arh in Andrej Vrhov-šek iz Tovarne papirja in Celuloze ter Andrej Vovčko in Andrej Strnad iz senovske Metalne.
ALFRED ŽELEZNIK
DELOVODJE KONFEKCIJSKE STROKE
V soboto so na Čatežu slovesno izročili diplome 26 slušateljem konfekcijske delovodske šole in spričevala 23 kandidatom I. letnika. Izobraževanje je izvedla sevniška delavska univerza v sodelovanju z mariborsko konfekcijsko delovod-sko šolo. Poudariti velja, da je šolo končalo kar 24 delavcev, kolikor jih je izobraževanje tudi pričelo iz Jutranjke - brežiškega tozda Orlica. Jutranjka je šolanje za svoje delavce tudi plačala. Tako so si zagotovili potrebni delovodski kader.
Krško slavilo
Božidar Jakac častni občan — Senovški Lisci in Transportu priznanji z medaljo Janeza V. Val-___________vasorja_________
Razstave, promenadni koncerti, dramske in glasbene prireditve so dale letos ton krškemu občinskemu prazniku, sedmemu juniju. Slavnostna akademija je bila na predvečer, ko so pred številnim občinstvom podelili kolektivoma senovške Lisce in krškega Transporta častni priznanji z medaljo Janeza V. Valvasorja. Tozd Lisce na Senovem združuje danes 360 delavk s ' Senovega, Brestanice, iz vasi na Bohorju, skoraj tretjina pa se jih vozi na delo s Hrvaškega. Lisca praznuje 15-letnico obstoja in je veliko pri pomoka k napredku senovške krajevne skupnosti Kolektiv Transporta je prav tako mlad. Njegov obstoj sega le dve desetletji nazaj, ko je štel komaj 14 delavcev. Danes jih ima 176. Razvil se je v sodobno transportno organizacijo za cestni tovorni promet, ki ustvari na leto 70 milijonov dinarjev dohodka.
' Podelitvi odličij obema delovnima kolektivoma je sledila podelitev naslova častnega občana akademiku profesorju Božidarju Jakcu, čigar ime nosi galerija v
ODDOLŽUEV IN PRIZNANJE. Akademika profesorja Božidaija Jakca so zbori občinske skupščine v Krškem na seji 30. maja proglasili za častnega občana, listino o častnem občan-stvu pa so mu izročili na akademiji na predvečer praznika v Delavskem domu. (Foto: J. Teppey)
Kostanjeviškem samostanu, kateri je podaril 375 svojih del Praznične prireditve so se v občini vrstile vse do sobote. Na sporedu je bil tudi zanimiv večer amaterske dejavnosti v Delavskem domu ter nastop predšolskih otrok v počastitev mednarodnega leta otrok.
L T.
___________________________________z_y
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih, pred letošnjim šestim vrhom v Havani najpomembnejše srečanje gibanja, se je po enotedenskem zasedanju v Colombu končal s potrditvijo enotnosti, ki je niso mogli razbiti poskusi ud zunaj
Tisto, kar je članicam gibanja (sedaj šteje že 94 držav)
Potrjena
enotnost
skupno, je pomembneje od tistega, kar posamezne člene te verige razdvaja.
Osnovni poudarki so naslednji: gibanje ostaja izrazito samostojno in vseskozi protiblokovsko naravnano, zavzema se za tiste cilje, ki si jih je postavilo že ob rojstvu in ne priznava naravnega ali kakršnega koli drugegfi zavezništva z nobenih blokom.
Res je sicer, da ministrski sestanek ni uspel streti dveh orehov (zastopstvo Kampučije in zahtevo nekaterih arabskih držav po izključitvi Egipta), toda zato so se zunanji ministri uspeli zediniti v najbolj bistvenem: da namreč ohranijo akcijsko enotnost in učinkovitost za reševanje najbolj usodnih vprašanj današnjega sveta.
Tako niso uspeli bolj ali manj prikriti poskusi, da bi gibanju spremenili njegovo osnovno protiblokovsko naravnanost in njegova temeljna načela, kar bi, po sodbi prevladujoče večine, neuvrščenost lahko potisnilo na obrobje dogajanja in ga spremenilo zgolj v opazovalca
Kar zadeva obe sporni točki, so se domenili naslednje: o članstvu Egipta bodo razpravljali šefi vlad in držav na šesti vrhunski konferenci v Havani, o statusu zastopstva Kampučije pa posebna komisija.
Med konkretne sklepe ministrskega zasedanja sodi tudi ustanovitev komisije, ki se bo ukvarjala z nadaljno demokratizacijo gibanja in o tem poročala konferenci na vrhu. Gre namreč za to, da nekateri želijo ustanoviti poseben forum, ki nai bi delo-
val kot nekakšno institucionalizirano telo (morda celo „vlada“ neuvrščenih med dvema vrhunskima srečanji-ma Ta misel se večini ni zdela sprejemljiva, prav tako pa ne tudi tiste pobude, ki so terjale, naj bi dobili predsedujoči gibanja (to je vsakič predstavnik tiste države, v kateri je vrhunsko srečanje) večja pooblastila za ukrepanje v tekočih poslih.
Sklenili so, da bo sedmo srečanje šefov vlad ali držav leta 1982 v Iraku, leto dni pred tem pa srečanje zunanjih ministrov v Indiju
dede na to, da dežela gostiteljica šeste konference še ni pripravila predloga zaključnega dokumenta, je ministrski sestanek v Colombu sklenil, da mora to Kuba opraviti najkasneje mesec dni pred začetkom havanskega sestanka
V Colombu so obravnavali tudi vrsto predlogov posameznih članic. Irak je predlagal ustanovitev protiinflacijskega sklada, Indija poseben pravilnik o obnašanju in delovanju neuvrščenih, Sri Lanka ustanovitev posebnega telesa, ki bi deloval v primeru obmejnih in drugih sporov med članicami gibanja itd
V Colombu so sprejeli tudi nekaj sklepov, ki zadevajo ekonomski del mednarodnih odnosov. Tu se zdi najpomembnejši dokument, ki sprejema (prvič) določila o solidarnosti med bogatejšim delom gibanja neuvrščenih (namreč članicami OPEČ) in manj uspešnimi drugimi deželami v razvoji
Koordinacijski biro, ki sicer stalno zaseda na sedežu Združenih narodov v New Yorku, bo do začetka šestega srečanja na vrhu v Havani (konec avgusta in začetek septembra) razpravljal o vseh preostalih odprtih vprašanjih in skušal posredovati v okviru svojih pooblastil
Nasploh je mogoče reči, da je bi Colombo uspešen mejnik na poti razvoja gibanja, saj je odpravil preneka-tero sumničenje in sence, ki so se zadnjih nekaj mesecev pojavljale ob poskusih cepitve in hromenja enotnosti nuvrščenih
JANEZ ČUČEK
PAPE2 NA POLJSKEM - Papež Janez Pavel 2.je končal svoj obisk na Poljskem, Iger ga je pozdravilo nekaj milijonov Poljakov ter najvišje državno in partijsko vodstvo. Sedaj, ko je obiska konec, so nekateri mnenja, da ga je Papež preveč izrabil tudi za politiko - očitajo mu, daje v nekaterih izjavah segel daleč prek dovoljene vljudnosti do svojih gostiteljev. Na sliki: med obiskom Papeža na Poljskem (telefoto:VPI)
Nagrajevanje šele na papirju
Vrsta.nedoslednosti pa tudi nejasnosti na področju delitve po delu
Analize kažejo, da kampanjsko izpopolnjevanje in sprejemanje novih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov ob koncu leta 1977 in na začetku leta 1978 v praksi ni obrodilo kaj prida sadov.
Osnovni dokaz za to trditev je nizek porast proizvodnosti dela in znižanje ekonomičnosti potovanja v letu 1978, kar je oboje v tesni zvezi z delitvijo osebnih dohodkov po delu.
Kljub določilom v samoupravnih dokumentih, da mora biti znesek sredstev osebnih dohodkov odvisen od ustvarjenega dohodka in čistega dohodka, od uresničitve planskih nalog oziroma proizvodnje ter od dosežene delovne storilnosti, pa praksa kaže, da so te elemente upoštevali le v redkih kolektivih oziroma tam, kjer je rast dohodka zelo visoka. Nasprotno pa tam, kjer dohodek ne dovoljuje načrtovanega povišanja sredstev za osebne dohodke, ponavadi spremenijo razmerje v delitvi čistega dohodka na škodo akumulacije oziroma krepitve materialne osnove dela.
Večina velikih organizacij združenega dela ima dela in naloge ovrednotene z različnimi analitičnimi metodami ocenjevanja. Realnost vrednotenja posameznih vrst dela, zlasti pro-izvodno-fizičnih, pa je poglavje zase. Pomembno področje delitve po delu je tudi ugotavljanje mesečnega prispevka delavca po živem delu. V pravil-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
nikih piše, da je prispevek delavca odvisen od količine, kakovosti in gospodarnosti njegovega dela. Žal je v resnici tako samo na papirju. V nekaterih naših največjih delovnih organizacijah namreč še nimajo meril za merjenje količine dela delavcev niti v neposredni proizvodnji, kaj šele v režijskih službah. Kakovosti in gospodarnosti dela delavcev skoraj nikjer ne merijo, kvečjemu jih ocenjujejo, in še to v manjših organizacijah združenega dela, v večjih pa je gospodarnost dela delavcev izražena v vrednosti točke, ki jo prejemajo vsi delavci v temeljni organizaciji v enaki višini. Kljub določilom pravilnikov, da bodo ugotavljali mesečni prispevek vsakega delavca glede na količino, kakovost in gospodarnost dela, tega določila v praksi v večini primerov še niso uveljavili.
Ponekod ugotavljajo, da ocenjevanje delovnih dosežkov ni dalo predvidenih rezultatov, ampak so vsi nadpoprečno dobri in da so prav zato razlike v osebnem dohodku neznatne. Tako govorijo zlasti tam, kjer jim ni uspelo izdelati objektivnih meril za vrednotenje pri-
spevkov delavcev. Za vrednotenje minulega dela je velika večina pravilnikov prevzela določila sindikalne liste, tako da so opredeljeni z odstotki na vrednost del in nalog ter odvisni od dolžine delovne dobe. Poleg te oblike določajo skoraj vsi pravilniki še poseben dodatek za stalnost, ki pa ni v skladu s stališči sindikata, ki predvideva
S oseben dodatek za omejevanje uktuacije pri opravljanju tistih del, kjer je ta nadpoprečna. Le izjemoma v pravilnikih upoštevajo poleg vrednotenja delovne dobe tudi dodatna merila, kot so na primer akumulacija na poslovna sredstva v primerjavi s povprečjem panoge ali delovne organizacije ali sestavljene organizacije, dalje akumulacija na delavca, vrednost poslovnih sredstev in podobno, torej tista merila, ki jih je že zdaj možno uveljaviti v praksi.
VINKO BLATNIK
kaže, da Škandalov PO SVETU še lep čas ne bo zmanjkalo. Zadnji v vrsti takih dogodkov je pretresel rasistično južno Afriko, kjer je moral zaradi utemeljenega suma, da se j* okoristil z državnim denarjem, odstopiti predsednik John Voi-ster po še vedno ne povsem znanih podrobnostih, je Vorstel pridno segal po denarju, ki gaje država namenila v tajen sklad za propagiranje »dobrega imena" južne Afrike po svetu. V tem skladu, za katerega so vedeli le redki, je bilo menda okoli 120 milijonov dolarjev... Kajpak predno so Vorster in podobni začeli jemati iz njega dinarčke tudi za tebe in ne samo za propagando rasizma.
DA PA NE BO TA RUBRIKA IZKLJUČNO POLITIČNA, do-dajmo že koj na začetku tudi novico s tehničnega področja. Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija načrtuje* jo polaganje novega telefonskega kabla med Evropo in Amerika Veljal bo okoli 200 miijonov dolarjev, po njem pa se bo lahko pogovarjalo 4000 ljudi hkrati. Menijo, da bo nared leta 1983... Nova priložnost za klepetulje obojega »pola—
TAČAS PA STROKOVNJAKI POSKUŠAJO dokončno odgovoriti na vprašanje, kaj je pravzaprav narobe z velikimi letali DC - 10, izmed katerih je eno strmoglavilo pri Chicagu v doslej največji letalski nesreči v Združenih državah Amerike. Odgovora še vedno ni, pač pa so nekatere letalske družbe zaustavile polete s temi letali, med njimi je tudi naš JAT. Posledica tega pa so strahotni zastoji v mednarodnem potniškem letalskem prometu, ki je dobesedno postavljen na glavo. Na tisoče potnikov čaka na letališčih ali v hotelih. .. Toda bolje je varno čakati, kot pa nevarno leteti...
MORDA PA SE NEKAJ PODOBNEGA sprašuje tudi Edvvard Kennedy, ki okleva, ali naj kandidira za predsednika Združenih držav Amerike. V njegovi (demokratski) stranki je vse več ljudi prepričanih, da bi z lahkoto zmagal, toda Kennedy
SC Za zdaj še vedno ni opredelil.
Pravi, da bi kandidiral le v primeru, če bi se tedanji predsednik Jimmy Carter odpovedal boju za ponovno izvolitev. . Kar pa je malo verjetno..
Direktor večje delovne organizacije je dejal, da ga ne skrbijo toliko dejstva, ker mu je „ušlo“ sedem strokovnjakov, pač pa to, da so obesili svoje poklice na klin in se zaposlili v različnih upravnih službah, štirje med njimi so odkorakali v samoupravne interesne skupnosti, prepričani da si bodo poslej lažje dužili svcrj kruh.
Preobrazba SIS
Zveza komunistov Slovenije je sprožila te dni akcijo preobrazbe interesnih skupnosti. Zavreti je potrebno nepremišljeno zaposlovanje, pospešiti decentralizacijo materialnih sredstev, ki se združujejo denimo na ravni republike, ocentiti je treba umestnost nastanka nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih je že sedaj prek 1000 s 600 zaposlenimi in podobno.
Gre skratka za naloge, ki so resne in občutljive obenem. V nobenem primeru pa se nam ne bi smelo zgoditi, da bi „zlili iz kadi skupaj z umazano vodo tudi otroka11, kajti samoupravne interesne skupnosti so nedvomno prostor, kjer najbc'i neposredno prihajajo do izraza raznovrst.ii interesi. Toda dejstvo je, da so jim v prenekaterem slučaju zavladale tudi birokratske navade, ki se izražajo v zasipanju delegatov s papirji, ostajajo presežki sredstev, ki le stežka najdejo pot nazaj, k organizacijam združenega dela in podobno.
Slišati je tudi, da je potrebno zamrzniti osebne dohodke v interesnih skupnostih. Toda recimo bobu bob: funkcionarji vle-teh se glede osebnih dohodkov neprincipielno
„spogledujejo“ z voljenimi in imenovanimi delavci v družbenopolitičnih organizacijah ter skupnostih, pri čemer pa odgovornost del največkrat sploh ni primerljiva.
Če bomo uspeli v akciji, ki jo je zastavila Zveza komunistov, postaviti stvari na svoje mesto, zato, da bi samoupravne interesne skupnosti delovale skladno s svojimi nalogami, potem bo namen dosežen.
Toda pri vsem tem gre še za nekaj: za odgovornost. Vsi skupaj imamo dovolj prepričanja prepričanih in prav zato terja Zveza komunistov odgovornejše obnašanje vseh, ki lahko kakorkoli pripomorejo pri razpletanju nalog. Tako pa na primer vemo, da je ZK spodbudila prizadevanja za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, da pripravlja slovenska delegatska skupščina zato ustrezen „paket“ podpisov, toda podatki kažejo, da se bo do tega občutljivega vprašanja do konca meseca »opredeljevalo1* le dvajset občinskih skupščin ali: družbeni dogovor, ki ureja vprašanja normativov za odpiranje novih delovnih mest, je podpisala le polovica občin.
Nikomur ne bi škodilo več resnosti, sicer bodo ostali vsi dobri nameni na papiiju, kajti če kaj drži, potem drži to, da imamo povsem jasne ocene in ugotovitve za posamezna področja, manj pa je resnejše pripravljenosti za reševanje perečih nalog.
To seveda niso ravno najbolj spodbudne ugotovitve, drži pa, da bomo naloge zmogli, posebej, ker išče Zveza komunistov , .zavez -nike“ za takšno svojo principielno politiko med delovnimi ljudmi in ne ..strukturami in aparat čki“.
MILAN Ml DEN
MRTVO GRADBIŠČE V CATEŠKIH TOPLICAH
Kot strela z jasnega se je te dni razširila vest, da je Pionir tozd Krško brez pismenega pojasnila ustavil delo na gradbišču v Čateških Toplicah in hkrati odpeljal tudi mehanizacijo. Od investitorja je zahteval dodatnih 45 milijonov dinaijev in ker teh ni dobil, se je odločil za prekinitev dela. Investicija pač ni pokrita. Nove stroške je Pionir utemeljil z nepopolnim popisom del, podražitvami, z naknadnimi spremembami projekta in zamudami tovrstne dokumentacije, z uporabo drugačnih materialov itd. Emona oziroma Toplice jim tega niso priznale, pa tudi denarja niso imele.
Če bi izvajalci in investitorji našli skupni jezik, zagotovo ne bi prišlo do tega. Kljub vsemu se nobena stran ne čuti krivo, vsaka je prepričana, da ima prav. Dnevi pa tečejo, zamuda in družbena škoda pa sta vsak dan večji.
— Ne, ob koncu leto ne pričakujem nobene dvojke, pač pa dvojčke.
— Se dva ali tri simpozije dam skozi, potem pa grem na caaluiene počitnice.
or£l VELIK ODZIV - Tudi na krvodajalski ^ciji, ki je bila minuli teden v Kočevju, je bil velik ouziv občanov iz krajevnih organizacij RK “J iz organizacij združenega dela. V občini je že *°raj vsak deseti občan krvodajalec. Na fotografiji: krvodajalci čakajo na odvzem krvi. (Foto: Primc)
OBISK GOJENCEV Z LADJE Gojenci pomorske akademije
„GALEB“ -so bili 9. junija gostje novomeške občine. Po sprejemu pri predsedniku občinske skupščine in predstavnikih OK ZSMS so si ogledali atomsko elektrarno v Krškem, muzej NOV in Dolenjsko galerijo ter Bazo 20. (Foto: J. Pavlin)
TEKME GOZDARJEV - Šestindvajset gozdarjev GG Novo mesto se je preteklo soboto pomerilo med seboj v gozdarskih spretnostih. Najuspešnejši je bil Jože Grandovec. Na republiško tekmovanje, ki bo 16. junija na Črnem vrhu nad Idrijo, potuje še pet njegovih tovarišev. (Foto: J. Pavlin)
NI BILA BOMBA - Novomeščani so se prejšnji četrtek spraševali, ali je pri tovarni IMV eksplodirala bomba: več kot sto metrov visoko se je dvigal steber gostega dima. Seveda ni šlo za eksplozijo, pač pa sije IMV privoščila svojevrsten ekološki kres — ne prvikrat. (Foto: M. MARKELJ)
PRIPEKA V GOZDOVIH
Dolgotrajna suša pustoši tudi 03 gozdnih območjih. Sonce je P°žgalo mlade nasade smreke P°d Lisco in na drugih na novo zasejanih goličavah. Skoda je tzredno velika. Sadike gozdnega drevja so uničene na nekaj 10 ha Površine.
V Krškem Agrokombinatu ugotavljajo, da bo pridelek jagod 23 polovico manjši od lanskega. Morali bi jih zalivati, pa nimajo Priprav za to, čeprav Sava ni daleč. Tudi v brežiški občini je suša pobrala precej jagod. Edino hmelj se bo izmazal, ker nasade ob Savi redno zalivajo.
Savska voda v boju s sušo
Za zalivanje loških hmelj iščtudi po 300 litrov nafte na dan — Težaško delo
Sejmišča
NOVO MESTO: Tako slabo obiskanega sejma, kot je bil ponedeljkov, že lep čas ni bilo. Naprodaj je bilo le 195 praši-Cev> pa še od teh prodanih samo 71. Cene so ostale nespremenjene: pujski so bili po 700 do 1.000 din, od tri do pet mesecev stari prašiči pa po 1010 do 1.900 din.
BREŽICE: Tudi tamkajšnji .sejem ni poznal običajne živahnosti. Naprodaj je bilo 433 prašičev, od tega 10 starih nad tri mesece, prodanih pa skupno 245. Pujski so bili po 41 do 42 din, nad tri mesece stari prašiči Pa od 26 do 27 din kilogram žive teže.
Mesec dni trajajoča suša je sev-niški Kmetijski kombinat prisilila, da so v začetku minulega tedna pričeli zalivati 20 hektarov hmeljišč v Loki. Prva so bila na vrsti hmeljišča, kjer je na produ le tanka plast zemlje. Ob Savi ropotata, če sonce čez dan le ni preveč pekoče, po dva diesdska agregata. Če je veriga za napajanje daljša, sta povezana skupaj. Prvi potisne v hmeljišča po 1.500 litrov vode v minuti, drugi pa 1.200 litrov.
Stroja pokurita na dan od 200 do 300 litrov nafte. To pa še ni vsa cena tega umetnega dežja, ki ga bruhajo iz sebe po štiri uvožene baterije (en tak vodni topič stane dvajset tisočakov), kjer vsaka prši krog in krog sebe v polmeru 30 metrov. Hmeljišče je treba ob zalivanju nenehno rahljati, ker je tako laže zadržati \ zemlji vlago. Zalivanje, predvsem premeščanje cevi, je izredno težaško delo. Škornji ostajajo v blatu, delavci iz Bosne ddajo raje kar bosi.
Vodja obrata Ivan Možic ne skriva bojazni, kakšen bo na kraju izračun stroškov tega zarivanja. Na dlani je, da bi lahko naredili križ čez pridelek in tudi čez korenike v zemlji za vsa leta vnaprej, če ne bi zali-
Kmetijski
Ublažiti posledice suše
Skoda, ki jo sedanja suša dela poljedelskim pridelkom, na olenjskem še ni ocenjena, prva predvidevanja o njeni višini pa 2e tu. Koruze bo okoli 30 do 40 odstotkov manj, na avnikih bo za okoli 20 odstotkov manj sena, medtem, ko je za oceno pridelka krompirja še nekoliko prezgodaj.
, Da katastrofa ne bi zajda prevdikih razsežnosti, bodo morali Kfoetovald podvzeti vrsto agrotehničnih ukrepov. Inž. Slavko Nemanič, direktor Kmetijske zadruge Trebnje, svetuje, da je foba po košnji vse travinje gnojiti z dušičnimi gnojili in ureo, 150 do 200 kg na hektar. Če iu teh, je treba gnojiti z večjimi Kdičinami nitrofoskalov. Gnojenje travnih površin bo namreč omogočilo rast tudi naslednje leto, prav tako pa bodo kmetje — e o° dovolj moče — opravili tri košnje namesto dveh.
Krompir in koruzo je treba plitvo okopavati, zato da se azrahlja zgornja plast zemlje in s tem prepreči nadaljnje z Miše vanje, P° dežju pa gnojiti z dušičnimi gnojili. Potrebno je . ® redno škropljenje s škropivi proti rastlinskim boleznim, ker J® mogoče, da se bo po sedanji suši mesec dni vleklo slabo • ®me- Prav tako Slavko Nemanič predlaga strniščno setev po J, menu in pšenici: rdečo deteljo, krmni ohrovt, pitnik in Krmno grašico z ržjo.
Za dodatno gnojenje in škropljenje imajo zadruge na voljo vsa ^fojila in škropiva. Kmetje, ki so člani trebanjske zadruge, bodo *mdi nabavo gnojil in škropiv kreditirano do jeseni. Ti a£rotehnični ukrepi so nujni tako za omilitev letošnjih težav s mšo kot za rast v naslednjem letu. Če se kmetovalci ne bodo mžali teh navodil, se lahko zgodi, da bodo imeli naslednje leto Prav malo pridelkov.
J. S.
vali. Pred časom so hmeljarji ob sušah klicali na pomoč gasilce. Le-te je kmalu minilo veselje do takšnih mokrih vaj. Proti suši se zaenkrat tudi ni mogoče zavarovati. Sodobna betonska žičnica v Loki bo slej ko prej terjala vgraditev stalnih namakalnih naprav na električni pogon.
A. ŽELEZNIK
večinoma na levem bregu, kjer pospešuje razvoj mikroorganizmov. Po letu 1982 načrtujejo tudi biološko čiščenje. Vse te naložbe so trenutno ocenjene na 250 milijonov dinarjev.
Ali bo Sava čez leta res postala bolj čista - to je tudi zahteva graditeljev naše prve jedrske centrale - je odvisno od vseh onesnaževalcev. Na to opozarjajo v Posavju tudi ob oživljenih načrtih za pretočne hidrocentrale. Sedaj je namreč rečni tok še dokaj hiter. Kakršnokoli upo-časnjenje toka s tako onesnaženo vodo bi lahko postalo izredno neprijetno. Kaj bodo torej storili onesnaževalci Savinje in v Zasavju?
A. ŽELEZNIK
SUŠA GROZI HMELJU: Nameščanje ene od štirih namakalnih baterij. (Foto: ŽELEZNIK)
Čistejša Sava?
Tovarni celuloze in papirja naj bi sledili drugi
Sava je v Posavju bolj podobna industrijskemu kanalu kot- pravi reki. Med večjimi onesnaževalci je tudi krška Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj.
V tovarni zatrjujejo, da po rekonstrukciji onesnažujejo reko za pol manj kot nekdaj, kljub večji proizvodnji Sestavni del sedanjega sanacijskega programa je tudi gradnja čistilnih naprav. Zavedajo se, da vsega ni mogoče storiti naenkrat. Najprej nameravajo odpraviti mehansko onesnaževanje reke. V Savo odteče vsak dan 40 ton kuhalnega luga. Ravno pri tem je najbolj očitno, kaj pomeni nova linija. Le-ta namreč zajame 95 odst luga, stara pa le 70 odst. V vodo odteka še več druge nesnage, predvsem razna vlakna in pepeL Vsa ta umazanija ostaja
■i
S
N
*
N
*
S
1
/ Medjimurje /
To je naš delegat v SIS!
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja: Tit Doberšek
Med vegetacijo vinske trte je treba v vinogradu poleg škropljenja, to je varstva vinograda pred boleznimi in škodljivci, opraviti še vrsto del, ki jih štejemo med
Prevelike oči
In premajhen želodec
Malo pred koncem zdajšnjega planskega obdobja je že očitno, da investicijska dejavnost v novomeški občini ne bo doživela pričakovanega razmaha. V lanskem letu je bilo na novomeškem območju porabljenih 167 milijonov dinarjev za gradnjo novih zmogljivosti, štirikrat toliko pa je šlo za vlaganje v že obstoječe zmogljivosti. Res je, da so obsežne investicije še v teku, toda vrsta 'kolektivov ima svoje investicijske programe še na papirju.
Med vzroki za zamudo je na prvem mestu omeniti to, da delovne organizacije nimajo dovolj lastnih sredstev. Očitno je, da so si ponekod preveč nalahko predstavljali pridobivanje dohodka in da so pri sicer dobrih željah za nagel napredek imeli prevelike oči in premajhen želodec.
Ponekod je prišla do izraza tudi prenizko ocenjena predračunska vrednost novih objektov. Se vedno pa je vzrok za zamudo v več primerih pomanjkanje dokumentacije, soglasij itd.
Povedati pa je potrebno, da je bilo lansko leto pri investicijah zelo uspešno, saj je bil v tem letu investicijski plan dosežen; v te namene je šlo še celo več k6t predvidenih 800 milijonov dinarjev. V obdobju 1976 do 1980 pa kljub temu ne bo možno uresničiti vsega, kar je bilo predvideno z družbenim planom občine. Morda bo ta izkušnja s pridom uporabljena pri planiranju za naslednjo petletko: bolje manj zapisati, pa tisto uresničiti.
R.B.
| Poletna dela v vinogradu
To so:
- pletje ali mandanje mladik;
- privezovanje letnik mladik;
- pinciranje rodnih mladik;
- lomljenje zalistkov;
- dela, kijih moramo opraviti v vinogradu po vsakokratni nevihti;
- vršičkanje;
- redčenje listov.
Pletje ali mandanje mladik
V vinogradih, ki niso pozebli, bi to delo sedaj že moralo bitji opravljeno, saj gaje treba opraviti pred cvetenjem trte. Kdor je to delo zamudil, naj ga opravi takoj po cvetenju trte (takoj po 15. juniju, ker je trta v nepozeb-lih vinogradih začela cvesti okrog 5. junija). V pozeblih vinogradih je pa sredi junija najbolj primeren čas za pletje ali mandanje mladik.
Pri tem delu odstranimo nepotrebne in nerodne mladike, ki so pognale iz starega lesa, pa tudi iz rodnega lesa, recimo nerodne mladike na šparonih. Zlasti odstranimo nerodne mladike, ki so pognale iz spečih oči na starem lesu. Mladike na starem lesu pustimo le, če sodimo, da si je treba vzgojiti les za čep pri prihodnji (glavni) rezi trte, da tako dobimo iz puščenega čepa novo rodno mladiko, oziroma si iz mladike čepa vzgojimo novo deblo trte. Pii pletvi je treba biti previden, saj imajo mladike (kljub pravilu, da mladike iz starega lesa ne rodijo) iz starega lesa pogosto tudi grozdje, kar je pogost pojav pri rizlingu. Zato naj bo tisti, ki opravi to delo, tudi izkušen rezač, ker neizkušen delavec lahko s pletvijo napravi več škode kot koristi Razumljivo, da mladik, ki nosijo grozdje, ne bomo odstranjevali, ker bi bilo nesmiselno, kljub bujnosti trte.
Plevemo z roko, saj so mladike krhke in se dajo lepo odtrgati Delo z roko je najhitrejše, v tem času rane niso nevarne in je vsak pomislek o ranah odveč.
Mlado trsje je treba močneje pleti kot staro, ker je bujnejše rasti Nekatere sorte so bolj bujne in jih moramo močneje pleti. Tudi pri mladem trsju velja na-
čelo, da mladik, ki imajo grozdje, ne bomo trgali, ker bi si s tem povzročili nepotrebno škodo. Kljub bujnosti bomo tudi pri miadih trtah pustili vse mladike, ki imajo grozdje, saj bomo trto pravilno oblikovali spomladi pri glavni rezi.
Privezovanje letnih mladik
med vegetacijo je neogibno potrebno zlasti prva leta po sajenju trt, med oblikovanjem trte. Z vezjo zelenih mladik dosežemo bujnejšo rast in močnejšo osvetlitev, kar je važno predvsem v začetku oblikovanja mlade trte.
Ko v drugem ali (najpozneje) tretjem letu po sajenju postavimo žično oporo, privezujemo le mladike, ki jih ne moremo zatakniti za žico, in mladike, ki se z viticami niso oprijele opore -žice. Pri žični opori je v resnici vezi zelo malo, lahko bi rekli, da v glavnem odpade, saj se mladike z viticami zelo hitro navežejo na žico, pri opazovanju se lahko le čudimo, kako hitro se vitica (kot kak mairnet) oprime žice. Tako je pri žični opori po končnem oblikovanju trte potrebno le malenkostno zatikanje, vezi pa praktično ni.
Pri visoki vzgoji od 1,20 m do 1,70 m z žično oporo letnih mladik sploh ne vežemo in jih pustimo, da se prosto obesijo navzdol, kolikor se z viticami ne oprimejo opore - žice.
V starih vinogradih, kjer je za oporo kolje, vežemo zelene mladike prvič že pred cvetenjem trte. Pozneje vez dva do trikrat ponovimo, kar je odvisno od bujnosti trte. Pri vezi pazimo, da ne povežemo listja in grozdja, ker s tem oviramo asimilacijo. Dokler je trsje mokro, ne smemo vezati
Kot vezivo uporabljamo rafijo in druge pripomočke, ki ph ponuja trgovina. Za trikratno vez mladik v starem vinogradu rabimo okrog 50 delovnih dot in porabimo okrog 25 kg rafije na ha. Včasih so vezali s slamo, katere so porabili okrog ISO kg na ha, delovnih dni pa nekaj manj (okrog 40).
Pinciranje rodnih mladik
opravimo pri bujnih sortah tir pred cvetenjem, lahko tudi med cvetenjem ali takoj po cvetenju trte. S prati odščipnemo vrh mladike biro, da nad grozdom pustimo dva do tri liste. S tem prekinemo (začasno) bajno sast mladik in ustvarimo ugodnejše pogoje za oplodnjo in poznejši razvoj grozdja.
O ostalih poletnih opravilih v vinogradu bomo pisali (bugič.
n##//#####/##///##/#######/«#«###/««/«
14. junija 1979
DOLENJSKI LIST
3
V N. mestu in Črnomlju 29. igre gradbenih delavcev - Dan gradbincev na Vinomeru
Splošnemu gradbenemu podjetju PIONIR je bia letos že tretjič zaupana odgovorna naloga organizacije 29. športnih iger gradbincev Slovenije. Skoraj petsto gradbincev športnikov je v soboto, 9. junija, na novomeških igriščih tekmovalo v šahu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, odbojki, balinanju in malem nogometu.
Novo mesto pa je svoje ekipe poslalo kar 69 delovnih organizacij.
Pod pokroviteljstvom TGP Metlika so gradbinci v soboto popoldan na Vinomeru nad Metliko praznovali dan gradbincev. Tisoč zbranim sta spregovorila Niko Zupanič v imenu pokrovitelja in Željko Humar, predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slorenije. Kulturni program so spletli metliški folkloristi in godba na pihala, zatem pa so
Hkrati je v Črnomlju v organizaciji GOK TOZD „Begrad“ potekalo peto proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev. V spretnosti dela so se pomerili zidarji, tesaiji, železokrivci in orodjarji. Odlika iger gradbincev je množičnost, saj se je v predtekmovanjih pomerilo prek tri tisoč delavcev, na športna srečanja v
Denar za Črno goro
Po podatkih republiškega odbora Rdečega križa je na skupen žiro račun za prostovoljno pomoč prizadetim po potresu v Črni gori do 2. junija prispelo 117.384 283,90 dinaijev, kar je skoraj trikrat toliko ko do IS. maja. Denar so prispevali delavci z enodnevnim zaslužkom, iz sklada skupne porabe ali rezervnega sklada, s prispevki pa so se odzvale tudi družbenopolitične organizacije, skupnosti družbenih organizacij in društev ter drugi občani. Do začetka junija so v brežiški občini zbrali 1.369.676,20 dinarjev, črnomaljski 975. 008,30, kočevski 217.055,00, krški 1242.827,05, metliški 344.775,70, novomeški 1.867.969,25, ribniški 462,98 2,45, semiški 1.186.921,95 in v trebanjski občini 970.835,90 dinaijev. V primerjavi s podatki o pomoči do 15. maja so v večini občin, kijih pokriva Dolenjski list, v drugi polovici maja pospešeno zbirali denar za prizadete po potresu, za malenkost je zrasla vsota le v novomeški občini. Po pregledu že zbranega denarja pa presenečajo nizke vsote kočevske, metliške in ribniške občine.
razglasili najboljše športnike in proizvodne delavce gradbenih podjetij Slovenije. Med športniki so bili najboljši: GIP ,,Ingrad” Celje, SGP »Konstruktor** Maribor, SGP „Pio-nir“ Novo mesta Med proizvodnimi delavci, kjer je nastopilo 17 ekip, pa so bili najbolje ocenjeni delavci SGP Grosuplje, SGP Tehnik iz Škofje Loke in SGP Gradbinec Kranj.
V soboto so v prostorih ObS Metlika predstavniki občine in gradbenih delavcev podpisali sporazum o obnovi mlina na Kolpi, v katerem bo tudi muzejska soba s prikazom gradbene dejavnosti v času boja na osvobojenem ozemlju.
J. P.
HITRO IN NATANČNO — Najboljši proizvodni delavci so se v Črnomlju pomerili v zidarskih, tesarskih, žeJezokrivskih in orodjarskih spretnostih. (Foto: J. Pavlin)
Kostelsko dobilo obrat
Odprl ga je sekretar za kmetijstvo Ivo Marenk
REŠITELJ JE ZNAN
„Kdo kaj ve? “ Pod tem naslovom smo v zadnji številki Dolenjskega lista poizvedovali po belokranjskem kmetu, ki je med zadnjo vojno rešil ameriškega letalca. Zdaj že vemo, da je bil rešitelj Martin Pezdirc iz Cerkvišča št. 4. Ta je povedal tudi, da je bilo pri njem včasih tudi po trideset zavezniških vojakov, ki so čakali na letalo za odhod v Bari Letalec, ki ga je rešil Pezdirc, je bil pri gostitelju le nekaj dni.
F. DERGANC
Novi obrat za proizvodnje skladiščne opreme za žita in močna krmila so odprli v soboto, 9. junija, v Pirčah v kočevski občini. Otvoritve so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki Hrvatske in Slovenije, trak pa je prerezal republiški sekretar za kmetijstvo inž. Ivo Marenk.
Gradnjo obrata, katerega poslovni prostori merijo okoli 2.500 kv.m, je financiral Itas Kočevje v sodelovanju z Emono Ljubljana, občinsko skupščino Kočevje in posojilom Ljubljanske banke. Vrednost investicije znaša 88 milijonov din. Ko bo obrat delal s polno zmogljivostjo, bo v njem zaposlenih okoli 100 ljudi s hrvatske in slovenske strani Kolpe.
Na otvoritvi, katere se je udeležilo okoli 1000 ljudi iz Hrvatske in Slovenije, je spregovoril o razvojnih poteh, težavah in uspehih pred vojno, med vojno in po njej pa predsednik občinske skupščine Ko-
Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem
Piše: Franček Saje
Čeprav je tedaj socialnodemokratska strokovna organizacija rudarjev v Kočevju imela le 5 članov, je socialistični kandidat Medic na volitvah dobil že 226 glasov. V volilnem okraju Krško-Kostanjevi-ca-Mokronog-Trebnje je kandidiral Franc Hrastovčan, posestnik iz Krškega in dobil v vsem okraju 65 glasov. V volilnem okraju Metlika-Črnomelj-Novo mesto je bil social-nodemokratični kandidat Ivan Mlinar, tiskar iz Ljubljane, za katerega je glasovalo 54 volilcev.
V posameznih sodnih okrajih pa je JSDS dobila: v Novem mestu in okolici je glasovalo za socialno demokracijo 26 volilcev, v Metliki 26, v Trebnjem 6, preseneča pa, da ni v Mokronogu tokrat niti eden glasoval za socialno demokracijo, le v Šentjanžu je en sam volilec oddal glas za JSDS. Močno pa so socialistični glasovi narasli v Kostanjevici - od dveh leta 1900 na 39, v Krškem so socialisti dobili 20 glasov, v Radečah 47, Stični 10 in v sodnem okraju Črnomelj en glas.
V dolenjskih sodnih okrajih je JSDS leta 1911 zbrala 374 glasov.
V'Ljubljani je bila leta 1909 ustanovljena Splošna delavska zveza Vzajemnost, kije leta 1911 začela ustanavljati podružnice na deželi.
Kmalu je bila v gostilni pri Muellerju nad železniško postajo v Novem mestu ustanovljena podružnica ..Vzajemnosti", ki jo je vodil Sla-nčev koncipient dr. Celestin Jelenc. Novomeška podružnica se je hitro razmahnila, saj so na seji osrednjega odbora v Ljubljani 14. februarja 1912 ugotovili, „da posamezne podružnice prav lepo napredujejo . .. novomeška ima že tudi blizu 100“ članov.
Na ustanovnem občnem zboru Splošne delavske zveze „Vza-jemnost** 24. marca 1912 v Ljubljani so ugotovili, da je na Dolenjskem podružnica v Novem mestu, pripravljajo pa ustanovitev tudi v Kočevju. Zastopnik novomeške podružnice dr. Jelenc je bil izvoljen za člana nadzornega odbora.
Zaradi Cankarjevega predavanja ..Slovenci in Jugoslovani" je avstrijska oblast leta 1913 razpustila ..Vzajemnost" in tako zadušila živahno dejavnost njene novomeške podružnice.
V štiridesetih letih do prve svetovne vojne leta 1914 so v nekaterih kmečkih predelih na Dolenjskem pognale prve klice socialističnega gibanja, v večjih krajih in mestih, kjer je bilo nekaj delavstva, pa so se izoblikovala prva jedra'delavskega
čevje inž. Savo Vovk. V imenu krajanov je govorila o velikih uspehih in napredku KS ..Kostelsko" v zadnjem obdobju Marija Volf. Zahvalila se je tudi vsem, ki so omogočili gradnjo tega proizvodnega obrata na tem območju - ki je priznano v okviru Slovenije kot manj razvito — posebno pa še inž. Mihi Briškemu iz Itasa.
V kulturnem programu so sodelovali kvartet „Vre" in učenci osnovne šole iz Vas-Fare, ki so recitirali tudi nekatere pesmi delavca-pesni-ka Franceta Lovšina iz Itasa. Po otvoritvi so si domačini in gostje ogledali poslovne prostore obrata in likovno razstavo. V programu proslave so sodelovali še člani obeh mladinskih delovnih brigad „Jože Boldan-Silni" in »Andrej Cetinski -Lev", ki te dni grade vodovod na Kostelskem; pri urejanju okolice novega objekta in nekaterih drugih delih pa so pomagali tudi kočevski taborniki.
J. PRIMC
gibanja. Kot drugod je tudi na Dolenjskem prva svetovna vojna prekinila razvoj socialističnega gibanja, njegove pristaše pa so mobilizirali in poslali na razna bojišča, da bi se borili za nemški in avstrijski imperializem.
Med vojno je 5. septembra 1916 umrl dr. Karel Slane. Liberalni „Slo-venski narod" mu je posvetil le kratek nekrolog, v katerem je suho ugotovil, da spada pokojnik „med najdelavnejše slovenske agitatorje in publiciste" in da se je „po svojem prepričanju v zadnjih letih bolj nagibal socialnodemokratični stranki". V klerikalnem ..Slovencu" pa je moral celo Slančev strastni nasprotnik dr. Josip Marinko priznati, daje „celo njegovo življenje kazalo tudi dobro, plemenito srce do bližnjega, zlasti do nižjih slojev. Veliko je pisal, rad govoril o socialnih razmerah ..."
V imenu izvrševalnega odbora JSDS sta se Slančevega pogreba udeležila njuna člana Josip Kopač in Anton Kristan. Ob Slančevi smrti pa je socialistični „Delavec“ pisal, da je bil pokojnik „vrlo delaven mož . . . Dopisoval je mnogo tudi slovenskemu socialnodemokratične-mu časopisju, zlasti v zadnjih petnajstih letih. Slane je imel vzorno knjižnico, iz katere je izpopolnjeval svoje bogato znanje. Politično je deloval le s peresom in osebno agitacijo, za mandate in častna mesia ni maral."
Ker je bil ta nekrolog, napisa n r obrž preveč na hitro ob zaključku lista, je „Delavec“ v naslednji številki objavil nov, obširnejši nekrolog, ki ocenjuje tudi Slančcvo mesto v zgodovini slovenskega delavskega gibanja:
NAJLEPSE DARILO 8000 MLADIH
Karlovčani so minulo soboto in nedeljo hkrati praznovali več jubilejev:	400-letnico
ustanovitve mesta, partijske in sindikalne jubileje ter obletnico zletov. Gotovo je bilo najlepše darilo, ki ga je Karlovac ob tej priložnosti dobil, obisk in enotnost 8000 mladih iz Bde krajine, Dolenjske, Kor-duna, Moslavine, Bosanske krajine in Podgrmeča. Pod pokroviteljstvom Josipa Broza-Tita je mladina nastopila na jubilejnem XV zletu bratstva in enotnosti Z njim se je udeležba na dosedanjih zletih močno povečala. Vse skupaj je do sedaj na zletih nastopilo kar 123.439 deklet in fantov.
V nedeljo popoldan se je na osrednji prireditvi na mest-
nem stadionu zbrala domala 15.000-glava množica. Po slavnostnem govoru odposlanke tovariša Tita, Milke Planinc, predsednice CK ZK Hrvaške, so si zbrani ogledali zelo zanimivo in pestro, več kot triurno prireditev. Dlani gledalcev in gostov so ogrele zlasti novomeške atletinje, ki so v štafetnem teku 4 x 400 m brez težav premagale vrstnice. Lep aplavz so za brezhibno vajo dobile tudi udeležen-
ke z novomeškega zletnega področja, ki so se predstavile v točki ..Igrajte se z nami".
Na seji stalnega sekretariata zleta ..bratstva in enotnosti", ki so jo imeli dan poprej, so se člani dogovorili, da bo naslednje množično srečanje mladih z zletnih področij Banjaluke, Bihača, Prijedora, Novega mesta, Kragujevca, Siska, Go-spiča, in Karlovca čez dve leti v Banjaluki
J. PEZEU
»Politični agitator in žurnalist je ostal do konca ... Ni se omejeval na strankarsko stališče v izključno političnem smislu besede, marveč je imel bolj pred očmi družbeno gibanje v smislu naprednosti z duhom časa. Zato je bil tudi sotrudnik socialističnega gibanja na Slovenskem, ki ga je podpiral duševno in gmotno. Eden izmed onih redkih mož pri nas, ki jih njih stan in denar nista zaslepila za potrebe in zahteve svojega časa, ki je zato hodil naprej in ne nazaj. Pisal je v liberalne in socialistične časopise in revije ter sodeloval pri književnih podjetjih, vedno mlad za tako delo. Članki, ki jih je priobčil v sedemdesetih letih v ..Slovenskem narodu" o slovenski narodnosti, imajo zgodovinsko vrednost. Pozneje se je glavno pečal z gospodarsko-družbenimi vprašanji. Slovensko socialistično delavstvo ga ohrani v hvaležnem spominu!"
Zlasti pa je dr. Karel Slane zaslužen za Dolenjsko, kjer je bil najpomembnejši pionir socialističnega gibanja, njegov podpornik, teoretik in agitator. Z njegovo pomočjo so na Dolenjsko pronicale socialistične ideje, dobile svoje privržence in prva oporišča.
Avstrijski vojni absolutizem je med prvo svetovno vojno zadušil vsako politično življenje. Pojemati je začel šele konec leta 1916, ko je Adler ustrelil njegovega nosilca grofa Stuerghka. Tedaj je Jugoslovanska socialnodcmokratična stranka na izredni konferenci v Trstu ugotovila, da ji je potrebna krepka in vplivna politična oiganizacija ter obnovitev glasila. Hkrati je odklonila „vsak stik v kateremsibodi momentu in v katerisibodi obliki" z meščanskimi strankami. Sprejela je
tudi posebno resolucijo o boju za mir. Čez tri mesece je JSDS pozdravila zmago februarske revolucije nad ruskim carizmom, ki je pospešila obnavljanje ustavnega življenja v Avstriji. Slovenski delavci so leta 1917 zopet lahko praznovali prvi maj, na shodih pa manifestirali za mir ter pozdravljali ruski proletariat.
V Ljubljani je bila junija 1917 deželna konferenca JSDS, ki je pooblastila Antona Kristana, da ustanovi strankin dnevnik »Naprej". S tem je Kristan od vodje' desnega krila postal dejanski gospodar v stranki in jo vodil vse bolj v desno. Medtem ko so meščanske stranke poživile svojo dejavnost s propagiranjem majniške deklaracije o združitvi Jugoslovanov v okviru Avstrije, so politične organizacije JSDS, kolikor jih je sploh še bilo, spale. Socialna demokracija je skrbela le za konzumna društva in strokovne delavske organizacije.
Spričo mlačnosti vodstva JSDS do nacionalnega vprašanja je jeseni 1917 nastopila opozicijska skupina socialističnih intelektualcev, znana kot »socialistična omladina". Nagla-šala je predvsem nacionalno vprašanje, zagovarjala podporo majski deklaraciji in hkrati mislila na prot iavstrijsko reševanje jugoslovanskega vprašanja. Ko ji je Kristan prepovedal objavljanje člankov v »Napreju", je ustanovila lastno revijo »Demokracija".
Medtem je pretresla svet novica o zmagoviti proletarski revoluciji v Rusiji, kateri so se pridružili tudi številni slovenski vojni ujetniki. Gesla o miru, kruhu in svobodi so povsod imela velik odmev. Tudi slovenski drlavri so se razgibali in
zdramili socialnodemokratsko stranko, da je decembra začela prirejati mirovne shode, ki se jih je povsod udeleževala velika množica.
V takih razmerah je bil decembra 1917 v Ljubljani X. zbor JSDS. Kongres je sicer pozdravil oktobrsko socialistično revolucijo, v Avstro-Orgski pa je pričakoval le reformi' stično »polno demokratizacijo". V reševanju jugoslovanskega vprašanja je vztrajal na tivolski resoluciji, toda pozdravil tudi'majniško deklaracijo. Ta deklaracija je tedaj že sprožila široko ljudsko gibanje, ki je pod vplivom oktobrske revolucije proti željam in namenom klerikalnih tvorcev deklaracije postajalo proti- i avstrijsko in revolucionarno.
Delavci v Trstu in Miljah so 14. januarja 1918 spontano stavkali) zahtevajoč kruh in mir. Od 22. do 28. januarja je stavkalo 10.000 delavcev v Pulju, 28. januarja pa j® ponovno izbruhnil generalni štrajk v Trstu in Miljah, kije trajal pet dni’ JSDS ni podprla tega stavkovnega gibanja. Priredila je le nekaj shodov in z veliko zamudo začela obnavljat* krajevne politične organizacije.
Tudi med vojaki v avstrijskih uniformah je vrelo. Tako so se L februarja 1918 uprli mornarji v Boki Kotorski, maja pa slovenski vojaki V Judenburgu, Murauu in v Radgoni’ Te upore je avstrijska soldateska krvavo zadušila, ker so ostali osaiti' ljeni.
Zastopniki delavskih organizacij v Ljubljani so zaradi bede delavcev W njihovih družin ustanovili podporn* sklad za podporo organiziranih delavcev. Na Dolenjskem se je tej akciji najprej odzval dr. Slane, ki je prispeval 15 kron.
(Nadaljevanje prihodnjih
Tekme gradbincev v delu in športu
pisma
fn
odmevi
$/* & U1/ttti/TiiAjfoo'
a/iijjta/
VESELA ŠOLA
... *^fr sem zmagala na občinskem tn °iVa,niu Vesele šole, sem se lah-van' ie- rePubliškega tekmo-
nja v Ljubljani. Pred tekmovanjem
xj__n,as., zabavali pevci, Božo Kos,
dein° O&lnik. P° zabavnem
ni« Je bilo tekmovanje. To pot
m gagala. Ni mi bilo hudo, ker
lovat- ara’ ^ Je važno tudi sode-
w ne P3 samo zmagati. Ob
7nPiu *mo tekmovalci dobili Iskrine
hai£ •’ na*ePke, kemičnik in za-oavno igro,
SIMONA BORŠTNAR OS MOKRONOG
TOPLA KOLPA VABI
vahit f10 vreme in topla Kolpa pri-kn*l i na svoje bregove vedno več
Wlcev. Kjer se zliva v Kolpo ij^nnia, je voda umazana. Voda je vi&. j v naravnem bazenu, ki je ** °d pritoka. V Kolpi je tudi daa° n*5’ jdi ribiči lovijo vsak
IGOR ZUPANČIČ OS METLIKA novin. krožek
PESTER obrambni DAN
- V?e.nS' Osnovne šole Milke Sobar iim;-	smo imeli v soboto, 2.
slifoi*’ .obrambni dan. Ko smo za-i- „l.a^rm, smo te hitro umaknili s acunic. Učenci višjih razredov Ni«, 2^* na tekmovalno mesto voi»v-“ončevega. Med potjo so nam tetm Ptipraviu zasedo. Potem smo oušlr	v streljanju z zračno
bomkl P*ezanju po vrvi, metanju tila- ln orientaciji. Poslušali smo -j® Ptedavanjsi o puški, eksplozivih, s* aali Pa smo tudi dajanje prve Pomoči, postavljanje šotorov in
kjer
hranilni
čili
Oživeli tabor Jelovka
Skupna počastitev dneva mladosti v Jelovki, nekdanjem zdaj obnovljenem taboru Zapadnodolenjskega odreda
JELOVKA ZA DAN MLADOSTI
cijo
Sprejem v mladinsko organiza-
Sestintridcset let in več je samevala Jelovka, gozdni predel med Gabrovko, Mirno in Šentrupertom, po tem, ko so jo ob koncu decembra 1942 zapustili borci Zapadnodolenjskega odreda. Zahvalili so se ji za zaščito in skromno udobje, ki jim ga je skoraj dva meseca nudua, in odšli v zavetje kmečkih domov bližnjega Zabukov-ja. V zemljanke, na zapuščena stražarska mesta, ob zajetje vode in veliko ognjišče se je naselil prvobitni mir.
Preživeli borci odreda so se odločili, da v zapuščeni in komaj še
Zanimiv program - malo obiska
Ribnica: kje so vzroki za tako klavrn obisk ob prvem kulturnem tednu?
ara.
ANDREJA KOCJANČIČ OS Milke šobar-Nataše Novo mesto
OČIŠČEVALNA
AKCIJA
junija smo učenci metliške usnovne šole izvedli očiščevalno akcij0, v	,0 jodelovali tudi
odrasli. V mestu in okoliških vaseh SIho pobirali odpadke in podobne stV*ri, mesto pa je bilo nato spet Pnjetno.
CVETKA ROJER novin. krožek
IZLET MLADIH VARČEVALCEV
Predzadnjega majskega dne smo j. odpravili na izlet nekateri učenci, v treh posavskih občinah delamo _ Pionirskih hranilnicah. Najprej o se ustavili v Trebčah, kjer smo »ogledali v muzej spremenjeno hišo /natere predsednika Tita in se pogo-^tjali tudi s Titovo sestrično, ^tem smo se odpeljali v Bistrico ob - °tli in se ustavili v šoli Marije Broz,
Prvi kulturni teden v Ribnici so organizirale osnovna organizacija ZSM Ribnica, občinska konferenca ZK in Zveza kulturnih organizacij. Namen tedna je bil prikazati delo in dosežke mladih na kulturnem področju.
TRAVNIŠKI MLADINCI DOBILI ZLATO PLAKETO
Mladinci iz Travnika v Loškem potoku so lani na kraju, kjer je bila med zadnjo vojno kurirska postaja TV 11, zgradili brunarico in na pročelje vgradili spominsko obeležje partizanskim kunijem. Za to delo so travniškim mladincem ob letošnjem dnevu mladosti podelili zlato plaketo kurirjev 4. brigade VDV. Slovesnosti s krajšim kulturnim programom so se udeležili tudi Slavka Bogataj - Mihec, Anton Debevc in Jože Vintar -Strnad, ki so med NOB delovali na postaji TV 11.
EMIL LEVSTIK
smo si ogledali tudi pionirsko
ico. Zanimiv izlet smo zaklju-s]t z ogledom Podčetrtka in Bizelj-po^’ kjer so posameznim šolam
usiJji priznania i" nagrade za no delo pri varčevanju.
MARIJA ARH in MARJANCA KUČIČ OS Leskovec pri Krškem
D. DEBIČ PODELIL KAJUHOVE
bralne značke
J* Podelitvi Kajuhove bralne
Osnovn	4<	Juni-ia	kimeliski
krai« ?0 CI Pripravili prireditev s ČuiLn kultumim programom. Ra-DiM»ii"Smo’ ria bo značke podelila z®*« Branka Jurca, ker pa ta Km,.!- JOleZni ni mogla pnti v ne*, k.™0 Povabili pisatelja Da-t0v p?6, ld!U Prisotna je bila tudi val,’ Rovan, ki je pripovedo-0 vlogi Krmelja med NOB.
Člani lit- krožka OS Krmelj
DELOVNA akcija JE USPELA
Oo^nnrij3 za MDA pri predsedstvu _ * , *®S novomeškega Kmetijske-DriJ5 .ega centra Grm je tudi letos Pravila lokalno delovno akcija bo	OIC ZSMS Novo mesto, ki
cev	a v Brkine, vojaki s Pogan-
no’ n^adinci otoške krajevne skup-s ',,‘n grmski učenci so 2. junija obf?ieh za orodje pri gospodarskih t0 ,, ^ na Bajnofu pod Trško go-p' rejali so cestišče, planirali zem-OEra,n ^ev*h, postavljali opornike za Šne p*anirali terase ip. Po uspe-n„.m delu so brigadirji izvedli še aJ družabnih igen
STANKA JURŠIČ KSC Grm
ŠOLA V NARAVI
Od 2. do 9. junija je imelo' 68 učencev četrtih razredov metliške osnovne šole šolo v naravi na Debelem rtiču. V tej šoli so več pozornosti posvetili spoznavanju narave in družbe, popoldne pa so imeli vzgojne predmete, obiskovali pa so tudi bližnje kraje. Glavni namen šole v naravi je bil, da se čimveč četrtošolcev nauči plavati. Z učenci je bilo na Debelem rtiču pet učiteljev, med njimi učitelj telesne vzgoje, ki je vodil plavalni tečaj.
ALENKA ŠTEFANIČ novinarski krožek OŠ Metlika
NOVICE Z ARTIŠKE ŠOLE
V soboto smo na šoli odprli razstavo akademskega slikarja Matjana Pliberška iz Ljubljane, zvečer pa je pel moški pevski zbor iz Artič, ki letos slavi 15 let delovanja. Na koncertu je sodeloval tudi nbniški oktet in lovski pevski zbor iz Globo-
četrtek smo z učenci brežiške osnovne šole odigrali rokometno tekmo, v kateri so kot igralci nastopili učenci različnih razredov in starosti
V istem tednu je 7. razred odpotoval z brezplačno vozovnico železniškega gospodarstva do Bleda in nazaj. Vozovnico so si učenci prislužili kot nagrado za prispevke, katere so poslali na letošnji literarni natečaj ob dnevu železničarjev. Izlet je
Mladi izvajalci so res uspeli, saj smo na prireditvah v domu JLA videli dosti zanimivih nastopov in točk, ki so jih izvedli mladi. Največ nastopajočih je bilo oz osnovne organizacije ZSM Ribnica, ki dela zelo uspešno, lahko rečemo celo najbolje v občini.
Žal pa hkrati lahko ugotovimo tudi veliko slabost. Med-
Glasbena šola -žarišče kulture
Ribnica: na glasbenem večeru nastopilo 55 učencev
Glasbeni večer, ki so ga priredili učenci glasbene šole Ribnica, 28. maja, je bil pravi kulturni užitek za številne poslušalce, ki niso štedili s ploskanjem za uspelo glasbeno predstavo. Od 120 učencev, kolikor jih šteje glasbena šola, jih je nastopilo kar 55. Uspeh vseh sodelujočih je bil hkrati uspeh maloštevilnega glasbenega pedagoškega kadra ribniške glasbene šole.
Naj omenimo, da so učenci glasbene šole iz Ribnice med šolskim letom nastopali na raznih proslavah v občini. Sodelovali so na revijah mladih glasbenikov, ki jih je organiziralo društvo Glasbenih pedagogov iz Ljubljane, združuje pa glasbene šole iz Ljubljane, Notranjske in Zasavja. Prav tako so nastopali na RTV Ljubljana v dveh samostojnih polurnih oddajah pod naslovom „Iz glasbenih šol".
Ne smemo zanemariti, da se v glasbeni šoli vzgajajo bodoči glasbeniki za delavsko godbo oz. godbo na pihala in amaterske glasbene ansamble. Skratka: glasbena šola v Ribnici opravlja, in to zelo uspešno, kulturno poslanstvo, kar vsi ljubitelji glasbe in kulture globoko cenimo.
K. O.
bil za vse lepo doživetje. Člani
novinarske) O!
tem ko so se mladi na odru trudili, da bi kar najbolje izvedli, kar so pripravili, pa je bilo v dvorani tako malo obiskovalcev, da bi jih skoraj lahko preštel na prste.
Organizatoijem „Tedna kul-ture“, ki zelo verjetno skuša biti nadomestilo za nekdanji „Ribniški festival", se zdaj zastavlja vprašanje, kako pritegniti gledalce oz. poslušalce na kulturne prireditve. Nekateri predlagajo, naj bi bil v bodoče „Teden kulture" jeseni ali celo pozimi, ko imajo občani več časa za obisk prireditev. Drugi spet trdijo, da Ribničanje niso zainteresirani za kulturne prireditve take vrste, ne glede na letni čas. Mladi bodo skušali prestaviti „Teden kulture", saj so se trdno odločili, da bo postal tradicionalen.
M. GLAVONJIC
DRUŠTVA NE ŽIVOTARIJO
Sevniško OK ZSMS je pred kratkim obiskala Vida Mikuž, podpredsednica RK ZSMS, in se seznanila z organiziranostjo in delovanjem družbenih organizacij in društev. Sevni-ška občina se lahko pohvali z izredno dejavnimi društvi. Astronavtično - raketni klub Vega sodi celo v evropski vrh, prizadevni pa so radioamaterji, planinci, taborniki, kulturna društva, ki sodelujejo tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in v okviru SLO. Denarna podpora tem društvom je načeloma urejena, skrajni čas pa je, da že začne z delom ludi koordinacijski odbor za družbeno organiziranje in društva pri OK ZSMS, kajti od tega bo odvisno še bolj usklajeno delo društev.
ALBERT FELICIJAN
a krožka 1 Artiče
NA BAZI 20 SMO POSTALI MLADINCI
Na dan mladosti smo se učenci sedmih razredov krške OS Jurij Dalmatin odpeljali na Bazo 20. Po ogledu partizanske bolnišnice v Jelen dolu, partizanskega gradbišča in bunkerja št 14 smo med znamenitimi barakami izvedli krajši kulturni program, sprejeli pa so nas tudi v mladinsko organizacijo.
LIDIJA IVANJŠEK nov. krožek
VIDA BREST MED ŠOLARJI
6. junija smo šentjernejski šolarji pripravili prireditev, na kateri je književnica Vida Brest podelila Zupančičevo bralno značko. Učenci smo poskrbeli tudi za krajši kulturni program, nato pa nam je Brestova pripovedovala o svojem življenju in delu. Povedala nam je tudi svojo prvo pesem, ki jo je med vojno vrezala na kopito puške nekega partizana. Književnica se je podpisala tudi v „ Knjigo prijateljstva'* našega pionirskega odreda.
MATEJA CEKUTA
Sprašujem, kdo je kriv?
Vse hujše moritve čebel bodo prizadele vse
Nedelja, 10. junija 1979. Ura je 5.30. Sedim na klopi pred čebelnjakom in strmim na kupe mrtvih čebel ki leže pred panji, in na prazne panje. Družine, ki bi sedaj, ko je pričela mediti hoja, morale povrniti vse stroške krmljenja, so tako razredčene, da na pašo komajda izletavajo. Čebele so moje veselje in jih gojim že več kot 50 let Po vojni, ko je bil sladkor še na karte, čebele pa lačne, sem šel po Novem mestu od trgovine do trgovine in prosil, naj mi prodajo kak kilogram sladkorja, da bom nakrmil svoje čebelice. Doma sem vzel skoraj ves sladkor, ki je bil namenjen mojim trem otrokom, in ga pokrmil čebelam.
Sedaj pa gledam mrtve čebele; nič jim ne morem pomagati, le srce me boli Kdo je tega kriv? Kdo je kriv, da so čebele zastrupljene po vsej okolici Novega mesta? Mrtve sem videl na Bori-čevem, v Srebrničah, v Podljub-nu, v Dolenjskih Toplicah in drugje, slišal pa sem, da so tud: okoli Šentjerneja. Se včeraj, ko sem bil pred svojim čebemja-kom, pomor še ni bil tako hud. Popoldne pa sta dva kmeta škropila krompir nekaj sto metrov od čebelnjaka in učinek je tako močan, da ni bilo nikjer videti skoraj nobenih letečih žuželk. Tudi čmrljev in metuljev ni več videti, niti muhe ne. Kdo je kriv
V ;_________________________________
za ta pomor? Kdo je izdelal tak pripravek za škropljenje krompirja in kdo je dovolil uporabo takega totalnega strupa za škropljenje poljščin?
Vprašam se, ali niso zastrupljene tudi poljščine, ki rastejo po njivah. Zastrupljena je več ali manj solata, sadje in nasploh vse, kar služi za prehrano ljudi in živali! Sprašujem se, kdo ima pravico uničevati naravo, in to prav sedaj, ko na vse grlo vpijemo krilatico „Cuvajmo okolje!'1
Tudi prejšnja leta so kmetje zatirali koloradskega hrošča na krompirju, in to zelo uspešno, vendar čebele tega skoraj niso občutile. Tako naj bi bilo tudi sedaj in vnaprej. Tako totalno uničevanje žive narave pa bo gotovo padlo kakor bumerang na kmeta samega in nazadnje na nas vse. Ce ne bo čebel in drugih žuželk, ki obletavajo cvetje, ne bo sadja in ne drugih pridelkov, katerih opraševanje je odvisno od žuželk. Menim, da je potrebno takoj ustaviti uporabo in prodajo tega škropiva za krompir, ki ga Kmetijska zadruga Novo mesto sedaj prodaja, in ga dovoliti šele potem, če bi se ugotovilo, da je krivda za pomor čebel, drugje. Škoda je pa že doslej neprecenljiva.
FRANC LEŠNJAK Kristanova 55 Novo mesto
_____________________________________y
zaznavni prostor tabora ponovno pripeljejo žar mladosti in domovinske ljubezni. Ob veliki pomoči organizacij ZZB tamkajšnjih krajevnih skupnosti so lepo očistili taboriščni prostor, utrli skozenj pot obnovili kurišče in zajetje vode, postavili temeljne oznake nekdanjih zemljank in šotorov, nakazali smeri poti od vseh pomembnejših bližnjih krajev do tabora, v njegovi sredini zapisali kratko zgodovino svojega odreda. Vse to je bilo nared za letošnji dan mladosti.
V lepem vremenu tega dne so se podali v obnovljeni tabor učenci višjih razredov osnovnih šol iz Gabrovke, Mirne in Šentruperta in ob tej priložnosti prišli na prisrčen način v stik z nekaterimi borci narodne vojske, ki jih je pred petintridesetimi leti tako skrbno prikrivala Jelovka.
Nekdanji komandir čete, ki je ob koncu 1942 bivala v tem taboru, še vedno požrtvovalni odredovec Tičko, je na slikovit način orisal življenje partizanov. Zavzeto ga je poslušalo okrog 300 mladincev. Enako zavzeto so mu sledili tudi ob tolmačenju potreb po izpopolnjevanju znanja in sposobnosti v prid splošnega narodnega odpora, v katerem ima tudi mladina že določen svoj prostor in svoje naloge.
Prijetni priložnostni program, ki so ga priredile vse tri šole, so sprejeli z navdušenjem. Temu je sledil sprejem šestdestih učencev v organizacijo zveze socialistične mladine Slovenije, ki ga je opravil član občinske konference ZSM Trebnje. To je še posebej poudarilo slovesnost srečanja v Jelovki, praznovanje Titovega rojstnega dne, dneva mladosti in obnove prijaznega partizanskega ognjišča.
IGOR KRAŠEVEC
BRESTANICA JE SLAVILA
7. junij, dan slovenskih izgnancev, ni bil le praznik krške občine, marveč tudi praznik brestaniške krajevne skupnosti Svečana seja skupščine krajevne skupnosti in akademija sta bili osrednja praznična dogodka. Program za akademijo so pripravili člani DPD Svoboda, osnovnošolci in člani Šentjernejskega okteta.
ORGANIZACLA MLADIH ŽE DELA
Meseca aprila smo ustanovili OO ZSMS Orehovec, v kateri deluje 30 mladincev, predsednik pa je Jože Cuk. Ker nimamo lastnega primernega prostora, se sestajamo v Kačičevi hiši, upamo pa, da bomo sčasoma dobili prostor v bodočem gasilskem domu. V zadnjem času smo mladinci izvedli dve delovni akciji, pomagali smo popravljati vaške poti, v načrtu pa imamo še eno podobno akcijo. 28. junija bomo pripravili tudi mladinsko veselico.
ANTONIJA HODNIK
-a* VIKENDI
(,OSrtlHA
4/uVA.Clfjfeh
Sedi zaradi ljudi
Lepo je srečati in videti pri-; aznega, nasmejanega človeka.
Še posebno, če je ta človek na delovnem mestu in opravlja svo-e delovne naloge, za katere je plačan. Ljudje neradi lazimo po uradih, še teže pa nam je potrkati na vrata, ako že vnaprej vemo, da sedi za njimi neprijazen, siten človek. Se pa s takšnimi ljudmi srečujemo domala povsod: v zdravstvenih domovih, trgovinah, občinskih pisarnah in tako naprej. Pa se človek nehote vpraša, zakaj so ti ljudje takšni. Se morda niso dovolj naspali? So se doma zlasali? So zaradi svoje družbe in njenega pomena tako vzvišeni? Gre za nadutost? Za takšen značaj?
No, naj bo karkoli že, dejstvo je, da takšni ne bi smeli biti Vsakdo je pač na svetu med drugim tudi za to, da nekaj dela, in če ima pri svojem poslu opravka z ljudmi, se mora vesti do njih vsaj vljudno, če že prijaznosti ne more spraviti skupaj. Preprosto zato, ker si nikakor ne more prisvojiti pravice, da je do strank, do krajanov neprijazen, kajti tam, kjer *di, sedi zaradi ljudi, njihovih potreb in ne obratna
Nič kolikokrat sem že slišal pritožbe na račun nekaterih uradnih individuumov, na račun njihovega sitnega obnašanja, grobih besed, neprijaznosti, nepotrebnih pripomb, dviganja glasu, a se to početje nadaljuje, četudi sodelavci dobro poznajo takšne ljudi in bi jih lahko če že ne drugega, vsaj opozorili, takole tovariško, prijateljsko. S tem bi veliko pomagali tudi sebi, kajti veliko lepše je delati v mirnem, tovariškem vzdušju kakor pa stalni napetosti.
Sreča pa je to, da gre pri tej drobni zadevi, pri tem majhnem razmišljanju res le za posameznike in da je večina še zmera; zdrava, nehisterična, nenapih njena, človeška. Za njihovo pohvalo človeku ni žal ne pisalnega traku ne papirja ne časa. Belim vranam med črnimi pa bi lahko kdo le povedal kakšno bolj krepko besedo. Morda bi padla na plodna tla.
TONI GAŠPERIC
LEP USPEH
Na letošnji Elektriadi je letošnji tretji letnik elektrotehniške fakultete iz Ljubljane dosegel lep uspeh, saj je njegova ekipa osvojila tretje mesta V ekipi je bil tudi Zdenko Bučinel iz Slovenske vasi pri Šentrupertu.
R D.
GOSTILNA »VOGLAR” Leskovec pri Krškem
KAMERA ODKRIVA - Idilična pobočja Lisce so vse privlačnejša za graditelje vikendov. Na višini okrog 600 metrov, na ozemlju sosednje laške občine spodbuja kupce tudi tak lepak. Sevniški planinci zaenkrat še dokaj uspešno branijo gradnjo na višjih legah. Kakorkoli že, takšna prodaja spodbuja pritisk na prodajo tudi drugod po tem priljubljenem planinskem vrhu. Bodo nove gradnje vsaj po videzu čim manj kazile naravo? (Foto: ŽELEZNIK)
VABI GOSTE
na kraški pršut, domače klobase in druge jedi iz dobre kuhinje.
Vsak dan vas lahko postrežemo z odojkom na ražnju in pristnimi vini. Sprejemamo tudi večje skupine kot so poroke in banketi.
Vsako soboto in nedeljo vas bo zabaval ansambel z glasbo za staro in mlado.
ODPRTO VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA OD 7. DO 23. URE
Priporočamo se!
SAVNA
Na osnovi skupnega razpisa za vpis novincev v šolskem I. 1979/80
objavlja
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA UNIVERZUM, LJUBLJANA, Parmova 39,
vpis v naslednje šole in tečaje
— šolo za osnovno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred)
— poklicno administrativno šolo (2-letno)
— upravno-administrativno šolo (4-letno) vpis v 3. letnik za absolvente poklicne administrativne šole
— ekonomsko šolo (4-letno)
— poklicno kovinarsko šolo (3-letno)
— delovodsko strojno šolo (2-letno)
— tehniško strojno šolo (4-letno)
— tehniško strojno šolo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih in sorodnih šol
— tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole
— poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno)
— poklicno šolo za kemijske procesničarje (2-letno)
— tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke
— dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje filmske in TV vzgoje
— za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upravno-admini-strativne šole
Tečaji:
— strojepisni tečaj,
— za stavce na IBM stavnih strojih,
— za tehniško risanje,
— za skladiščnike,
— za kontrolorje in preddelavce v kovinarstvu
— za varstvo pri delu (skupine v OZD),
— začetni tečaj nemškega in angleškega jezika
Priprava in preizkus znanja za visoke in višje šole:
— Višja pravna šola — Maribor
— Višja upravna šola - Ljubljana
— Višja šola za socialno delo — Ljubljana
— Visoka šola za organizacijo dela Kranj
Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole.
Organiziramo Študijski center Višje pravne šole — Maribor za študij ob delu (1. in 2. letnik).
Vpisujemo vsak dan, razen ob sobotah, do vključno 30.
septembra
od 7. do 13. ure
in ob torkih do 18. ure
V septembru in oktobru vsak dan.
Za izobraževanje se odločite čimprej, ker je vpis omejen. Zahtevajte prospekt!
DELOVNA SKUPNOST
GLASBENE SOLE „MARJAN KOZINA"
NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge:
- TAJNIKA - RAČUNOVODJA
Pogoji: srednja ali višja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, zaželene delovne izkušnje v računovodstvu
- UČITELJA VIOLINE
- UČITELJA KITARE
- UČITELJA PIHAL
- UČITELJA KLAVIRJA IN HARMONIKE ZA ODDELEK DOLENJSKE TOPLICE
- UČITELJA PIHAL IN TROBIL ZA ODDELEK METLIKA
V*.
r
Kandidati naj pošljejo vloge v 8 dneh po objavi.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI TOZD OSNOVNA SOLA »KATJA RUPE NA",
ZAVODA OSNOVNE SOLE NOVO MESTO,
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. TAJNIKA SOLE
2. KVALIFICIRANE KUHARICE
3. SNAŽILKE
4. KUHARICE
Prosta dela in naloge pod točko 1, 2 in 3 so razpisana za nedoločen čas, pod točko 4 pa za določen čas (od 1. 9. 1979 do 1. 3. 1980.)
Pogoji k točki 1:
— končana srednja ekonomska ali srednja administrativna šola;
— druga ustrezna srednja šola in 2 leti prakse v administraciji
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
r
zmaj
Iskra • Industrija baterij Zmaj, Ljubljana
BATERIJE ZA ELEKTRIČNE PASTIRJE
Človek vedno razmišlja kako bi si s tehničnimi izboljšavami olajšal delo. Tako so na primer kmetovalci že dolgo želeli nadomestiti pastirja z aparatom, ki bi varoval živino na paši. Že zdavnaj so poskušali uporabiti električni tok, ki bi naj pri tem zamenjal človeka. Žal pa so se z improviziranimi napravami dogajale razne nesreče s katastrofalnimi izidi. Konstruktorji pa so rešili to zamisel - pastirja kot impulzni baterijski aparat za napajanje električne ograje.
Pri nas imamo več tipov in tudi sistemov baterijskih električnih pastirjev. Živina se brezskrbno pase, še bolj brezskrbni pa so lastniki, ker vedo, da električni pastir živino dobro varuje. Tako se danes pase živina po vsem svetu, kjer se ukvarjajo z napredno živinorejo. Še tako popolen pašni aparat ne more delovati brez dobre baterije. Vse električne pastirje napajajo baterije, ki jih izdelujejo samo renomirane tovarne baterij po svetu.
To pomeni da je zahtevnost izdelave takih baterij tako velika, da jih'brez izkušenj in dobrih strokovnjakov ni mogoče izdelati. Industriji baterij Zmaj — Ljubljana je uspelo zaradi dolgoletnih izkušenj (v letu 1978 je praznovala 55-letnico ustanovitve) izdelati baterijo za električnega pastirja, ki ustreza svetovnim normativom.
Kaj zahtevamo od baterije, ki napaja električnega pastirja?
Da prenese vse vremenske razmere med pašno sezono;
Da daje stalno enako energijo električnemu pastirju;
Da deluje najmanj eno pašno sezono;
Da je primerno zaščitena in da ne uniči aparata — električnega pastirja.
Baterija za električnega pastirja industrije baterij Zmaj, Ljubljana ima tele karakteristike:
JUS
Oznaka
Nazivna napetost
Dimenzije
Teža
Garancijski rok Izvedba
N.J. 2.030 6 S 4 9V
165x111x110 mm 3000 g 12 mesecev plastično ohišje zaščita pred zunanjimi vplivi ne poškoduje električne naprave
Uporabo in lego baterije v pastirju vidimo na oznaki na etiketi. Zaradi pravilnega delovanja mora biti baterija montirana v označeni legi.
Kapaciteta - trajanje baterije
Testirano na:
Obremenitev 300 S2	* Razni električni pastirji	
1500 ur	2000 do 3000 ur	
do končne	do končne	
napetosti 4,5 V	napetosti 4,5 V	
*glede na vrsto električnega pastirja
J
V HOTELU METROPOL
odprto v torek, četrtek in v petek od 16. do 20. ure.
Informacije po telefonu (068) 21-447 ali osebno na recepciji hotela.
MASAŽA
Vitanovd
Voc
W|« noitii ato, ] naj v
“»peJr
več fc učni u Tov Pripri **odo mlada božel gradiv glasila nrpje v mali bioloj Pevci, Del zatluž divej toliki in 8. jupoi
Vitanova je osvežujoč vi-tam inski napitek. Žličko Vitanove raztopimo vodi ali čaju. Tako pripravljen napitek deluje osvežujoče in nadomesti enodnevno potrebo človeškega telesa po vitaminih.
KRKA, NOVO MESTO
Gostišče Henčkov dorf priredi dne 17. 6. vrtno veselico. Pričetek ob 15 uri. Zabaval Vas bo ansambel SLAVČEK s pevko. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
VABLJENI!
Viri energije prihodnosti
Kriza zahteva iskanje novih virov energije______________________
V času med 11. in 15. junijem sta na Zagrebškem velesejmu dve specializirani mednarodni prireditvi. INTERKLIMA — 5. mednarodna razstava gretja, hlajenja, ventilacije in klimatizacije ter URBANEX — 5. mednarodni sejem mestne oprema Obe prireditvi se vsebinsko dopolnjujeta
Eden od številnih simpozijev v tem času' nosi naslov ..Energetika naselja", v čigar okviru tečejo razprave o danes najbolj perečih problemih, kot so: odvisnost naselij in zgradb od izvora energije, racionalna uporaba energije, klimatizacija, gret-
je in hlajenje posebnih objektov.
Poleg klasičnih vprašanj s tega področja je govor tudi o izgubah toplote pri novih energetskih izvorih, kot so sončna in geotermalna energija ter energija vetra.
J. S.
SAMOUPRAVNI ORGANI ZDRAVSTVENEGA
CENTRA NOVO MESTO IN
DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
razpisujejo opravila in naloge
1. VODJE PRAVNE SLUŽBE
2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ANALITIKA V STROKOVNI MEDICINSKI SLUŽBI
3. PLANERJA ANALITIKA I. V EAP SLUŽBI
4. PROGRAMERJA
5. REFERENTA ZA INFORMIRANJE
6. REFERENTA ZA DRUŽBENI STANDARD
7. REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU
8. ORGANIZATORJA AOP
Poleg splošnih pogojev veljajo še naslednji; pod 1. visoka izobrazba pravne smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami in opravljen pravosodni izpit pod Z visoka ali višja izobrazba zdravstvene, ekonomske ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 3. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5-let delovnih izkušenj pod 4. višja izobrazba ekonomske smeri in 5-let delovnih izkušenj
pod 5. visoka ali višja izobrazba politološke, sociološke, upravne, pravne ali kadrovske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
pod 6. višja izobrazba pravne, upravne, kadrovske, komercialne ali socialne smeri z 2-letoma izkušenj pod 7. višji varnostni inženir ali varnostni tehnik z 2 oz.
4-leti delovnih izkušenj pod 8. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami.
Za naloge in opravila s posebnimi pooblastili pod 1. mora biti kandidat moralno-politično neoporečen, s posluhom za uresničevanje samoupravne socialistične družbe, imeti mora organizacijske in poslovne sposobnosti za uspešno vodenje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na Zdravstveni center Novo mesto, DSSS, Trdinova 2, naslov: kadrovska služba.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh.
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV
BRŠLJIN 63 NOVO MESTO
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje
razpisna komisija prosta deta in naloge
VODJA KADROVSKO SPLOŠNEGA SEKTORJA POGOJI:
diplomirani pravnik s petimi leti delovnih izkušenj na splošno pravnih delih in nalogah.
Kandidati morajo biti moralno-politično neoporečni ter družbenopolitično razgledani.
Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog traja štiri leta-Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov v zaprti kuverti z oznako „Za razpisno komisijo".
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
Pridobitev ustreznega stanovanja bo možna v letu 1980.
OZD AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM »GORJANCI" NOVO MESTO,
STRAŽA - ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja naslednja dela in naloge:
V TOZD TOVORNI PROMET:
1. AVTOMEHANIK - VEČ DELAVCEV
2. KOVINOSTRUGAR - 2 DELAVCA
3. AVTOKLEPAR - 2 DELAVCA
Pogoji: končana poklicna šola ustrezne smeri in odslužen vojaški rok.
V TOZD GOSTINSTVO:
1. NATAKAR - VEČ DELAVCEV
2. KUHAR - VEČ DELAVCEV
3. ELEKTRIČAR-VZDRŽEVALEC STROJEV - 1 DELAVEC, ZA DOLOČEN ČAS.
Pogoji: končana poklicna šola ustrezne smeri in odslužen vojaški rok za moške kandidate.
V DSSS:
1. SNAŽILKA - 1 DELAVKA Pogoji: zmožnost za opravljanje dela
Pismene ponudbe dostavite splošnemu oddelku podjetja v Straži. Rok: do popolnitve.
V
\
An
Pis;
zdi
I
j
DOLENJSKI LIST
Št. 24 (1557)
Šolski radio
obli <*6*U ne kateri h krožkov smo mn „n° P°I0čali zadnjič. Danes bo-&«* 0 dejavnosti drugih. telH ° na^e S°le in tovariši uči-noi«*° \ delom izvenšolskih dejav-Jato. V kov zadovoljni. Najbolj viai v 1 Ve®na naših učencev dela JV eni dejavnosti Ni jih malo, ki J""«* v dveh, treh ali celo u#ni.	’ Pa kljub temu njihov
Tr^h nič ne zaostaja. .
Dri ^ učitelji za telesno vzgojo jeoray*j^,° smučarski tečaj, mladi mladam^' fr,edelujej° snov za po-kroželr-	Umovanja. Literarni
Kradi« pripravil skoraj že vse Klatil ° ? leto5ni° ^evilko našega jy . »Potoček". Spretne vezilje so v r;„|.nadvse lične izdelke razstavile bini« '•Uspešno delujejo mladi pevcj®1’	kemiki, matematiki,
zashrf" V5e*1 n' enako vidno, a vsi dj v. 7° enako pohvalo. Gotovo tu-jfj., * ’ d3 *ta že dva razreda izdala •n 8 f1*?6'?™ ^‘opis- To sta 6. e iu ' Zanimivo in lepo. Lahko bi
JU Posnemali
SODELAVCI
Šolskega radia
(.,Potoček", OS Kočevje)
RAD IMAM TITA
*Jto, pidi ‘[med nas, to te prvič srečam jaz.
S°Pek rad « ti nabral, na obraz Poljub ti dal.
Zaroko
¥ *e prijel m ti pesmico topel.
Boštjan fabjan, 6. «=
O potepuških mačkah
Berta Kotar, OŠ Kostanjevica: OB VODI
ŠOLSKIH
Moj svet
"vi svet je ovit v modrikast dim zveriženih teles P°d razvalinami sPominov
trepeta trava zavita v Črn pajčolan moje babice ni več s pajčolanom * krvavih rokah le odšla v noč vrača se ko Esence kotalijo VT Zgubanih stenah nJenih mrtvih oči ^ie livade so~ krvave
Lidija gačnik, 3. d
(»Stezice", gimnazija \^Novo mesto)
^Naš sošolec
Pisali^, je zb°lel. Leži v bolnišnici. smo mu pismo. Kmalu bo
S pisateljem Miškom Kranjcem
^diav.
FERDI SUSTERSIC, 1. b , (»Prvi poganjki", OS Milka bar - Nataša, Novo mesto)
Oktobra 1971 so se člani literarno - novinarskega krožka udeležili tretjega srečanja pionirjev dopisnikov v Murski Soboti. Obiskali so tudi Veliko Polano in spoznali pisatelja Miška Kranjca. Sprejel jih je v svojem domu. Sestavek s tega srečanja je napisala Alenka Kranjc, učenka 8. a, objavljen pa je bil v prvi številki gasila ,Z bregov Krke* leta 1971.
„Kdaj bomo že tam?" sem radovedna spraševala tovariša. Odgovora ni bilo. Avtobus je peljal po makadamski cesti „Končno!“ smo radostno vzkliknili, ko se je pred nami kot na pisani preprogi pokazala vrsta hiš. Ob cesti je stala tabla: VELIKA POLANA. Že smo izstopi-
1 'u li,U>
!
$
R
m
i
li in prav kmalu smo stali pred rojstno hišo pisatelja Miška Kranjca. Prerinili smo se v pisateljev muzej in nestrpno pričakovali, kdaj pride. Miško Kranjec je našo zadrego hitro pregnal z vprašanjem: „Kaj vas zanima? Nogomet, košarka, bikoborba? “ Vprašanja so se vrstila in on nam je prijazno in vedro odgovarjal, čeprav se mu je na obrazu poznalo, da je utrujen in bolehen. Živi v Ljubljani, vendar velikokrat prihaja v rojstno vas, kjer v miru piše knjige. Rad tudi ribari in zelo ga zanima šport.
Skoda, da je čas prehitro minil. Pisatelja sem poprosila še za avtogram. Ko smo odhajali, je v meni vedno bolj rasla pisateljeva podoba. Ganila me je njegova gostoljubna preprostost, živahen govor. Je pravi dobrosrčen Prekmurec, navezan na svojo pokraji-
BOSTJAN VIDMAR: „Ce vidim potepuškega psa ali mačko, se mi zasmili, ker nima doma. Doma bi rad imel zajčka, ker ima mehko dlaka Zajčka bi mi starši pustili, ko bi imeli velik vrt"
ANDREJA GOLOB: ..Potepuško mačko ali psa bi vzela domov in mu dala jesti Najraje bi imela ovčka Všeč mi je, ker daje volno. Starši mi je ne bi pustili, ker sta nam poginili že dve mački."
PETRA SMAJDEK: „Ko zagle-
Nesreča
Zgodilo se je lani, ko sem bila v četrtem razreda
Imeli smo glavni odmor in malicali ima Na hodniku je bil vrvež. Nekaj dečkov iz našega razreda k je začelo loviti po učilnici Tekali so od klopi do klopi in kričali Sošolec je tekel do okna in se hotel odriniti od šipe. Ni bil previden in je premočno pritisnil na šipo. Potem smo samo še videli, kako je stekel s krvavim zapestjem na hodnik k lijakom. Brž so ga odpeljali k zdravniku.
Kmalu je v razred prišel ravnatelj in nas spraševal, kako se je to zgodilo. Pripomnil je, da bi lahko sošolec izkrvavel, če ga ne bi takoj odpeljali k zdravniku.
Po tej nesreči so bili sošolci nekaj časa previdni, a smo jih deklice marale še velikokrat opomniti
ALENKA RAU, 5. razred C,Koraki", OS Šentjanž)
MATERI
Na svetu imaš samo eno mater
in ta te najraje ima, tebi predana je vsa.
Ti kuha, pere in lika,
pove, kje se v stavku postavi
pika,
in razloži, kaj je olika.
Prva beseda, ki jo izrečeš, je mama,
šele nato pride na vrsto ati, ki te včasih tudi namlati. MARICA JURŠINIČ, 2 b (,,Zvita nit”, PTŠBeti- Metlika)
dam potepuškega psa ali mačko, mi je pri srcu hudo. Najraje bi imela srnico, ker je lepa in hitro teče."
HELENA JANKO: „Ce bi zagledala potepuško mačko ali psa, bi se bala. Najraje bi imela psa, ker čuva hišo. Starši bi mi psa pustili"
MAJA MlSJAK: „Če bi zajedala potepuškega psa ali mačko, bi me bilo strah. Rada bi imela mačko, ker je majhna in lahko spi v stanovanju. Starši bi mi jo pustili, če bi jaz skrbela zanj a"
MARJANA KAVŠEK. 5. c G,Prvi poganjki", OS Milka Sobar - Nataša, Novo mesto)
Iz 5. a razreda
Naša sošolka je zbolela. Morala je v bolnišnico. Ker smo vedeli, da se ne bo kmalu vrnila, smo si razdelili njene zvezke. Učno snov ji pišemo. Nekega dne smo ji pisali Vsakdo je napisal pisma Vsa pisma smo dali v veliko kuverto, jo zapečatili in pismo je romalo na pošto. Po nekaj dneh smo dobili odgovor — in še pesmica je bila:
„Rožica lepo cveti, meni pa diši
Bolnišnica cveti, meni pa smrdi Sola vam smrdi, meni pa diši A prijateljstvo?
Drži in živi do konca dni
VAŠA MARJANA" („Škrjanček“, OŠ Dobova)
ČE SEŠTEJEM URE
Vedno se mi je zdelo da ima dan premalo ur toda
današnji dan
je trajal nenavadno dolgo
in če pomislim
na vse dni
če seštejem ure
ki sem jih zares
živela
jaz
jih ni niti za en dan.
MIRA GRAHEK, 2 a („Stezice“, gimnazija - Novo mesto)
no ob Muri. Spomnila sem se tistega, česar smo se o njem učili v šoli. Bil je sin revnih staršev. Hodil je v madžarsko osnovno šolo in je veliko pretrpel med vojno in pred njo zaradi svoje svobodomiselnosti Leta 1930 je izdal novelo ..Smehljaj", ki je vzbudila pokornost Sledile so številne druge. V njih je najraje prikazoval svet prekmurskih ljudi. Posebno zanimivo je opisoval sezonske delavce, ki pomladi odhajajo z doma za kruhom in se pozno jeseni vračajo domov. V osnovni šoli v Veliki Polani so Miška Kranjca in nas sprejeli tamkajšnji učenci Pisatelju so podarili lepo sliko mlina na Muri, nas pa so pogostili.
Ko smo se poslavljali, nam je bilo težko in lepo obenem.
C,Z bregov Krke", OS Žužemberk)
f
i
Šobar -
Cemč,
Nataše,
mesto:
Suzana	_	_	_
ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Iv* Slak, OŠ Brslin (Novo mesto): PRI KOVAČU
Vida Brest pripoveduje
Vida Brest je doma iz Šentruperta in tam jo je našla tudi okupacija. Kot napredno dekle so jo sprejeli v organizacijo SKOJ že leta 1941. Vprašala sem jo, kakšen je moral biti mladinec, daje postal skojevec.
„Veste“, je rekla, „postati član te organizacije ni bilo kar tako. Le najbolj zanesljivi fantje in dekleta, ki niso marali okupatorjev in so to takoj pokazali, so potem, ko so jih tovariši dalj časa preverjali, lahko postali člani. Seveda smo morali biti tudi pogumni"
„In kakšno je bilo vaše delo? " ..Predvsem sem vedela, da moramo bolj delati. Začela sem zbirati okoli sebe mlade in jim pripovedovati o Osvobodilni fronti, o grdobijah sovražnikov, o tem, kaj namerava Hitler z našimi ljudmi in našo zemljo. V Šentrupertu sem imela okoli sebe kmalu več somišljenikov, ki so postali skojevci."
,.Začeli ste delati tudi na Mirni? “
Dogodke iz NOB si je' Vida Brest dobro zapomnila. Spominja se: „Na Mimo me je bilo malo strah hoditi, zato smo sprva imeli
sestanke na Stanu, Griču in Stari gori".
„0 čem ste se pogovarjali? “
„0 tem, kako bi organizirali pomoč partizanom, kako bi jim, preskrbeli kar največ informacij o gibanju sovražnikov, o njihovem številu, oborožitvi in drugem. Zmenili smo se, da bomo zbirali obveze, vato in drugo za ranjence. Pogovorili smo se, kako bomo prenašali pošto. V vsaki vasi smo imeli zanesljivo postojanko, kjer smo zbrani material (šotorska krila, sanitetni material, orožje, mu-nicijo) varno shranili"
,,Organizirali ste tudi SKOJ na Mimi. Kako je delovala ta organizacija v tem kraju? “
,.Mirenska skojevska organizacija je dobro delala. Če se prav spominjam, sta jo vodili Marjana Krištof in Anica Plazar. Velikokrat smo se dobili v Koračinovi gostilni, kjer smo imeli sestanke. Poleg vsega smo se učili partizanskih pesmi
Leta 1943 je bil v gradu Kot," je nadaljevala, ..tridnevni semirn za člane SKOJ. Na seminarju je govoril tudi Edvard Kardelj. Mi-
renski skojevci so dobili nalogo poskrbeti za zaščito udeležencev tega seminarja (bilo jih je več kot 60) in za prehrano. Nalogo so odlično opravili".
..Odkod ste skojevci črpali informacije o našem boju? “
..Veste, skojevci smo prebrali vse, kar smo dobili v roke. Partizani so nam prinašali najrazličnejše brošure, ki smo jih razdelili ali pa smo jih prebirali kar na sestankih. Bili smo navdušeni nad partizansko vojsko, okupatorje pa smo strašno sovražili Partizanski kurirji so prinašali novice z vseh koncev."
,,Se spominjate dogodka, ki ga ne boste mogli pozabiti? “
..Najbolj mi je ostalo v spominu, da med nami ni bilo niti enega izdajalca. Bili smo si pravi tovariši in med nami ni bilo razlik. Dobro se spominjam, da sem naučila skojevke peti pesem „Kot žrtve ste padli v boju za nas...’ To pesem smo peli na pogrebu Kolenčeve matere in očeta, ki soju ubili belogardisti"
,,Že med vojno ste pisali pesmi Kako so nastajale? “
„Veliko pesmi sem takrat napisala. Nastajale so ob najrazličnejših priložnostih. Včasih so me za pesem prosili, pa sem jo napisala. Pesem smo potrebovali za miting - in spet je bila tu. Večina pesmi je nastala sama od sebe, iz potrebe, da jih zapišem."
..Kako so se širile? "
,,Bile so na letakih, v brošurah, največ v partizanskih časopisih."
,,Na koncu morda še tale: kateri dogodek med vojno vas je najbolj pretresel? "
..Najbolj me je zadelo, ko so belogardisti na Selu ubili mojega očeta. Bil je moj vzor in imela sem ga rada, kot ima vsak otrok rad svojega očeta. Želim, da na obeležju, ki bo stalo na mestu, kjer je padel - poleg mojega očeta sta takrat padla tudi Mici Majcen in Jože Skrij - piše: TO ZEMLJO SMO TAKO LJUBILI, DA V NJO SMO SVOJO SRČNO KRI PRELILI."
MOJCA KURENT, 8. a („Brstje", OS Mirna)
14. junija 1979
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 15. VI.
JUGOBANKA
17.20 POROČILA 17.25 DEČEK SKOK 17.40 OTROCI KAMNOV 18.05 PREKAŠANJE 18.35 OBZORNIK 18.45 Človekovo telo: pojavi STARANJA Poprečna življenjska doba Evropejcev je že precej čez sedemdeset let, po mnenju proučevalcev pa se še podaljšuje. Zato ni nič nenavadnega čedalje večje zanimanje za stare ljudi in njihove težave. Gre tudi za to, da bi zlasti mladini približali značilnosti človekove starostne dobe, kajti mladi rod je tisti, ki lahko starim ljudem bistveno olajša
tegobe življenjske jeseni. Tokratna oddaja bo skušala prikazati osnovne zakonitosti starajočega se telesa, nakazala pa bo tudi, kako je moč omiliti psihične stiske, ki izhajajo iz strahu pred starostjo.
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 7 + 7, zabavnoglasbena oddaja
Četudi se oddaja beograjskih televizijcev ni vidneje odrezala ne na mednarodnem festivalu v Mont-reuxu ne na podobni prireditvi v Portorožu, vseeno velja za boljši zabavnoglasbeni prispevek na tukajšnjih malih zaslonih. Najbrž se bomo tudi drevi lahko sproščeno zabavali ob igranju in duhovitih vložkih skupine 7 + 7 in glasbenih gostov.
21.00 FRANK ROSS SPET NA SVOBODI
21.55 TV DNEVNIK 22.10 625
22.30 NOČNI KINO: UMAZANEC BILLY
O Billyju the Kiddu, legendarnem junaku ameriškega Divjega zahoda, so posneli že več filmskih inačic, stvaritev, ki jo je pred sedmimi leti posnel Stan Dragoti, pa je dokaj samosvoja: mitična obarvanost naslovnega junaka je tako rekoč zabrisana, v ospredju pa je njegovo nasSniško obnašanje. Kot neuravnovešenega prestopnika prikazujejo BiUyja tudi stvarni zgodovinski podatki. Igrajo Michael Pollard, Lee Purcell, Richard Evans, Charles Aidman in drugi
17.20 Test — 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Glasbeni klub — 19.30 TV dnevnik -t 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri -
21.20 Liki revolucije - 22.05 Slavni klovni otrokom - 23.05 Shetler (lutkovno glasbeno gledališče)
••••••••••••••••••••••••••••••••A
SOBOTA, 16. VI.
JUGOBANKA
8.00 POROČILA
8.05 GUCIO IN CEZAR
8.15 GLASBENA PRAVLJICA: C—OSMINKA GRI POSVETU
8.30 PALČKI NIMAJO POJMA
9.00 CAS, KI ŽIVI: f \DALO SE JE ODPRLO
9.30 J. Janicki: POTA POLJSKE 10.55 625
15.15 POROČILA
15.20 ELVIS, ELVIS, film Deček Elvi* po svoje razume odrasle, zase pa pri njih ne najde pravega razumevanja. Njegov, sicer dobrosrčni, a le poredko dobro razpoloženi oče ne more nadomestiti materinske toplote. Mater Elvis ima, toda slednja mu namenja dokaj čud-
no ljubezen, zanjo je sin zgolj poosebljenje znamenitega pevca, po katerem ga je celo poimenovala. Nekaj razumevanja najde deček le pri sošolki Anni—Rosi. Taka je vsebinska zasnova filma, ki ga je švedski režiser Kay Pollak posnel po literarnem delu Marie Gripe. Čeprav je to tipičen mladinski film, bodo v njem našli marsikaj zase tudi odrasli. Glavne vloge igrajo Lele Dorazio, Lena-Pia Bernhardsson, Fred Gunnarsson, in Allan Edwall.
16.55 RIJEKA:	ŽELEZNIČAR,
prenos nogometne tekme
18.15 NAS KRAJ: VOJSKO Oddaja bo predstavila današnjo podobo krajevne skupnosti Vojsko, torej tistega idrijskega konca, ki je med zadnjo vojno nudil zavetje partizanskim borcem, njihovim bolnišnicam, tiskarnam in še čemu. V zadnjih desetletjih je Vojsko močno spremenilo svojo podobo, čeprav so se ljudje odseljevali v mesta. Na kmetijah pa jih je vseeno ostalo dovolj, saj so spoznali, da je moč živeti tudi od skope zemlje in le-
snega bogastva, v zadnjem času pa si na Vojskem utira pot tudi turizem. 18.55 MUPPET SHOVV (gostuje Judy Collins)
19.30 TV DNEVNIK
20.00 OFFENBACHOVE NOC-RIJE
21.00 VLOMILEC, film
Tolpa vlomilcev iz zavarovane blagajne ukrade dragoceno ogrlico, s tem nečednim dejanjem pa se začne stvar zapletati. Ni večje nevarnosti, kot tako dragocenost prodati. Brez kupca pa se tolpi vlomilski podvig ne bi izplačal. Izkaže se, da so v tatinske posle vpleteni tudi policisti in tako se filmska kriminalka, v kateri igrata glavni vlogi Dan Duryea in Jane Mansfield, razplete zelo neobičajno.
22.25 TV DNEVNIK
19.15 Test - 19.30 TV dnevnik -20.00 Večer z ansamblom Bijelo dugme- 21.00 Poročila
NEDELJA, 17. VI.
JUGOBANKA
9.00 POROČILA
9.05 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: ANSAMBEL ŽAGAR in VAŠKA GODBA
9.35 W. Mankowitz: DICKENS IZ LONDONA
10.25 SEZAMOVA ULICA 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 1130 POROČILA BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA CVETJE: MLEČKI
Nad 7.500 vrst mlečkov je in med seboj to si tako različni, da nepoznavalci stežka uganejo, da gre za sorodne rastline. Mlečki niso samo okrasne rastline, ampak tudi koristne, saj iz njih pridobivajo ricinusovo olje, Indijanci pa so iz njih izdelovali strup za puščice. SLAVONSKA POPEVKA 79 POROČILA
MOTORNE DIRKE ZA VELIKO NAGRADO JUGOSLAVIJE, prenos z Reke
17.30 RISANKA
17.35 ŠPORTNA POROČILA 17.40 CEZ PACIFIK, film Odpuščeni oficir, finičen in uglajen debeluh, ki vohuni za Japonce, skrivnostna ženska - to so glavne osebe ameriškega filma, ki ga je John Huston posnel 1943 z namenom podpihovati protijaponsko razpoloženje. Dogajanje se odvija na ladji, po offličnem zapletu in napetem vrhuncu pa se film zaključi precej ceneno. Poznavalci Husto-novega dela pravijo, da ta znameniti režiser filma ni dokončal sam, ker se je moral kot vojni dopisnik odpraviti snemat dokumentarne filme, zato je neprepričljiv zaključek filma Cez Pacifik delo manj znanega režiserja Vincenta Shermana. Film je vseeno vreden ogleda, če ne zaradi drugega, pa zato, ker premore izvrstne igralske stvaritve Humphreyja . Bogarta, Mary Astor, Sidneyja Greenstreeta in drugih, naštejemo lahko še imena Charlesa Haltona, Sen Young in Rolanda Gota.
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK 20.00 D. Sučič: TALE
21.05 ANTIPODI: NOVI SVET BREZ VELIKEGA BRATA Drevi bo na sporedu prva od treh oddaj, ki bodo prikazale Novo Ze-
lanrlijo, deželo z drugega konca sveta, kjer so edinstveni gozdovi, prostrani travniki, obilo pa je tudi nenavadnega rastlinja in živalskih vrst. Nova Zelandija je postala 1947 neodvisna država v okviru britanske skupnosti, kljub močno razvitemu kmetijstvu pa se dandanes srečuje s precejšnjimi gospodarskimi težavami, ki jih skuša odpravljati na svoj način.
21.50 TV DNEVNIK
22.20 Športni pregled
19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.05 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Film tedna
PONEDELJEK, 18. VI,
JUGOBANKA
17.15 POROČILA
17.20 PROMETNA SREDSTVA
17.35 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA
18.05 PRIMEREN PROSTOR ZA ZDRAVLJENJE
Oddaja britanske televizije bo govorila o novih načinih zdravljenja duševnih bednikov. Izkušnje kažejo, da pomoči v takih primerih ni treba vselej iskati samov bolnišnicah, kjer je bolnikom resda zagotovljena varnost in nega, zato pa je omejena njihova osebna svoboda, iztrgani so iz življenjskega okolja. V domačem
okolju pa je običajno laže razumeti bolnikove težave, ugotoviti vzroke za bolezen. Zato je včasih bolje, da bolnik ostane v domačem okolju z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki vplivajo na razvoj bolezni, s pomočjo zdravnikov pa je tudi brez bolnišničnih pomagal moč uspešne zajeziti napredovanje bolezni, še več, pogosto je mogoče celo popolno ozdravljenje.
18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V. Predič - T. Gavrilov: ŽENA IZ MALTE Na gradbišču pride do žolčnega prepira, glavni krivci pa so trije prijatelji, ki zato izgubijo delo. To je izhodišče televizijske drame skopskih televizijcev, pravo dogajanje pa se odvija kasneje, ko se eden od treh izgrednikov sam prepriča, da je njegovo dekle na slabem glasu; opozorilom prijateljev namreč . ni verjel. Pisca scenarija Vladimir Predič in Trajče Gavrilov sta poskrbela za zelo nenavaden razplet, režiserske posle je opravil Jane Petkovški, igrajo pa Toma Vitanov, Snežana Sta-menska, Bla^oje Spirovski, Djokica Lukarevski in drugi.
TOREK, 19. VI.
JUGOBANKA
V pisani obliki je zgodovina mladinskega gibanja na Slovenskem predstavljena razmeroma skromno. Sele ob 60-letnici nekdanji skojevci pripravljajo celovit prikaz nastanka in delovanja te revolucionarne organizacije. Oddaja, ki jo bomo gledali drevi, pa je strnjen povzetek vsega, kar je bilo značilno za delo SKOJ od njegove ustanovitve do združitve z Zvezo mladine 1948. leta. Na osnovi ohranjenega dokumentarnega gradiva in po izjavah skojevcev bomo spoznali, kako trdna je bila vez med kmečko, delavsko in šolajočo se mladino, ki je skupaj s KPJ, kasneje pa KPS pripravljala tudi na Slovenskem ugodna tla za spremembo družbenih odnosov ter tvorno sodelovala v NOB in povojni graditvi.
21.05 A Haley: KORENINE
17.25 POROČILA 17.30 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: vzhodna Štajerska
18.05 PISANI SVET 18.35 OBZORNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA: 60 LET SKOJ • •••••••••••
SREDA, 20. VI.
JUGOBANKA
21.50 TV DNEVNIK '	„
22.05 IZ KONCERTNIH DVORA*
17.35 POROČILA 17:40 Z BESEDO IN SLIKO 17.55 OD SLIKE DO SLIKE: NOVA OBZORJA
Kje so meje umetnosti? Ali ne ustvaijajo umetniških del tudi otroci? V čem je razlika med jamskimi slikami v Lasxauxu, otroškimi risbami in slikami Dubuffeta? Kaj je skupnega v delu duševnega bolnika in delu ekspresionističnega slikarja? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti oddaja, katere pripovedno izho-
•••••••••••
dišče je trditev, da novega v zgodovini človeštva ni odkrivala samo znanost, ampak tudi umetnost, ko se je morala spoprijemati z osvajanjem novih obzorij.
18.20 NE PREZRITE!
18.35 OBZORNIK
18.45 FESTIVAL MLADINSKIH
PEVSKIH ZBOROV V CELJU
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 RISANKA
17.40 TV dnevnik v madžarščini','
18.00 TV dnevnik - 18.15 Pionirf TV studio - 18.45 Glasbena od<WJ
— 19.30 TV dnevnik — 20.00 T' drama — 21.10 Včeraj, danes, ju®
- 21.30 Znanost - 22.15 Zabavn» glasbena oddaja
• ••••••••••'
BAVNE GLASBE 78:	PEStf
SVOBODNIH OBLIK
22.00 TV DNEVNIK
17.40 TV dnevnik v madžarščini' 18.00 TV dnevnik - 18.15 OtroS*1 oddaja - 18.45 Glasbena oddaja' 19.30 TV dnevnik - 20.00 DokU’ mentarna oddaja - 20.45 Včeraj1 danes, jutri - 21.05 Izviri - 21.3^ Književni klub
20.10 EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI, prenos finalne tekme iz Torina
21.50 DNEVI SLOVENSKE ZA-
1
I
ČETRTEK, 21. VI.
JUGOBANKA
16.55 POROČILA 17.00 JAPONSKE PRAVLJICE 17.15 APOKALIPSA ŽIVALI 18.05 REPORTAŽA 18.35 OBZORNIK 18.45 RAZMISLJENKA - IZMIŠLJEN KA
Na sporedu bo prva od sedmih oddaj novosadskih televizijcev. Delovni naslov tokratne je Miš in okoli te besede se bo zvrstilo več zgodb, nastopili pa bodo znani igralci in lutke.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 TORBESl Oddajo so posneli v vasi Žirovnica in njeni okolici v dolini reke Radike v zahodni Makedoniji, Iger še danes živijo TorbešL Slednji so del plemena, ki je v 6. stol. pod turškim jarmom sprejelo za svojo veroizpoved islam. Torbeši še sami
ne vedo, odkod izvira njihovo iffl& zaničljivo pa pravijo, da je iifl1 nastalo zato, ker so pravo ve rt prodali za torbo urde (to je vrst1 mlečnega izdelka).
20.30 V ŽIVO: POTROSNlSTVC (vmes POROČILA)
17.40 TV dnevnik v madžarščini -j 18.00 TV dnevnik - 18.15 Tehtni?
- 18.45 Kviz: Vabilo na potovanj*
- 19.30 TV dnevnik - 20.00 T« sem jaz - 21.00 Zabavnoglasbeni oddaja — 22.00 Včeraj, danes, jut**
- 22.15 Dokumentarna oddaja
PRVI RADIJSKI PROGRAM
21.05 KULTURNE DIAGONALE 21.45 TV DNEVNIK
22.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: CAS JE NEUSMILJEN
Vera Chitylova sodi v krog tistih sodobnih čeških filmarjev, ki so se uveljavili po ti. praški pomladi 1968. Pred kratkim smo na malih zaslonih že lahko videli njen film Igra z jabolkom, drevi pa si bomo lahko ogledali njeno četrturno delo, ki govori o staranju in starosti Režiserka je pred kamero povabila nekaj starih ljudi, ki vsak po svoje doživljajo starost, skupno vsem izjavam pa je prepričanje, da je starost del življenja, ki naj bi se ga ne bali, ampak znali živeti Tako devetdesetletnik izjavi: ,,Upam, da sem oslepel začasno. Premišljujem o stvareh, na katere prej nisem mogel misliti Mislim, da je najvažnejše, da se človek ne počuti starega."
17.40 TV dnevnik v madžarščini -18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.30 Miti in legende -18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja -20.30 Aktualnosti - 21.05 Poročila - 21.15 Celovpčerni film
arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45	pnNFHFI IFkT 18 VI	poslušalci čestitajo m pozdravM^
Minute z ansamblom Borisa Franka.	rUINhUtLJfcK, 18. VI.	15.30 Od melodije do melodU
18.00 Škatlica z godbo. 18.30 & skočna deska. 19.45 Minute , ansamblom Veseli planšarji. 20-^ Naš gost. Narodne za koncert1?
PETEK, 15. VI.
8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (I. Petrič: Zgodba o Ferdinandu). 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Ferčej: Gospodarsko križanje govedi naj bo načrtno). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in ždravje.
14.05 V ritmu valčka. Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Od melodije do melodije. 18.00 Od arije do
kni:"
Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo!
21.05 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 2105 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 16. VI.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jernej Cmko: Redčenje plodov jablan). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 panorama, melodije. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Majhno glasbeno potovanje. 18.30 Zgodovinsko desetletje Trboveljskega slavčka. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Sobotni zabavni večer.
21.30 Oddaja za naše izseljence. v23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 17. VI.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igfa za otroke (Miroslav Košuta:	Rdeči trolejbus). 8.41 Skladbe za mladino. 9.05 Sc pomnite, tovariši! 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13 20 Za kme-
tijske proizvajalce. 13 5j0 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (W. Breinhorst: Prijatelj iz Stockholma). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri vas doma. 16.20 Gremo v kina 17.05 Popularne opeme melodije. 17.50 Radijska igra (Henrik Bardijewsky: Grimm 62). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23 1/0 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
23.05 Lirični utrinki 23.10 S t0'. evkami po Jugoslaviji /0.05— 4.3^ 'očni program.
P£
N'
SREDA, 20. VI.
8.08 Glasba za dober dan. 8.3J Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 * radiom na poti. 12.10 Veliki zabat ni orkestri. 12.30 Kmetijski na (Inž. Jože Sile: Vrste in sorte do#'. kov za Slovenijo). 12.40 Ob izvttJJ ljudske glasbene kulture. 14.05 Ra? mišljamo, ugotavljamo! 14.25 N*?
iči napevi. 14.U5 Glasbena l 15.J0 Od melodije do
8.08 Glasba za dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Marjan Šebenik: 30 let pogozdovanja Krasa) J 2.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Slovenija. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 2J.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 19. VI.
8.08 Glasba za dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti IZ 10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Tone VVagner: Najobetavnejše vrste korenovk za pridelovanje rastlinskih drog v Sloveniji). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Dve orgelski tokati J S( Bacha. 18.15 Dve narodni za orkester Pavla Sivica. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (Ulla Ryun: Ta edini dan). 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
oder. 20.40 Operni skladatelji koncertnem odru. 21.05 Odlomk1^ B. Smetane opere Dalibor. 22^ Revija slovenskih pevcev zabaVy; glasbe. 23 Q6 Lirični utrinki. 23. L Jazz pred polnočjo. 0.05-4-' Nočni program.
ČETRTEK, 21. VI.
8.08 Glasba za dober dan. 8-3® Mladina poje. 9.05 Z radiom fL poti 12.10 Znane melodije. I*- ■ Kmetijski nasveti (inž. Tone Sepe. Možnosti racionalizacije dela v Rjj dobivanju lesnih sortimentov v '-r Novo mesto). 12.40 Od vasi do 14.05 Enajsta šolr 14 20 Konc« za mlade poslušajt e. 14 ^0 Jezik®.0 ni pogovori. 15.3U Od melodije <■ melodije. 18.00 Vsa zemlja hp nami zapela. 18.15 Lokalne radjPo postaje se vključujejo. 18.35 N*.
iamstke Do1"* OanctPr
posnetki pianistke Doke 19.45 Minute z ansamblom Privška. 20.00 Četrtkov večer ? mačih pesmi in napevov. 21.05 V rarni večer (Sodobna madž^O
8
DOLENJSKI UST
gosteh pri tujin skih postajah. 23.30 Paleta poP^o jugoslovanskih avtoijev. 0.05'4' Nočni program.
3EEKE33DESS!SECS^
kultura
in
izobra-
ževanje
beseda bratstva
^ Novem mestu: pesniški večer slovenskih in srbohrvaško pišočih avtorjev
Za nami je še ena prireditev Medrepubliške kulturne zveze Bratstva in enotnosti: drugi literarni večer besednih ustvarjalcev *z širše Dolenjske, Hrvaške ter oosne in Hercegovine 8. junija v dolenjski galeriji v Novem mestu. Na njem so sodelovali: Severin Šali in Janez Kolenc iz Novega jnesta, Marica Založnik in Vlasta Malavašič iz Krškega, Evgen Cestnik iz Dragatuša, Avgust Gregorčič z Mirne, Franc Režun iz Trebnjega, Vera Hauptfeld, Aleksander Kajfež, Janko Ivanovič in Branko Kotur iz Karlovca, Esma Topič, Beba Durič in Miroslav Petrovič iz &zina ter Ibrahim Dizdarevič iz Pečigrada. Besedila slovenskih avtorjev je bral gledališki igralec Rudi Kosmač, srbohrvaška besedila pa gledališka igralka Nika Pirjevec. Vmes je nastopil harmonikarski duet, ki ga sestavljata Mojca Janžekovič in Mirjana Djor<$evič, gojenki novomeške glasbene šole.
Na prireditvi, ki je trajala kako “O, smo slišali predvsem poezijo podoživeli nekaj lepih trenut-
I
Z LITERARNEGA VEČERA V DOLENJSKI GALERIJI -Gledališki igralec Rudi Kosmač (prvi na levi) med branjem pesmi enega od sodelujočih besednih ustvaijalcev. (Foto: J. Pavlin)
kov z avtorji najboljših tekstov. Med petnajsterico, ki se je tokrat predstavila kot literarna reprezentanca dokaj velikega območja medrepubliške kulturne zveze, so s svojimi pesmimi najbolje zastopali „svet stopic, rim in ritma“ zlasti Šali (Srečanje z otroštvom), Kajfež (Barakaši), Petrovič (Ljubiti ciganku treba), pa morda še Režun (z lirično prozo Različna življenja) in Hauptfeldova (z narečnima pesmima). Vsekakor bi mogli pri naštetih govoriti o najbolj doživljenem, izvirnem in iz-brušenem lastnem svetu in svojskem izrazu. Prispevki drugih,
akoravno niso brez sugestivne moči in avtentičnega občutja, so spesnjeni na že znan, dejali bi konvencionalen način.
Zunanja značilnost tega, glede na letni čas malo pozno organiziranega literarnega srečanja je silno majhen odziv obiskovalcev. Podobno kot lani se je tudi tokrat zgodilo, da je bilo v dvorani več nastopajočih kot poslušalcev. To pa navsezadnje ni zmanjšalo pomena in namena same prireditve. Pesniki se bodo kljub temu še sestajali.
I. Z.
Grafični bienale spet odprt
Na svetovni grafični prireditvi v Ljubljani nagradili tudi slovenske umetnike
V ljubljanski Modemi galeriji so prejšnji teden odpili tradicional-"V trinajsti mednarodni grafični bienale. Na njem sodeluje 476 ^oijev iz 58 držav s 1167 grafičnimi listi.
Med nagrajenimi avtorji so tudi Jenski umetniku Eno od štirih faynih nagrad (premijo) je medna-Ohu	P1*50****3	Adriani Maraž,
"“kupno nagrado mednarodne žirije »ta dobila Andrej Jemec in Ivan lceU, odkupno nagrado posebne
žirije pa Jože Ciuha. Med nagrajenimi je tudi Boris Jesih, ki so mu omogočili delovno bivanje v Arbo-nu.
Marjan Rožič, predsednik ljubljanske mestne skupščine, je pri otvoritvi med drugim poudaril tudi
Barvniskladatelj”
^ Panjski galeriji razstavlja svoja slikarska dela dolenjski rojak Milan Rijavec — Tenkočutnost in ubranost
junija so v Dolenjski § .er'j* v Novem mestu na ogled na ® ^ademskega slikarja Mila-. Rijavca: v zgornji dvorani 59
Da S! P*atnu’ v sP°dnji dvorani r« J4 akvarelov in ena risba. Na vi je najprej mladi Novo-,.e^an Aleš Vesel, letošnji j v°mant Zavoda za glasbeno liw • no izobraževanje v Ljub-k; ’ 12vedel d\e klavirski sldad-
tole: „S kontinuiteto in kakovostjo, ki sta ljubljanski bienale zasidrali v svetovni likovni prostor in v mednarodno kulturno zavest, govori bienale o socialističnih in demokratičnih procesih in odnosih v Jugoslaviji."
Razstava in opera
skn^ Paie Rijavčevo življenjih ‘n “metniško pot v bistve-Hm - občinstvu predstavil valep nJ,e®ov^ najboljših pozna-bn anez Mesesnel. Razstava °dprta do 29. junija.
moUvi*l!^eV0 dikantvo Je svojsko po niegKj * 'zrazu in slogu. Na novo-°bsež raZstav’> ki je nenavadno na t*13’ *1*crat' pa na moč preglednejše^, ^iz slikarjevega najzgod-'fttošni.i,0^0^3 do nainovejših -nastala u em skuPno t0> da t0 iskani	aytorjevem krčevitem
trda, v S0 ^'karsko nenavadno na štud* • ° 2386 pa k21 samostojna n„ Ja- Rijavčeva pot je naslonje-nizm, "^boljše dosežke ekspresio-v „ ' na "jej pa je koristno združil bijm • $poznanja tudi izsledke ku-m drugih umetnostnih tokov.
na*dela o^ikuje izredna barv-UpojT .nost- Nemara je Mesesnel, Pisal *	vse to> Prav zato na-
en ’ . ie slikarstvo Milana Rijavca min neprestan eksperiment
°«v!uh^,tavi več dd* W j* je niV|. “° srečanje z Dolenjska To
fcj: *adnje ni nič čudnega, saj je
kaikn,* ta del *1ovenske zemlje ne-
Do]»n-1 J*ePOtoval in se udeležil
*enisk C **'*cal,ke kolonije. Na Do-
p0 ,° ,Pa ga vežejo tudi mladostni
Risati je začel že med NOB, vendar so se mu med partiza-novanjem nastala dela izgubila. Leta 1945 je začel študirati na novo ustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in je član tako imenovane prve (partizanske) generacije te akademije. Pred dvema letoma se je ta generacija predstavila s skupinsko razstavo v ljubljanski Moderni galeriji.
Novomeška razstava je Rijavčeva deseta samostojna razstava, sodeloval pa je tudi na enajstih večjih skupinskih razstavah. Njegov prispevek k slovenski likovni umetnosti so mu letos priznali tako, da je dobil nagrado Prešernovega sklada.
I. Z.
Sp0 .	ga vezejo tudi mladostni
da J01: Njegov življenjepis pove, Mokr	rod^ v Bruni vasi pri-
v V_°n,ogu> preživel rosno mladost
*of(
—
-HTnelju, kjer je bil njegov oče
°>er n l	J	njegov ute
r»ocowi, ni,:u tamkajšnjega pre-yal 5 osnovno šolo pa obisko-ten Vfa ntjan^u- Ko je kot enajstletno nt Za^elv Ljubljani obiskovati kraja glmnazijo, se je iz rodnega in v stalno izselil. Na Dolenjsko Partij0 krai‘no ie P1^1 potem kot
l f f ffflfflTT
Mian Rijavec:	AVTO-
PORTRET, olje na platnu, 1949
PARTIZANSKI ZBOR SLAVIL
Partizanski pevski zbor, ustanovljen leta 1944 v osvobojeni Beli krajini, je proslavil svojo 35-letnico prejšnji teden v Ljubljani s celovečernim koncertom, ki ga je prenašala televizija. Zbor goji predvsem partizanske pesmi, na sporedu pa ima tudi pesmi odpora drugih narodov. Ob jubileju so najzaslužnejšim podelili priznanja.
Jutri v Krškem: slikarska razstava Novomeščana Jožeta Kotarja in gostovanje ljubljanske opere
V galeriji Delavskega doma v Krškem bodo jutri zvečer odpili slikarsko razstavo Jožeta Kotarja iz Novega mesta. Pred posavsko občinstvo bo slikar, ki je sicer član likovne skupine Vlada Lamuta, postavil na ogled okoli petdeset slik, pretežno olj na platnu. Pričakovati je, da bo na otvoritvi govoril umetnostni zgodovinar in kritik dr. Cene Avguštin.
Svet, ki ga upodablja Kotar, je dolina Krke od Žužemberka do Kostanjevice, razširjen od Podgorja in Gorjancev. Na njegovih platnih se koplje pokrajina z značilno zeleno barvo, ki pa se pri Kotarju često prelije v sivo ali modrikasto, tu in tam tudi nekolikanj nekontrolirano, kar je morda posledica ihtive naglice, s katero slikar ustvarja.
In čeprav nam njegova platna motivno ne odkrivajo veliko novega - to zemljo so že neštetokrat prečesali slikarji od Lamuta do Kobeta, je razstavo potrebno videti že zaradi spoznanja, da ima gledalec pravzaprav opraviti z dokaj izdelanim slikarjem, ki je na poti tudi do svojega sloga. Dela bodo na ogled do 30 junija.
Po otvoritvi si bodo obiskovalci v veliki dvorani Delavskega doma lahko ogledali komično opero (v dveh dejanjih ali štirih slikah) ,,Seviljski brivec" italijanskega skladatelja Gioachina Rossinija. Z njo bo v Krškem gostovala Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane.
IZ.
Pesem—luč napredka
Jubilej Boštanjskega okteta — V vrhu teh sestavov
Sobotna proslava 15-letnice okteta Boštanjski fantje se je spremenila v pravcati praznik naše pesmi. Od blizu in daleč je že uro pred slavnostjo prišlo toliko ljudi, da je bila dvorana domačega Partizana pretesna.
Slavljence je med drugim pozdravil izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali. Boštanjski pevci so že tretje leto nepogrešljivi v akciji ,,Človek, delo, kultura." Tovariš Šali je z zadovoljstvom ugotovil, da je med slovenskimi kraji vse manj kulturnih praznin. Zavrnil je delitev kulture na poklicno in delavsko.
„Ne more Uti sprave z miselnostjo, da je kultura draga, najdražje je življenje brez kulture, je poudaril.
Priznanj za jubilante ta večer ni manjkalo, od domače krajevne skupnosti do Posavske pevske zveze, Kostanjeviškega in Šentjernejskega okteta. Brez kakršnekoli neskromnosti se ta oktet pod več kot petletnim mentorstvom prof. Egona Kuneja iz Celja že uvršča v slovenski vrh oktetov.
Iz povprečnih glasov so s tehniko in prizadevnostjo dvignili kakovost petja. Prof. Kunej je na koncertu poudarit, da je s temi pevci vedno rad delal in da bo tudi vnaprej. Ko so zapeli drugo skladbo prof. Slavka Mihelčiča, si skladatelj ni mogel kaj, da ne bi vstal in jim čestitaL Navdušeno občinstvo je izprosilo več dodatkov.
STIPLOVŠKOVA RETROSPEKTIVA
Prihodnji teden bodo v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah odprli retrospektivno razstavo olj, grafik, risb in drugih slikarskih del Franja Stiplovška. To bo ena osrednjih prireditev ob 30-letnici Posavskega muzeja, ki so ga ustanovili prav na Stiplovškovo pobudo. Franjo Stiplovšek pa ni znan le kot slikar in pionir muzejske dejavnosti v Posavju, več let je deloval tudi kot likovni pedagog.
Predsednik občinske zveze kulturnih organizacij Albert Felicijan je nekaterim pevcem podelil tudi srebrna Gallusova priznanja: vodji okteta Jožetu Pfeiferju, Jožetu Dernaču, bratoma Francu in Marjanu Pernovšku, bronasto pa Bogdanu Pfeiferju. Večer je zaokrožil priznani Slovenski oktet
A. ŽELEZNIK
JAKAC V CELOVCU IN SLOVENJGRADCU
Na Slovenskem in v zamejstvu se že vrstijo prireditve v počastitev 80-letnice slovenskega likovnega umetnika in akademika Božidarja Jakca, in eno takih mu pripravlja tudi Novo mesta Pred kratkim so v Auli slovenici v Celovcu odprli razstavo portretov, kmalu zatem pa so podobno prireditev pripravili v Slo-venjgradcu. Na obeh razstavah so poleg upodobitev Jakčevih sodobnikov tudi njegovi avtoportreti
MARJAN MARINC PODELIL BRALNE ZNAČKE
Ob letošnji podelitvi bralnih značk smo povabili v našo sredino pisca radijskih iger ter režiserja Marjana Marinca. Značke in priznanja je podelil 270 učencem. Med podelitvijo se je zvrstilo nekaj kulturnih točk, zelo pa smo bili veseli pogovora z gostom, saj je prijeten in veder sogovornik. V spomin na srečanje smo mu dali darilo in ga povabili, naj nas še obišče.
OHLIJA POVŠE, OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice
SEJEM ,,BORCEVIH“ KNJIG
V krškem Delavskem domu je bil od torka do sobote prejšnji teden sejem knjig in drugih publikacij, ki jih izdaja založba Borec v Ljubljani. Na ogled so bile izdaje dokumentarnih, leposlovnih, znanstvenih in poljudnoznanstvenih del s tematiko NOB in revolucije, knjige, ki obravnavajo delavsko gibanje, in druga v sodobni čas posegajoča dela.
Še nikoli toliko pevcev
Na jubilejnem 10. pevskem taboru v Šentvidu pri Stični kar 190 zborov, sedem pihalnih orkestrov in ‘160 folkloristov
Čez dober teden bo v Šentvidu pri Stični že deseti in torej jubilejni tabor slovenskih pevskih zborov. Na tej največji manifestaciji slovenske zborovske pesmi, posvečeni 60— letnici ZKJ in Edvardu Kardelju, pokrovitelju 6. tabora bo nasto-plo 190 zborov s skoraj 5.800 pevd.
Prireditev z rekordno udeležbo nastopajočih se bo začela v soboto, ;23., končala v nedeljo, 24. junija. Prvi dan bodo s samostojnimi pesmimi sodelovali le zbori iz zamejstva (prijavljenih je devet). Vsi zbori bodo nastopili pod skupno taktirko na osrednji prireditvi drugi dan, ki
se bo začela s tri in pol kilometra dolgim sprevodom. Združeni zbori bodo zapeli enajst pesmi, pri vsaki pa bo drug dirigent Radovan Gobec bo zborom dirigiral, ko bodo le- ti zapeli njegovo ..Pozdravljen, praznični dan“, ki jo je napisal nalašč za jubilejni tabor. Slavnostni govornik pred združenimi zbori in občinstvom bo član zvezne konference SZDL Miroslav Čangalovič, znani operni solist iz Beograda, ki bo v Šentvidu zapel „Titovo kolo”. Manifestacijo bo obogatilo sedem pihalnih orkestrov in 160 folkloristov, ki bodo spremljali pevske zbore. Organizatorji so za zborovodje pripravili tudi ser.iinarje in posvetovanja.
Več o jubilejnem taboru pišemo še v današnji Prilogi
Pevska rast
Na sedmi posavski reviji Z junija v Sevnici je nastopilo devetnajst zborov - trge več kot lani v Brežicah. Janko Avsenak, predsednik Posavske pevske zveze in zborovodja moškega zbora brestaniške Svobode, je na otvoritvi spet poudaril, da gre tej reviji za pregled pevskega gibanja v regiji in da prireditev nikakor ni prestižnega pomena. Po tem načelu so se zvrstile tudi dosedanje revije. Ker je zborov čedalje več, imajo prireditelji težave, kako jih razporediti.
Pevski večer v Sevnici je kljub tekoči izvedbi trajal dobre tri ure. Nemara predolgo, saj je predolg program lahko hud izziv potrpežljivosti poslušalcev.
Lani so vzdržali, vsaj večina, akoravno so nastop razdelili na dva dela. Ob tem pa ostaja malo časa za izmenjavo mnenj med zborovodji in pevci Za mnoge je je nemara prav revija priložnost, da se pogovorijo. Imeli bi se o čem, saj delujejo vsak v drugačnem okolju in z različnimi možnostmi
Med zborovodji je čedalje več takih, ki imajo glasbeno izobrazbo. Razveseljivo je, da so med njimi nova imena.
Zborovodij še vedno ni dovolj. Nekateri so tudi v Sevnici dirigirali dvema zboroma. Vse je prekosil prizadevni Franc Baškovič iz brežiške občine, pod čigar taktirko je pelo kar pet zborov.
Rekli smo, da je zborov vsako leto več. Ob letu bo na osmi reviji, ki bo v Krškem, prav gotovo spet kak novinec V razmeroma majhnem delu naše dežele zborovsko petje razveseljivo raste. Tudi kakovostno, čeprav tega posebej ne ugotavljajo.
A. Ž.
,,SOLA OB CESTI"
Te dni je izšlo tiskano glasilo „šola ob cesti", ki ga izdajajo učenci Izobraževalnega centra za tehnične stroke v Novem mestu. Iz prispevkov veje utr p življenja in dela mladega rodu, ki se usposablja za poklic, avtoiji pa so se spomnili tudi obletnic znanstvenikov (Einstein) in kulturnih mož (Murn). S strani ,,šole ob cesti" veje tudi utrip tistih, ki se poskušajo v vezani in nevezani besedi.
r
Ni vse zlato, kar se sveti
Odpravili smo pojmovanje o „elitni“ in „amaterski“ kulturi s tem da smo rekli, kako je kultura lahko samo ena, enotna in nedeljiva. Ob tem smo pribili, da je treba kulturo približati delavcem, kar nemalokrat ne gre brez truda. Prav gotovo so mišljeni delavci v proizvodnji, tisti pač, za katere mislimo, da uživajo premalo kulturnih dobrin. In smo uvedli tako imenovane kulturne animatorje in kulturne organizatorje, ki naj bi poskrbeli za stik kulture z delavci, in marsikje je bil tak stik tudi vzpostavljen.
Tisti hip smo se začeli bolj zanimati za amatersko dejavnost in ji skušali vsestransko pomagati Dolgo smo se pogovarjali tudi o svobodni menjavi dela in še, da moramo o predlogu ustreznega zakona
dobro premisliti Zato, ker je svobodna menjava možna šele ob visoki kulturni zavesti slehernega posameznika. Pa je nekoč neki delegat govoril o živi kulturi in pri tem mislil zgolj na amaterizem, medtem ko naj bi bUa „instituciomli-zirana" kulturna dejavnost -tako je iz njegovih besed izzvenelo - nekakšna mrtva kultura - nekaj, za kar mu pulijo denar iz žepa.
Vse besedovanje je razkrilo, da smo pri tem pozabili na osnovno: da je namreč tudi delavec v kulturi delavec s prav takimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima delavec v tovarni, in da kot tak tudi on prispeva denar za kulturo. Iz tega ni težko razvozlati da bo poslej resnično potrebno dogovarjanje na vseh ravneh, da
bodo med tako imenovanimi izvajalci in uporabniki prevla- ♦ dovoli samoupravni odnosi Tega pa nikakor ne bi smeli poenostavljati
Pa tudi za kritiko gre. Za kritiko, ki ne bo jemala poguma, ampak bo dobronamerno vzgajala. Z roko na srcu pri- \ I znajmo, da smo z amateriz- '' mom prehitro zadovoljni, češ <! saj je najpomembnejše, dade- \ \ lajo, ne pa, kako delajo. Topa <> je pot nazaj. Vsaj vodje sku- \ \ pin in mentorji bi morali biti < > kulturno bolj zreli da ne bi J dovolili nastopov, dokler ne bi ugotovili kavalitete. Nenehno se je treba učiti Navsezadnje vemo, da ni vse zlato, kar se sveti Še posebno ne v samozadovoljujočem se kulturnem amaterizmu
-TZ *
DOLENJSKI UST
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO V USTANAVLJANJU, 68270 KRŠKO,
objavlja prosta dela in naloge: za obratovanje elektrarne:
1. STIKALNICAR
2. STROJNIK PARNE TURBINE - 2 DELAVCA
3. STROJNIK V POMOŽNI ZGRADBI - 3 DELAVCI
4. STROJNIK KONDENZACIJE IN DIESLOVIH AGREGATOV
5. STROJNIK ZA ČRPALNE NAPRAVE - 4 DELAVCI
6. INŽENIR ZA DOZIMETRIJO
7. TEHNOLOG RADIOLOŠKE ZASClTE IN DEKONTAMINACIJE
8. TEHNIKA ZA RADIOLOŠKO DOKUMENTACIJO
9. INOKORESPONDENT- TAJNICA
Pogoji: pod 1.:
— dokončana srednja tehniška šola elektro smeri, VKV električar ali KV električar z ustreznim izpitom,
— 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vzdrževanju, montaži ali pogonu v elektrarnah ali trafopostajah,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod Z:
— dokončana srednja tehniška šola strojne smeri VKV strojnik z opravljenim izpitom za rokovanje parnih turbin ali KV strojnik z ustreznim izpitom,
— 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti kot strojnik v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod 3.:
— VKV strojnik z izpitom o rokovanju na postrojitvah s hladilnimi napravami ali KV strojnik z ustreznim izpitom,
— 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti kot strojnik v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod 4:
— dokončana srednja tehniška šola, VKV strojnik z izpitom za rokovanje z Dieslovimi agregati in Darnimi kotli, ali KV strojnik z ustreznim izpitom,
— 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod 5l:
— VKV strojnik z izpitom za rokovanje črpalnih naprav ali KV strojnik z ustreznim izpitom,
— 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah,
— poskusno delo 3 mesece; pod 6.:
— dokončana I. stopnja tehniške fakultete,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod 7.:
— dokončana I. stopnja tehniške fakultete ali višja šola,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod &:
— dokončana srednja tehniška šola,
— 20 mesecev delovnih izkušenj,
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece; pod &:
— dokončana filozofska fakulteta — angleščina,
— 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju delovnih nalog
inokorespondenta,
— znanje daktilografije,
— poskusno delo 3 mesece
Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po dnevu objave. Kandidati bodo prejeli odgovore na prijave v 30 dneh po izteku roka objave.
J
»INLES", INDUSTRIJA STAVBNEGA POHIŠTVA, RIBNICA-KADROVSKI ODBOR: TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA DOLENJA VAS
razpisuje proste naloge in opravila:
— RAČUNOVODJA TOZD DOLENJA VAS
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— končana višja šola ekonomske smeri
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj
— od kandidatov zahtevamo moralno-politično neoporečnost organizacijsko sposobnost in aktiven odnos do samoupravljanja
Prijave lahko dostavijo tudi kandidati, ki ne izpolnjujejo posebnih pogojev v celoti, kolikor imajo z delom pridobljene ustrezne delovne sposobnosti.
Kadrovski odbor hkrati objavlja naloge in opravila:
— OBRATNI ELEKTRIKAR Pogoji za sprejem:
— poklicna šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki
Prijave z dokazili o šolski izobrazbi sprejema kadrovska služba „INLES" — TOZD Dolenja vas, Prigorica, 98, 61331 Dolenja vas, 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Na podlagi Pravilnika o kreditiranju stanovanjske skupnosti občine Metlika in sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 20. 4. 1979 razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Metlika
NATEČAJ za posojila iz združenih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve
RAZPISANA jREDSTVA:
1.	za posojila delavcem za gradnjo ali nakup zasebnih stanovanjskih hiš, oziroma stanovanj 900.000 din
RAZPISNI POGOJI:
Posojilo za gradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše ali nakup stanovanja lahko po tem natečaju dobi delavec, če je zaposlen v organizaciji, ki združuje sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Metlika.
Kandidat za posojilo mora izpolnjevati pogoje po citiranem pravilniku, zlasti pa še naslednje:
— da nima stanovanja ali pa ima premajhno, oziroma drugače neustrezno stanovanje ali
— da prebiva v družbenem stanovanju, ki ga bo sprostil;
— da gradi ali kupuje stanovanje (stanovanjsko hišo) s standardno velikostjo;
— da se gradnja v celoti izvaja skladno z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo;
— da ima do dneva razpisa tega natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze, oziroma zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne stanovanjske hiše;
— da sodeluje z lastno udeležbo najmanj v višini, ki jo določa citirani pravilnik;
— da pri tej skupnosti še ni dobil posojila za gradnjo ali nakup stnovanja
Posojilo po tem natečaju je omejeno in lahko znaša največ
100.000	din za vsako posamezno stanovanjsko hišo, oziroma stanovanje.
Kandidati za posojilo se prijavijo na natečaj z vlogo na obrazcu V/2. Obrazec vloge mora biti izpolnjen v celoti, z vsemi zahtevanimi izjavami, sicer se bo vloga štela za nepopolno in ne bo obravnavana ' Vlogi na natečaj morajo kandidati priložiti še:
— dokazilo o osebnih dohodkih prosilca in drugih družinskih članov v preteklem letu ter dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (obrazec v/3);
— fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja;
— fotokopije morebitnih varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju v banki;
— fotokopije posojilnih pogodb za posojila, ki so že bila najeta za gradnjo stanovanjske hiše.
Prednostni vrstni red prosilcev, če jih bo več, kot jim je možno zagotoviti posojilo iz razpisanih sredstev, bo določen na podlagi določb citiranega pravilnika po vrednosti kriterijev, ki jih je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Metlika.
Obrestna mera za posojila po tem natečaju znaša 4 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 % letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletnih anuitet.
DRUGA DOLOČILA:
Po sklepu IO SSS in odbora za graditev se izdela prednostna lista za vsa razpisana sredstva, možnost porabe posojil pa je omejena tako, da se 50% sredstev lahko izkoristi takoj, ostalih 50 % pa v jesenskem roku. Prednost pri porabi bodo imeli delavci, ki bodo zbrali več točk.
Rok prijave na natečaj za posojila mesec po objavi natečaja. Kasnejše prijave ne bodo upoštevane, prav tako tudi ne nepopolne vloge.
Prijave na natečaj sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost Metlika, kjer interesenti lahko dobijo tudi potrebne obrazce in morebitna druga pojasnila.
Številka: 01-84/1-79 Datum: 11. 6. 1979
IZVRŠNI ODBOR SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
OBČINE METLIKA
KONFEKCIJA „KOMET" METLIKA
objavlja javno licitacijo,
ki bo dne 29. 6. 1979 v prostorih podjetja od 8. do 10. ure za družbeni sektor in od 10. do 12 ure za zasebni sektor. Licitacija bo za:
- STROJ ZA ETIKETIRANJE, LETO NABAVE 1975
- SNEMALNO KAMERO S PROJEKTORJEM, LETO NABAVE 1970
- REGISTRSKO BLAGAJNO, LETO NABAVE 1972
- 13 RABLJENIH ŠIVALNIH STROJEV.
Ogled bo mogoč pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. kavcijo.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROG NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge:
1.	VODENJE PRAVNIH ZADEV
2.	VODENJE KAMNOLOMA
3. TEHNIČNE MERITVE
4. ZAHTEVNEJŠA GRADBENOINZENIRSKA DELA
Pogoji:
Pod 1: diplomirani pravnik ali pravnik
Pod 2: rudarski inženir ali tehnik s strokovnim izpitom
Pod 3: geodetski inženir ali tehnik
Pod 4: diplomirani gradbeni inženir
Pod 1 — 4: se zahteva posebna zdravstvena sposobnost
Družinska stanovanja v Novem mestu zagotovljena v letu 1980.
Prijave sprejema kadrovsko splošna služba TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto, Ljubljanska b, 30 dni po objavi.
J
SGP SLOVENIJA CESTE - TEHNIKA TOZD »KOVINAR" ČRNOMELJ
Komisija za kadre in medsebojna razmerja TOZD KOVINAR - ČRNOMELJ razpisuje prosta delovna mesta za:
— VEČ KLJUČAVNIČARJEV
— VEČ STRUGARJEV
Sprejemni pogoji:
— KV ključavničar oziroma strugar
— odslužen vojaški rok
— praksa zaželena
Stanovanj ni na razpolago.
Prijave pošljite na zgornji naslov.
J
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI OS MIRNA
razpisuje prosta dela in naloge
VARUHINJE NA DOMU
za varstvo otrok do 2 leta starosti za določen čas. Poleg splošnih pozitivnih osebnostnih lastnosti mora kandidatka imeti smisel za delo z dojenčki in ustrezne stanovanjske pogoje.
Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi razpisa na OŠ Mirna.
SGP »PIONIR" TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO JEREBOVA 19
objavlja prosta dela in naloge
2 ČISTILK V SAMSKEM DOMU IN DELAVSKEM NASELJU
Prosilke naj prošnje dostavijo splošni službi TOZD gradbeni sektor. Novo mesto, Jerebova 19, v roku 15 dni po razpisu.
♦
1
J
ŠTIPENDIJE ZA PEDAGOŠKE POKLICE
Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto obvešča interesente za kadrovske štipendije, da je bil razpis štipendij za šolsko leto 1979/1980 objavljen v dnevniku DELO 7. marca 1979, v posebni prilogi „Skupni razpis štipendij za šolsko leto 1979-80".
Kandidati naj prijave s potrebno dokumentacijo vložijo do
10.	julija 1979 pri Občinski izobraževalni skupnosti Novo mesto, Kettejev drevored 2.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
NOVO MESTO
dotenjka
obiščite
DOLENJKO
DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE ŠENTRUPERT
objavlja prosta dela in naloge za:
1. VODJO KUHINJE
Pogoji: KV kuharica, 5 let delovnih izkušenj
2. VARUHINJO
Pogoji: končana osnovna šola (8 razredov), imeti mora nagnjenja in sposobnosti za delo z ot/oki
3. SNAŽILKO Pogoji: PKV delavka
Osebni dohodek po dogovoru.
Delo je za nedoločen čas, nastop službe 1. 9. 1979.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
ŠPORTNI KOMENTAR
n
Do jeseni je še čas
Na področju množičnih °blik športne rekreacije srebrno po raznih slovenskih °bčinah vse bolj zanimive zamisli in akcije, ki skušajo v naravo pritegniti vse več občanov. Posebne komisije so * namreč zadale nalogo, o kateri bo v jeseni razpravlja-~ tudi Zvezna konferenca SZDL: na naših športnih >griščih se mora tradicional-nv slika spremeniti. Gledalci se morajo preseliti s tribun 1X0 igrišča in v naravo.
Vsekakor je zanimiva in Posnemanja vredna akcija Mesnokulturnih delavcev iz Murske Sobote. Odločili so
za teden telesne kulture. Namen je jasen. Občanu, ki se Je s športom doslej ukvar-M zgolj naključno, ponuditi dobro pripravljen program. Ta naj bi, kot pravijo športniki, občana ,zastrupil’, tako da bi se poslej s športom ukvarjal redno.
Po nekaterih drugih slo-venskih občinah razpravljajo 0 podobnih akcijah. Na pri-
mer v Ajdovščini Akcijo naj bi imenovali „Dan zdravja, športa in rekreacije“. Pripravili bodo skupinski množični izlet za vse strukture mestnega prebivalstva. V okolici mesta bodo omogočili udeležbo v tipično športnih panogah in dejavnosti z zabavnimi točkami Mnogi menijo, da bodo uspele točke „na pol za šalo na pol zares", zlasti zato, ker obujajo nekdanje tipično ljudske športe.
Povrhu vsega so se organizatorji odločili, da bodo na zbirno mesto prišli peš ali s kolesom. Isto priporočajo tudi udeležencem. Tako bodo naredili velik korak naprej, kajti pridružili se bodo prizadevanjem za čistejše okolje in ne nazadnje tudi akciji za varčevanje z gorivom
O kakšnih podobnih načrtovanih množičnejših akcijah na Dolenjskem zaenkrat še nismo slišali Do jeseni je še čas.
J. PEZEU
Rekordi in zmage Novomeščanov
Atleti z Dolenjskega dosegli v minulih tekmah nekaj lepih uspehov -Cujnik nastopil v Avstriji — Šimuničev rekordni skok -Penca prvi v Gorici
Atletska sezona je na višku, saj atleti potujejo s tekme na tekmo in nastopijo celo na štirih v enem tednu.
V soboto, 2. junija so Cujnik, Okleščen in Penca nastopili na mednarodnem mitingu v Gorici (Italija). Cujnik je zmagal v metu kopja (74,14 cm), Penca v teku na 110 ov. (14,9), Okleščen pa je bil drugi v metu krogle (13„54 m) in četrti v disku (45,54 m).
Novomeščani so nastopili tudi na Zorkovem memorialu v Mariboru. Cujnik je spet vrgel preko 74 m, zelo pa se je izkazal Šimunič, kije v troskoku dosegel nov dolenjski rekord (15,48 m) in se približal republiškemu rekordu Koširja ((MMrb) iz leta 1974 (15,60 m). Cujnik in Šimunič sta zasedla 4. mesti. Kranjčič je preskočil 14,95 m. Košmerlj pa je v teku na 800 m dosegel 1:56,2 in zanesljivo premagal vse svoje mladinske tekmece v SRS.
Na finalu atletskega pokala Jugoslavije v Subotici je nastopilo 6 novomeških atletov. Tekmovanje je bilo na stadionu Spartaka, kjer so skakališča in steza pokriti z umetno snovjo - edina slabost tekmovanja je bila huda vročina. V soboto je Cujnik z 71,38 m osvojil tretje mesto v kopju, Penca s 15,25 s 4. mesto v teku na 110 m z ovirami, Blažičeva pa je z novim dol. mlad. in članskim rekordom 15,3 s zasedla 8. mesto v teku na 100 m z ovirami.
Obetaven začetek, slab konec
Končal
o se je republiško rokometno prvenstvo — Lep uspeh ekipe iz Kočevja, ki je osvojila tretje mesto — Nešportni potezi „Krke" in ..Dolenjske"
Konec prejšnjega tedna se je' končalo letošnje republiško Kometno prvenstvo. Dolenjske ekipe, ki so na začetku začele mi®,'°“etavn°, so vse po vrsti odpovedale. Še najbolj seje izkazala *n obetavna vrsta iz Kočevja, ki je na koncu le osvojila dobro tte*ie mesto.
Ostale ekipe
—r. so razočarale, še NnC'”u Črnomaljci, Sevničani in niti 0nie^ani- Slednji niso zmogli toliko moči, da bi prvenstvo “•grali do konca. Zadnji dve sreča-Jl ® Ormožu predali. Razočarale so tiidi igralke iz Šentjerneja, ki so v ?a“njih tekmah dokazale, da spadajo v družbo najboljših slovenskih e*ip. Čeravno v srečanju z Lisco niso imele možnosti za presenečene, bi morale že zaradi spoštovanja Sevnico"*0 ^r'1' 113 zadn-)e srečanje v
^ezUltati zadnjih srečanj:
INLES - SEVNICA 29 : 29 (16:11)
en^ničani so v Sevnici zmagali za ,e?®k in za uvrstitev na 11. tejnn	j'm zadoščal že neodločen
tudi	^ tekmi so ves čas vodili,
Se 1 za	6 zadetkov, ob koncu pa so
tatmTtali *30r't' za neodločen rezul-seti	pred koncem tekme je iz
Šeke?.I?etrovke izenačil D. Andolj-’ *i je sam dosegel 16 golov.
.DOLENJSKI TISK’
Šestnajsti
Letošnjih že 24. letnih šport-, « iger slovenskih grafičnih dedcev s° se prvič udelcžiu tudi
»Jfci Dolenjskega lista in Knji-nols ki so nastopili pod ime-n> .Dolenjski tisk . Pomerili so tacH ??E°metu> streljanju, orien-Pohodu in namiznem skii1SU'-	ekipami je bilo v
Han u1 uvrstitvi najboljše ljub-nsko Delo, Novomeščani pa se	mest0- Najbolj so
nisai!23*' *ra'c* namiznega testom “ z osvojenim 3. mečen? Pl'Ptav*l‘ največje presene-Bar* I- n?P° P°kal so osvojili A. artell. D. Pezelj in J. Pezelj.
RUDAR - BREŽICE 36 21 (22:10)
Srečanje za 7. mesto v republiški ligi sta vrsti odigrali že sredi minulega tedna. Domačini so bili odlični v 1. polčasu in povsem nadigrali goste iz Brežic, ki so tako osvojili 8. mesto.
ČRNOMELJ - CELJE 26 : 28(11:4)
Domači igralci se v zadnjem srečanju'letošnjega prvenstva niso izkazali. Igrali so slabo, naredili kopico napak in Celjani so zasluženo zmagali ter osvojili 9. mesto. Srečanje si je ogledalo okoli 200 gledalcev.
NOVO MESTO -OLIMPIJA
88:75 (40:37)
V pomembni tekmi slovenske mladinske super lige ita se sredi minulega tedna na igrišču na Loki pomerili vriti domačih mladincev in izbrana vrsta ljubljanske Olimpije. V dokaj slabi tekmi so zasluženo zmagali domači igralci, pri katerih se je z borbeno igro kazal Cerkovnik.
ŠEGA V REPREZENTANCI
Najboljši mladi jugoslovanski atleti se bodo tudi letos udeležili tradicionalnega atletskega tekmovanja „Pokal Evrope za šolsko mladino*. To neuradno evropsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke bo letos 23. in 24. junija v francoskem mestu Lille. Na dvodnevnem tekmovanju bo v reprezentanci nastopalo 13 slovenskih atletov in atletinj, med njimi tudi član novomeškega atletskega kluba Sega, ki bo tekel na 200 m.
MARIBOR -ITAS KOČEVJE 17 : 16(8:10)
V boju za 3. mesto so se Kočevke pomerile z močnimi Mariborčankami. Pred domačimi gledalci so Žerjavove varovanke zmagale za 4 zadetke, in če so hotele osvojiti 3. mesto, so morale igrati na vso moč. Stefanovičeva, Vilceijeva, Mišmaše-va, Novakova, Jeričeva, Turkova, Benkova, Ovnova, Oražmova in S. Jeričeva so se v gosteh izkazale, doživele tesen poraz in osvojile tretje mesto.
LISCA -10
DOLENJSKA
: 0 (b.b.)
Na domačem igrišču so pred tednom zmagale Sentjernejke s 13:12, ' pred zadnjjm srečanjem pa so poskrbele za nešportno potezo in 7. mesto je zasluženo pripadlo mladim Sevničankam.
BREŽICE - STOPICE 11 : 20(6:10)
Čeravno se je stopiška vrsta potegovala samo za 17. mesto, ji niti na misel ni prišlo, da ne bi odšla v Brežice. Ekipa, ki se je vse prvenstvo srečevala z denarnimi tažavami, je tudi tokrat zbrala potreben denar in v Brežicah brez težav premagala domačo vrsto.
Drugi dan se je začel z novomeško zmago na 400 z ovirami (Penca 52,6). Okleščen je vrgel disk 44,20 m, Žužek, ki je še v JLA, pa je v teku na 3000 m z zaprekami ves čas tekel v vodilni skupini, v finišu pa si je priboril 3. mesto z odličnim rezultatom 8:53,4.
Kranjčič je v skoku v daljino s 693 cm zasedel 9. mesto, v troskoku pa je bil s 14,73 cm 5. V obeh
Bo Medveščak ob naslov?
Z dvema nastopoma na kegljiščih doma JLA in restavracije Vodnjak se je v Novem mestu končalo 28. ekipno prvenstvo Jugoslavije. Zmagal je zagrebški Medveščak, venci ar je naslov neuraden, saj so se tekmeci pritožili zaradi registracije Darija Riože.
Tako novomeški organizatoiji niso pripravili razglasitve, pač pa so objavili neuradne izide. Najboljšim posameznikom so novomeška podjetja podelila praktična darila. Prav pa je, da omenimo nešportno obnašanje Nikole Dragaša, trikratnega svetovnega prvaka in stalnega državnega reprezentanta. Ko so mu prireditelji izročili darilo, ga je pobalinsko odvrgel. Povrhu vsega je reprezentant žalil kegljaško organizacijo in predsednika Avgusta Li-IrnvniVa.
Končni vrstni red: 1. Medveščak (Zagreb) 21.067 podrtih kegljev, 2. Gradis (Ljubljana) 20.958, 3. Poštar (Split) 20.934, 4. Čarda (Radenci) 20.879. Posamezni : 1. Dragaš (Medveščak), 1864, 2. Steržaj (Car-da) 1822, 3. Rako (Poštar) 1761,4. T. Križaj (Gradis) 1756, 5. Rioža (Medveščak) 1742 itd.
Sodniška organizacija / Dolehj-ske je tudi to zahtevno tekmovanje opravila zgledno, tako da za svoje delo zasluži pohvalo.
N. GOLEŠ
SEVNICA: KOPITARNA PRVA
Sevniška Kopitarna je bila organizator III. športnega srečanja jugoslovanskih proizvajalcev kopit. Na dobro pripravljenem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati -šah: 1. Kopitarna Sevnica, nogomet:
1. Sevnica, kegljanje: 1. Virovitica,
2. Sevnica, streljanje: 1. Sevnica. Končni vrstni red: 1. Kopitarna Sevnica 110 točk, 2. Tvin Virovitica 90, 3. Vršac 40 točk. Dvakrat poprej so zmagali Virovitičani, tokrat pa zasluženo Sevničani.
J. B.
ŽIDANEK PRVAK NOVEGA MESTA
Minuli teden seje končalo odprto prvenstvo Novega mesta v kegljanju, končni rezultati:	1.	Židanek
(Pionir) 851 podrtih kegljev, 2. Pirc (Novo mesto) 835, 3. B. Vesel (Krka) 833, 4. Blažič (Pionir) 827, 5. Mohorič (IMV) 826, 6. Vukšinič 822, 7. Hrovat (oba Pionir) 819, 8. Z. Goleš (Metlika) 817, 9. Turk 815, 10. Bratož (oba IMV) 804 itd.
N. G.
disciplinah je bil edini mladinec -finalist pokalnega prvenstva SFRJ.
26. in 27. maja je Darko Cujnik nastopil na velikem mednarodnem tekmovanju v deseteroboju v' Goetzisu (Avstrija). Cujnik je v konkureci 25. tekmovalcev z vsega sveta zasedel odlično 11. mesto z 7238 točkami. Rezultati v tekih so bili meneni električno in prav tu je Cujnik dossegel osebne rekorde. 100 m je pretekel v času 11,18, 400 m pa v 49,27s. Osebni rekord je dosegel tudi v krogli - 14,13 m v kopju pa je bil z metom 72,22 m najboljši. Smolo je imel pri teku z ovirami, kjer je na polovici proge klecnil in izgubil ritem in seveda dosegel slabši čas kot je bilo pričakovati.
Kljub spodrsljajem (tudi v disku, daljini in palici ni imel sreče) je premagal vrsto odličnih tekmovalcev, med njimi tudi tri znane deseterobojce iz SZ.
J. P.
TRŽIČ: SVETOVNO PRVENSTVO V MOTOKROSU
Člani tržiSkega komiteja za motokros, ki deluje pri AMD, te že dalj časa pripravljajo na ivetovno prvenstvo v razredu do 125 ccm. Najboljši vozniki so že poslali svoje prijave in organizatorji sporočajo, da bodo letošnje dirke, ki se bodo začele 24. junija ob 14.30, zagotovo med najbolj zanimivimi v letošnjem letu.
STRAŽA - MIRNA 94:72 (40:32)
Košarkaiji Straže, vodi jih trener Janez Vodičar, so tudi po 4. kolu dolenjske košarkarske lige edina neporažena ekipa. Srečanje z vrstniki z Mirne ni bilo zanimivo, zakaj gostje niso bili dorasel nasprotnik dobri domači vrsti. Najbolj učinkovita v domači vrsti sta bila Tavčar (21) in Brsan (20). Mladinska vrsta iz Straže pa je Mirenčane premagala z 111:107 (71:52)
V KRATKEM TRIM AKCIJA
Člani novomeškega Kolesarskega društva bodo tudi letos pripravili vrsto zanimivih prireditev. V kratkem bodo organizirali vse bolj priljubljeno trim akcijo „Vsi na kolo za zdravo telo**, ki jo bodo nato še petkrat ponovili Obenem pa se njihov organizacijski odbor že pripravlja na dve zahtevni prireditvi Na memo-rialni dirki Milana Novaka bodo namreč vozili vsi najboljši Jugoslovani in Tržačani, zelo dobra pa bo tudi udeležba na tradicionalni tekmi „Okoli Grma“.
5
v‘	tefjife* »ji *	•'	-*■
MED ŠTIRIMI NAJBOLJŠIMI - Enajsterica Dolenjske, ki jo vodi trener Ivan Matijašič, je sredi prejšnjega tedna dosegla enega največjih uspehov: po lepi zmagi nad tekmeci iz Domžal (1:0) so se Novomeščani uvrstili v četrtfinale za pokal maršala Tita. Edini, a izredno lep zadetek je dosegel izkušeni Gajič, ki je bil na zadnji tekmi najboljši igralec na tekmi. (Foto: J. PEZELJ)
Sedma zaporedna zmaga
Novomeški nogometaši premagali tudi Ilirijo in so trenutno na 2. mestu - Danes za pokal z Mercatorjem
Kaže, da se bo letošnja tekmovalna sezona za člane novomeške enajsterice končala izjemno uspešno. Po slabem startu v jeseni igrajo Novomeščani vse bolje in po zadnji zmagi minulo nedeljo so dosegli lep uspeh:	sedem zapovrstnih
zmag. V zadnjem srečanju je morala kloniti tudi ljubljanska Ilirija.
V 8. kolu slovenske nogometne lige — zahod so se Novomeščani
Sf„N*N,E REPREZENTANTOM - Izvršni svet novomeške »linT^6 s^uP^‘ne je s telesnokultumimi organizacijami sredi w ul ega tedna pripravil sprejem za članske državne reprezentante i »°Vomeške občine. Po krajšem uvodnem govoru je predsednik kam 683 sveta Jank° Goleš 16 reprezentantom in reprezentant-re uročil priznanja. Na sliki: Janko Goleš čestita atletskemu ^Pfezentantu Malnarju (prva slika) in kolesaiju Zrimšku. (Foto: Pe-
Tihi reprezentant
Odkar je v Žužemberku prevzet športne vajeti v svoje roke zagnani odbojkarski delavec Peter Stor, je nekdaj v športu povsem nepomembni kraj postal v kratkem času znano slovensko odbojkarsko središče. Bržkone bi bili Suhokrajind lahko dosegli še večje uspehe, če ne bi peščica fantov, nadarjenih športnikov, kolebala med košarko in odbojka
Precej časa je bil razdvojeni tudi letošnji maturant Bojan Brulc. Najprej ga je očarala igra pod koši, ni pa mogel zatajiti, da ga mika tudi igra ob mreži. In skromni ter nekoliko vase zaprti fant je kolebal, dosegal uspehe tu in tam ter končno uvidel, da na obeh igriščih ne bo šla Odločil se je za odbojko. In danes 198 cm visokemu bodočemu brucu ljubljanske visoke šole za telesno kulturo ni žal, da se je poslovi od košarkarske žoge. Pod taktirko Petra Štora je z vrstniki dosegel vrsto uspehov. Razen njega so se v republiško reprezentanco uvrstili še Kosmi-na, Kolarič in Škrbe.
„Naša pionirska vrsta se je udeležila celo državnega prvenstva.' Med precej bolj znanimi ekipami na nas ni nihče računal.
V___________________________________
Potem, ko smo si ogledali nekaj srečanj tekmecev, pa smo videli," se z nasmehom spominja simpatični tihi odbojkar, „da našega trenerja na prvenstvu ne bo sram. Imeli smo prav, saj smo bili četrti Nato smo nastopili še na republiškem prvenstvu. Bilo je nekaj smole in za las nam je ušlo tretje mesta Takrat sem za svojo igro dobil prvo večje priznanje. Strokovnjaki so me uvrstili med tri najboljše slovenske pionirje odbojkaije“.
Bojan je po tistem še resneje vadil in potrdil napovedi odbojkarjev. Odlično je igral tudi v mladinski konkurenci, kjer so lani Zužemberčani postali republiški prvaki. Kmalu se je začel za Brulca zanimati državni selektor Kalajdžič. Bojan se je uvrstil v izbrano mladinsko državno reprezentanco in njegove močne udarce so občutili tudi reprezentantje, Bralčevi vrstniki, iz Kube, Romunije, Francije, Madžarske in Leningrada. V dresu z državnim grbom, saj je stalno v najboljši postavi, bo Dolenjec igral še celo sezono.
Zato ni čudno, če so obetavnega odbojkarja obiskali predstavniki nekaterih drugoligaških ekip. Ker si tihi reprezentant želi
nastopiti tudi v članski državni reprezentanci, je sprva pomislil na selitev v Zagreb.
»Vendar smo se končno združili z novomeško ekipo in to je zame v zadnjem času eden večjih uspehov dolenjske odbojke. Se naprej bom oblačil 'naš* dres. Z žužemberško zagnanostjo in mladostjo ter z novomeškimi izkušnjami, se lahko brez težav potegujemo za najboljša mesta v republiški ligi Zagotovo, da ne
prvo leta V ligi bosta namreč igrala tudi lanska zvezna ligaša Salonit in Bovec. Naslednja sezona pa bi lahko bila naša. Sedaj imamo namreč vse: igralce, dvorano, vodstvo. Upam, da se ne bo zataknilo pri trenerju. Potem pa si bomo pridobili še gledalce in prepričan sem, da se bodo povrnili zlati časi dolenjske odbojke.”
J. PEZELJ
pred okoli 200 navijači pomerili z vodilno Ilirijo. V zelo naporni tekmi po soncu so varovanci trenerja Ivana Matjašiča dokazali, da so postali dobro in zrelo moštvo. S hitro in domiselno igro so bili gostom ves čas enakovreden nasprotnik. Obe vrsti sta imeli nekaj lepih možnosti za zadetek, vendar jih nista izkoristili K odmoru sta odšli pri neodločenem rezultatu 0:0.
Tudi v nadaljevanju so gledalci videli zanimivo srečanje. Ko je kazalo, da se bo srečanje končalo neodločeno, so imeli gostje zelo lepo ‘»žnost. V nasprotnem napadu je minut pred koncem Venta lepo preigral gostujočo obrambo, močno strejjal, zadel vratarja, ta pa je žogo odbiL Pritekel je Bradač, poslal žogo proti vratom in zadel vratnico. Na srečo pa je odbito žogo še enkrat zadel in poslal tokrat v prazna vrata. Tako je noro meška enajsterica dosegla sedmo zaporedno zmago in je po 8. kolu na 2. mestu, vendar ima toliko točk kot uvrščena.Ilirija in nekoliko slab-i razliko v zadetkih'.
Danes popoldan pa igra Dolenjska v Ljubljani z Mercatorjem. Novomeščani so se namreč uvrstili v polfinale republiškega prvenstva za pokal maršala Tita in s tem dosegli v tovrstnem tekmovanju največji uspeh.
Dolenjska} Jerman, Primc, Perhaj, Pavlin, Janežič, Vertuš, Venta, Ga-
IS
Bradač, ek).
Supan, Mrak (Rade-
III. SELEKCIJA:
1. NOVO MESTO
Rezultati 20. kola dolenjske nogometne lige tretjih selekcij: Novo mesto - Grosuplje 4:0 in Kočevje -Ivančna gorica 5:0. Končna lestvica: 1. Novo mesto 25 točk, 2. Bela krajina 24, 3. Kočevje 21, 4. Ivančna gorica 6, 5. Grosuplje 4. Novomeščani so se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje za uvrstitev v najzahtevnejšo republiško ligo.
1. BELA KRAJINA
Pred kratkim so se končali boji v novomeški nogometni rekreacijski ligi. Rezultati zadnjega kola: Bela krajina -Straža 5:3 in Elan -Šentjernej 3:0. Končni vrstni red: 1. Bela krajina 7 točk, 2. Elan 6, 3. Partizan Straža 4, 4. Šentjernej 3.
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA
VABI K SODELOVANJU
kandidate za opravljanje del in nalog na področju računalništva
Nudimo zanimivo kreativno delo ter možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja
Zainteresirane vabimo na osebni razgovor v kadrovsko službo, kjer jih bomo podrobneje seznanili z našimi zahtevami in ugodnostmi.
Prednost imajo kandidati z višjo izobrazbo in tisti, ki imajo na tem področju določene izkušnje.
Objava velja 30 dni.
r
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
INVESTICIJSKE
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJA TEHNOLOŠKO SKUPINE
2. VODJA PROIZVODNJE
3. VODJA GOSPODARSKEGA ODDELKA
4. RAZVIJALEC ELEKTRO- II
Za opravljanje del in nalog morajo poleg splošnih pogojev kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka ali višja šola tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj
pod Z: visoka ali višja šola tehnične smeri, 5 let delovnih izkušenj
pod 3.: visoka ali višja šola ekonomske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj pod 4.: elektrotehnik. 3 leta delovnih izkušenj
Za naloge in opravila pod točko 1. in 4. je delovno mesto v Ljubljani, v razvojnem oddelku TOZD Elektroliti, Gubčeva 23.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter poizkusno dobo 3 mesecev. Prijave na razpis naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA - IEZE TOZD Elektroliti, komisija za delovna razmerja, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objave.
„2lTO" - TOZD PEKARNA KRŠKO
objavlja licitacijo
za prodajo rabljenega avtomobila TAM 2001 KRUŠNIK
Licitacija bo 25. junija ob a uri v prostorih TOZD. Interesenti morajo položiti 10-odst. varščino od ocenitvene vrednosti pred pričetkom licitacije.
Ogled vozila in informacije licitacije na sedežu TOZD.
vsak delovni dan do dneva
OSNOVNA SOLA „BAZA 20",
DOL. TOPLICE,
razpisuje opravila in naloge:
— 1 kvalificirane kuharice
- 1 varuške v predšolskem varstvu
Prijave sprejema svet delovne skupnosti 15 dni po objavi razpisa.
f------------------------N
„SEME" BEOGRAD
razpisuje delovno mesto
TRGOVSKEGA POMOČNI KA(—CE) v prodajalni v Novem mestu.
Kandidati morajo imeti končano trgovsko ali kmetijsko šolo
Prošnje pošljite na naslov: „Seme" Beograd, EZD Maribor, Partizanska c. IZ 62000 Maribor.
ČEMU PREDNOST - Najstarejši prebivalec Nemške demokratične republike Emil Wemer iz Suhla je nedolgo tega dopolnil 104. leto. Ko je pojasnjeval svoj recept za dolgo življenje, je povedal, da se je treba ukvarjati s športom in petjem in da je bolje popiti več mleka kot piva. Kako se ob mleku lepo zapoje, pa ni pojasnil.
LJUBITELJI STRANIŠČA
- Delavke v neki tovarni ameriškega mesteca Macon so protestirale, ker jim je uprava strogo omejila uporabo stranišča. Zaradi pogostega odhajanja v ženske toaletne prostore, so uporabo omejili na primerno število, za vsak obisk toalete poleg omejenega števila pa je bilo dovoljeno zadrževati se na stranišču le pet minut. Upoštevanje novih predpisov je nadzoroval poseben stražar s štoparico. Protest ni nič zalegel: predpisi so ostali, demonstrantke pa so vrgli iz službe.
IZDAJALSKA ŠUNKA -
Grizljanje slastne šunke se je hudo maščevalo dvema nepridipravoma, ki sta vdrla v neko pariško trgovino z živili. Med tem, ko sta brskala za denarjem v blagajni, sta prigrizovala šunko. Policija je kasneje proučila odtise zob in na osnovi tega dokaza ujela oba tatiča. Nič ni pomagalo tajiti.
NESREČEN DAN - Frank Velez iz Dallasa je imel hudo nesrečen dan. Ko je zaustavil avto pred semaforjem, sta ga na hitro oropala dva lopova. Ves besen je stekel v telefonsko govorilnico, da bi priklical policijo, a že je začutil nož na rebrih: po denarju je hrepenel še en nepridiprav. Popolnoma razočaran nad poštenostjo ljudi se je vrnil na križišče, da bi se odpeljal, a je z grozo ugotovil, da so mu med tem, ko je iskal pomoč pravice, ukradli avto.
DUAŠKE TEŽAVE - Štirinajstletno dekle iz Portaga nikakor ne zna prav ravnati z obleko. Najprej so jo vrgli iz šole, ker je k pouku hodila premalo oblečena, nato pa so jo v drugi šoli pognali na cesto, ker med poukom ni hotela sleči plašča. Učitelji pravijo, da je dekletce hudo trmasto, sama dijakinja pa pravi, da bo pač hodila brez nedrčka, kadar ji bo vroče, in v plašču, kadar jo bo zeblo. Kdaj jo zebe in kdaj ji je vroče, pa bo odločala sama, ne pa učitelji! Tako!
Človeško blato in volovska kri
(Pred vsako) zimo se mora prej ko še močno zmrzovati prične, debelca prav na debelo do krone namazati s prav gosto žavbco, obstoječo iz ilovice, kra\jega blata, človeškega blata in volovske krvi. S to žavbco namazati se mora pa debelca, kakor rečeno še prej kot prične zmrzovati, v lepem sončnem vremenu, da se na debelcih posuši. Ako ta žavbca vsled zmrzenja ali pa vsled močno, z burjo spojenega dežja odpade, se jo mora ponoviti. Tako namazanega debelca mladega sadnega drevja se ne bode nikdar zajec lotil, pa tudi mah in lišaj ne in v hudi zimi tudi tako lahko ne pozebe.
(Nad 30000) goldinarjev smo imeli stroškov Vel. Poljanah da smo postavili farovž, šolo, zemljišče za farovž, cerkev in šolo kupili ter denar za duhovnika za verski zalog založili. To se sme reči, da je ni v celi Avstriji občine s 400 dušami, da bi toliko storila, oziroma plačala in da bi tako napredovala kakor ta, obstoječa zvečina iz revnih prebivalcev. Ali sme se trditi,
da smo za cerkev in šolo trdno združeni, kakor en mož, in pri vsem tem ne zapaziš, da bi kdo tarnal, da kaj manj premore.
(S posebno) hvalevredno vnemo lotil se je dela naš, v Novem mestu nastanjeni gospod Bohuslav Skalicky, kateri ravno sedaj po raznih krajih vinogradnike v zelenem cepljenji kaj marljivo poučuje. Hvala mu lepa za to. Na zdar pane, tak jest prav.
(P o s 1 a n e c) V. Pfeifer je te dni prepotoval po toči hudo prizadete kraje v Belokrajini, da bi se z lastnimi očmi prepričal o veliki škodi. Ljudje morajo na novo sejati, a nimajo s čim semena kupiti. Gosp. odposlanec se bode z vlado vred potrudil, da dobi siromašno ljudstvo kaj podpore od dežele in države.
(Na smrt) obsojenemu ciganu Simonu Heldu se je dovolila obnovitev preiskave.
(iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1899)
Obtožena zdravila
Zdravila lahko narede več škode kot pa koristi človekovemu zdravju. Tako bi lahko sklepali po zadnjih odkritjih; ameriški raziskovalci raka so namreč ugotovili, da zdravila, katera na veliko uporabljajo za zdravljenje nespečnosti, alkoholizma,
Crehlada, prhljaja in viso-ega krvnega pritiska, povzročajo nastanek raka na laboratorijskih živalih, kar pomeni, da ogrožajo tudi človekovo zdrahe.
Poglavitni krivec je kemična snov antihistamin methapyrilen. Uporabljajo jo za mešanje stotin zdravil, do katerih je v ZDA moč priti brez receptov. Raziskovalci so poskusnim podganam dajali dnevno ustrezno količino te snovi, ki naj bi ustrezala količini, kakršno zaužije človek pri jemanju tabletk, nato pa so čez čas živali natančno pre-• skali. Ugotovili so, da se je m poskusnih živalih v večini primerov razvil rak.
„Snov je zelo rakotvorna", opozarja dr. William Lijinsky. „Mnogo bolj kot saharin. Ljudje pa jo uživajo na veliko."
Nič manj nevarna snov ni reserpin, sestavina zdravil proti visokemu krvnemu pritisku. Okoli 600 podgan in miši je med poskusi dobivalo doze te snovi; poledica: nastanek raka na dojllih pri samicah in rak na plodinih organih pri samcih. Laboratorijski dokaz o škodljivosti snovi ni presenetil nekaterih zdravnikov, ki so že prej sumfli, da snov povzroča pri ženskah raka na prsih. Ker je snov uporabna pri tako rudih boleznih, kot je srčni napad, prekinjeno delovanje edvic ipd., se mnogi zavzemajo, naj ostane še naprg v uporabi, češ da so dobre 1 astnosti snovi številnejše cot morebitna nevarnost za raka. Strokovnjaki za zdrav-jenje visokega krvnega pritiska pa opozarjajo, da v praksi niso naleteli na primere, ko bi bila tovrstna zdravila krivci za nastanek raka pri bolnikih.
Med obtoženimi snovmi je še selenium sulfid in di-sulfiram. Prvi se nahaja v šamponih proti prhljaju, drugi pa je primeren za zdravljenje alkoholizma.
Rešitev prejšnje križanke
«	ar	zrn.	-H*			TS	...		15
	B	L	O	k.	sr		1		
	RO		L	o	...	e	D	e	N
	A'P		e	L		R.	£	L	e
	Ni A			A	L	O	A	.....	••
>T	i It		0	š,	A	E>	L	1	•M«
	KjA		t>	i	J	A	ff?	R	G,
i	*XP	R	A	N	A	w	Z	O	R
i e.	K	EH	•	«™	V	R	A	N	A
b	A	s	i?	f	T	A		l	N
6	b	i	T	H	...	K	A	T	A
	\	s	T	O	5^	A	R	A	T
Služabnik John Brovra in kraljica Victorija. Fotografija j«1 posneta leta 1863.	,
Kdo v kraljičini postelji?
Zgodovinar MacDonald trdi, da je britanska kralj’5 Victoria spala s službanikom in imela z njim otrok*
Naj bo skrivnost še tako skrbno čuvana, prej ali slej pride na dan, pa četudi gre za tako intimne skrivnosti, kot so dogodki v kraljevski spalnici. Britanci so se pred štirinajstimi dnevi seznanili s stoletno skrivnostjo: njihova slovita kraljica Victoria je delila posteljo s svojim škotskim služabnikom, bila baje celo z njim tajno poročena in mu rodila otroka.
Do tega zanimivega podatka je prišel zgodovinar Micheil MacDonald po desetletnem raziskovalnem delu. Govorice, da je bilo med kraljico in njenim priljubljenim služabnikom Johnom Brovvnom nekaj več kot zgolj prijaznost, so sicer krožile po dvoru, vendar so ostale čenče, dokler se jih ni po sto letih lotil zgodovinar. Ugotovil je, da se je romanca med monarhinjo in njenim služabnikom začela leta 1861, ko je umrl kraljičin mož princ Albert.
Žalostna vdova je bila takrat stara 42 let. Z Brovvnom se je lepo razumela tja do svoje smrti. Njun sin naj bi živel v
Parizu
umrl.
do leta 1950, ko je tam
Na osnovi kakšnih dokumentov je prišel do senzacionalnega odkritja, zgodovinar noče povedati Izdal je le eno dokažimo gradivo, namreč priznanje duhovnika, ki je menda čudni par poročil.
In kaj pravijo predstavniki sedanjega kraljevskega dvora? Zanikujejo resničnost take zveze. Uradni predstavnik dvora je
dolenjski list pred 20 leti
^____________________________________________________
Ni za zelo hitre moške
IMAMO ŠE VRSTO postopkov in sredstev, ki se uporabljajo v kontracepcijske namene. Vsi so manj ugodni in veliko manj vami od pravkar omenjenih. Najbolj razširjen je verjetno coitus inter-ruptus. Občevanje poteka sprva normalno, mož pa se nato predčasno umakne in izbrizga spermo izven nožnice. Postopek je preprost in ni treba zanj nobenih priprav. Ni primeren za zelo hitre moške in za tiste, ki sami sebe natanko ne poznajo. To ni povsem zanesljiv postopek. Neprimeren je dalje za zelo počasne žene in za tiste, ki ne zaupajo možu, da bo pazil. Zelo pogostoma pa odpove, kadar je mož pijan.
VASICA SVETI VID Dobrinski na otoku Krku ima samo 72 prebivalcev. To še ni taka posebnost, toda teh 72 vaščanov ima 10 avtomobilov in 12 motociklov.
MLAJŠI PIONIRJI so prihajali vsak dan na igrišče v Stopičah. Mladine je v vasi malo in razen štirih mladincev nihče ni obiskoval igrišča. Kadar pa so prišli, jim je upravitelj nosil rekvizite in za njimi pospravljal, čeprav so ti junaki že nad 16 let stari. Tudi njih vedenje do starejših ljudi ni bilo primemo. Tako upravitelj kljub vsem naporom ni dosegel množičnost. Starejši so bili mnenja, da se z motiko prav tako razgiblješ.
NAJSTAREJŠA BOLOKRANJICA, Uršula Plut s Cerovca pri Semiču, je lani dopolnila sto let življenja. S 55 leti se je prvič peljala z železnico, pri 99 letih pa prvikrat z avtomobilom. Njena najdaljša pot v življenju: v Novo mesto in nazaj.
MIRENČANI PRAVIJO, da imajo tovarno nalivnih peres, a v mirenskih trgovinah ne dobiš njenih izdelkov. Če hočeš kupiti domače, mirensko pero, se moraš peljati ponj v Novo mesto ali Ljubljano. Pravijo pa, da s« peresa dobra, zato sijih takor želijo.
JUGOSLAVIJA BO IMELA čez 10 do 15 let prvo uporabno jedrsko energijo, z. ^jtavljajo naši znanstveniki.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 11. junij a 1959)
dejal, da v kraljevskih arh>^ Windsoiju ni niti najmanj] dokumenta, ki bi vsaj t podprl omenjene čenče. W temu pa Mac Donald obljub da bo kmalu napisal knjif kraljici in služabniku. In * nja kraljica? Molči.
Elektronska napove^
Žepni računalnik za loge in horoskoparj*
L JJ*. ^ izgubil čut za vredno-Sni se epidemija slepote, se 5™'! pomanjkanja zmožnosti, 1 zaznali ubranost.
K LORENZ
D je ljubezen biznis, če j to neha biti, se sprevrže v rost> ki ne sodi na ta svet.
M. A. ASTURIAS
mesto v j franciji
gr. mati bonov
igura
peketanje
prebivalke
kit.mesta
kirina
enakost v pravicah in dolžnostil
sitasta
kost
nočno
zabavišči
del
obraza
stvar
am.zgod
kraj
barij
komunist.
part.ital.
fr.sklada
ML
lat.
predlog
berite dl
gra s kartami
borišče
rdečilo
antonkos
v vsako hišo dl
teta
reševalni
čoln
dpmovina Rirke .
deT
Ri.a.sa.
prva len
Mu-
sila
nempesnik
inslikar
hans)
am.m.ime
stvarnik
sveta
dežnik
pristaš
rasizma
anton
ocvTiL
gr.basno-pisec
spona
berite dl
poudarek ost
ogorek
Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši
januš goleč
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiji!i
Kdor meni, da je nap
pj
pometel s predsodki in w verjem, se hudo moti. Na jone je takih, ki tako ali] gače veijamejo v magično znamenj in stvari. Ne naza® o tem dovolj zgovorno f čajo horoskopi po časopisi1 revijah. V zadnjem času pa * vraževernem pridružil še nalnik. Najsodobnejša tehi je namreč priskočila na pot horoskopaijem.
Ameriška tvrdka Col ec«
Okamenela straža davne skrivnosti
Kdo je pred 5 tisoč leti postavljal ogromne kamnite bloke? — Prve astronomske opazovalnice — Megaliti so stali že veliko prej kot egipčanske piramide
Preko bretonskih ravnic v severozahodnem delu Francije je najbolj nenavadna straža na tem svetu: pri kraju Camac stoje v 4 kilometre dolgi vrati ogromni pokončni kamni. Kot malo-katera stvar na obličju naše zemlje so skrivnostni, zaviti v komaj Predimo temo tisočletij. Četudi so jih proučevali, merili, tehtali, prerisovali, odkopavali, razvrščali po velikosti in teži, pa hsočletni spomeniki davne kulture niso izdali svoje skrivnosti.
| Prav tako skrivnostni so, kot so bili pred stoletji, ko je ljudska § domišljija stkala legendo, po kateri naj bi bili to
čunalnik Zodiac. Napravo v® —.---------------------o—~	—
paja baterija, namenjena p ! na osnovi dosedanjih najdb.
Omski vojščaki.
Garnaška vrsta, kot megalitske tvorbe v Bretaniji imenujejo, je s svojimi tri tisoč skalami, razvrščenimi v 11 ali 12 vrst, le droben del nekdanje velike verige, ki je segala od južne Švedske preko Britan-
poslala na tržišče astrološki § skega otočja, Francije in Španije x„nofn:b-	m te do Portugalske. Tako vsaj domne-
tako »strokovnjakom običajnemu smrtniku. Z nf mogoče dobiti odgovore vprašanja, kot so: Ali naj M potujem? Je jutri primeren' za nakup nove stvari? Boi? videl prijetno znanko? Bo bežen dolgo trajala? Mali nalnik oblikuje odgovore
uje
strogo astrološki osnovi, saj« računava položaj zvezd in L netov glede na datum in * rojstva vprašujočega. * Izdelovalci pravijo, da TA , ni igrača, ampak resno p°! galo astrologom. Cena je merno nizka: 50 dolarjev, i
Kdo in zakaj je postavljal °8romne kamne pokonci in jih ■^zvrščal v sistematične verige? N® to vprašanje je več odgovorov, P°vsem zanesljivega pa nobenega. Zgodovinarji so kamnite tvorbe ‘menovali megalitski spomeniki obseda izvira iz skovanke, »stavljene iz dveh starogrških besed: JJioga in lithos - velik in kamen). ^Prva so jih pripisovali starim Ga-*Cem. Njihovi svečeniki druidi naj o> zaukazali graditi ta veličastna, a Preprosta svetišča za opravljanje ferskih obredov. Vendar pa si te2ko zamislimo, da bi Galci Zn*ogli zgraditi v času svojega ob-
okameneli
stoja tako ogromno verigama tako velikem ozemlju. Še danes je okoli 50 tisoč preostalih skal, mnogt med njimi pa tehtajo več kot sto ton. Ob nekdanji graditeljsld tehniki, izredno primitivnih prevoznih sredstvih je takšen podvig resnično komaj verjeten v dobi nekaj stoletij.
Najlepši megalitski spomerik predzgodovinskega človeka se nahaja v Angliji. To je sloviti Store-henge. Največja po površini pa js omenjena carnaška vrsta. Na nekaterih megalitih so odkrili čudovite abstraktne vzorce in skrivnostne, simbole. Umetnostni zgodovinarji jih uvrščajo med najlepše abstraktne risbe kamene dobe. Rekorder med megaliti je kamen pri Kerloa-su. S svojimi 12 metri je najvišji kamen, medtem ko je Veliki menhir pri Locmariaqueru najtežji megalit: tehtal je okoli 300 ton, ko je bil še cel; danes je razlomljen na pet kosov.
V začetku tega stoletja so bili zgodovinarji prepričani, da so divja evropska ljudstva na kulturni stopnji kamene dobe postavljala pokonci velike skale in tako grobo oponašala veličastne in prefinjene zgradbe v Grčiji in starem Egiptu. Leta 1967 je profesor southamp-tonske univerze s pomočjo karbonske metode ugotavljanja starosti dokazal, da so megalitske tvorbe starejše od egipčanskih piramid in sploh od grških templjev. Ko so v Evropi megaliti že stali, so se Egipčani še učili gradbeništva s postavljanjem ilovnatih zidov.
še več: najstarejši megalitski spomenik v Bretanji so postavili okoli leta 3800 pred našim štetjem in je tako najstarejše poznano gradbeno delo na svetu sploh. Celotno obdobje od najstarejšega do najmlajšega megalit-skega spomenika je dolgo 2 tisoč let.
Ljudje, ki so jih postavljali, so bili nedvomno daroviti in domiselni graditelji. Takrat konj kot vprežna žival še ni bil poznan, niso še izumili voza, oziroma kolesa, niso poznali kovinskega orodja niti kakšnih drugih možnih orodij. Na voljo so jim bile le preproste vdovske zaprege in sila lastnih mišic. Kljub temu so bili kos podvigom, na kakršne še tisočletja kasneje ni nihče drznil pomisliti
O graditeljih megalitskih spomenikov ne ve zgodovina skoraj nič. Ker še niso poznali pisave, niso zapustili nobenih sporočil o sebi Za njimi je ostalo nekaj kosti, sekir, puščičnih osti, čaš, sponk in seveda grozljivi skalnati velikani. Iz teh bornih ostankov so moderni arhedogi izvlekli nekaj zelo skopih podatkov o skrivnostnih graditeljih. Domnevajo, da so prišli iz zahodne Azije in prinesli v Evropo umetnost približno takrat odkritega poljedelstva in gojenja živine. Sčasoma so se spojili z lovskimi plemeni, ki so deset-tisočletja blodila po evropski divjini, ter z njimi začeli izsekavati gozdove za primitivno obdelovanje zemlje.
Toda čemu so se lotevali postavljanja skal? Upokojeni univerzitetni profesor Alexander Thom je razvil teorija, po kateri naj bi bili megalitski spomeniki primitivne astronomske opazovalnice, s pomočjo katerih naj bi ugotavljali letne čase, sončne in lunine mrke ter iz teh naravnih pojavov poskušali ugotoviti, kako bo z letina Po profesorjevem mnenju je tisti čas obstajala prava gradbeniška šda, v kateri se je usposabljal družbeni sloj graditeljev. Tl so potovali po vsej severni in zahodni Evropi in postavljali nenavadne zgradbe. Delno govori tej teoriji v prid dejstvo, da so vsi megaliti obdelani zelo podobno in da je njihove mere mogoče zvesti na enotno osnovno mero, ki je bila dolga 82,3 cm. Težje je pojasniti, zakaj je gradnja megalitskih spomenikov pred 3700 leti tako rekoč hipoma zamrla po vsej stari Evropi
'i
V '
\ V
Ijo
»Stezosledec, za o^al je z mojim
9i
-— — —   'l|Jpr. - m - mm USVJIIII
otrokom?« je naIfl!u|t^ •» vg!°ra vprašal šepetajoč glas. Toda » je ^ te*osledec sta ga takoj prepoznala1 1
'k MahZantov’ >>^az
sem zdrava,« je vzh* ?0, el, »a kaj je s teboj, ljubi oče?°trok moj, mislil sem, da so tod’	'»»!« je iztisnil
stari vojščak, poteri1	Začel bridko
stokati.
95.
Mabel in Stezosledec sta hlastno pohitela k vratom. Ko pa sta jih odprla, se je seržan-tovo telo, ki se je od zunaj naslanjalo nanja, kakor mrtvo zvrnilo v vežo. Stezosledec ga je prestregel in ga odnesel na ležišče, ki ga je v naglici pripravila Mabel. Nato ga je preiskal in v svojem življenju je videl že preveč hudih ran, da bi mu bil lahko ostal še kakšen dvom.
96.
Seržantu Dunhamu je sovražna krogla prebila prsi in njegovo življenje se je iztekalo. Ko mu je Mabel dala piti, je odprl oči. »Samo da si ti ušla morilskim rokam,« ji je dejal, potem pa se je obrnil k Stezosledcu: »Toda povejte mi, prijatelj, kaj se je zgodilo?« — »To je žalostna zgodba,« je dejal ta in povedal, kar je vedel, ter dodal: »Bili smo izdani.«
9
11
IH
1
Hi
a
Takrat, v starih cajtih, ko je bil Pelujnsekov Grega mladec kakor sveča, so mladi pili, peli ter juckali, da je odmevalo iz dolin ter grap. Starejši so se hudovali, preklinjali ter klicali kako šibo božjo nad preveč razmnoženo golazen rakov. Zakaj na eni strani vedra lica, na drugi nakremženi obrazi?
V štirih mesecih brez črke „r“, v katerih je cvetel pred desetletji lov na rake, je moška mladina in nekaj starejših lenuharilo ob večjih potokih in še posebno po travnikih ob Sotli, ki je bila dolga leta neizčrpno ležišče rakov. Vsakega negruntaija so imdi za tepca, če je v omenjeni dobi rakov prijel za resno delo, saj je pri kdičkajšnji lovski spretnosti s poležavanjem ob vodi zaslužil 6 goldinarjev na teden. Raki iz Sotle in njenih pritokov so bili iskana slaščica. Židovski prekupd iz Zagreba in tudi od drugod so kupovali vsak teden po nekaterih krajih ob Sotli od njenega izvira pri Rogatcu do izliva v Savo rake, katerih lov ter prodaja sta bila dobro organizirana. Cene rakom so šle navzgor ter navzdol, kakor je bilo povpraševanje v večjih mestih. Gotovo je bilo lepo, da, veliko, če je postopač izkupil za nalovljene rake po 6 gld. na teden. Za to vsoto bi bil tedaj lahko utonil v vinu.
Lov na rake ni bil nobena težava in brez nevarnosti. Rakarji so imdi mrežice na drogih, katerim so pravili ob Sotli „ravšlji“. Lovd na rake so imeli lovišča ob potokih in rekah v nekakem nenapisanem dogovoru razdeljena med seboj. Ribiških ali lovskih kart koj po popolni odpravi tlake ni bilo, je pač rakar čuval nad svojim loviščem in ga je bil pripravljen braniti v potrebi celo z - življenjem.
Lovsko opremo je tvorila kaka desetorica mrežic, par šib za natikanje vabe in večji lesen zaboj, kjer je rakar hranil nalovljeni plen do prihoda židovskega kupca.
Za vabo so služile žabe, živinska jetra in sploh mrhovina. V Pelujnsekovih starih cajtih ni bilo po grapah ter mlakah spodnjih krajev žabe, če bi bil dal bogzna koliko za njo. Če pa se je kaka žabja begunka drznila zakvakati v mlakuži, io je ubralo za njo na desetine rakarjev, kakor bi se pehali za zlatom ali biseri. Žaba je bila najbolj iskana vaba za rake.
Rakar je nastavil v vodo ravšdj. Nad mrežico je navezal ali nabodd na šibo živo žabo, legel v travo in čakal, da je prikolovratil odkod izpod korenin v tolmunu rak ter se lotil žabe. Pri nacukavanju ter mrcvarjenju vabe se je v svoji nerodnosti prevrnil s šibe v spodaj nastavljeni ravšelj, iz katerega zlepa ni pogodil.
En rakar je imd nastavljenih po deset in še več mrežic, ki jih je hodil pregledovat v določenih presledkih in pobirat iz njih plen. Najrajši in največje rake so vabili v pasti z živimi žabami, če ni bilo teh pa s smrdljivim mesom. V nočeh so lovili rake tudi pri svitu plamenic po vodi ali zunaj po travi, ko so se razlezli na pašo.
Ujete rake so shranjevali v preluknjanih lesenih zabojih, v katerih so bile koprive. Zaboj je plaval v tekoči vodi in je bil pritrjen za verigo na žabico za stop, drevo ali za korenino. Nalovljene rake so krmili z vsem mogočim in so po zabojih pri miru ter obilni hrani kar vidno napredovali glede teže. Žid je kupoval le prvovrstno blago, katerega ni bilo nikoli dovolj.
Kakor je razvidno iz dosedaj povedanega, lov na rake ni iztiskal potnih srag in ni mučil rok s krvavimi žulji. Rakar je smrdel od lenarjenja ob vodi in le tu in tam je dvignil svoje ude in šel gledat, če morda ni dremal zastonj.
Rakarji navadno niso silili eden v drugemu v lovišče. Če so izsledili tak prestopek, sta ga rakarja kar sama med seboj poravriala z batino in dostikrat je prišlo do resnih poškodb in smrtnih primerov.
Večkrat se je zgodilo, da so zaspanim rakaijem nagajali otroci, jim izmikali plen in se posmehovali lenuhom. Stokrat goije mlademu kradljivcu, če ga je zgrabila rakaijeva roka za lase ali ušesa! Smrtnemu maščevanju se je izpostavil pre-drzneš, ki se je upal iz kateregakoli vzroka opraviti malo potrebo v zaboj, v katerem je rakar čuval nalovljeno blago za prodajo. V takem primeru so pitani raki poginili in rakar je zlobnežu prisegel smrt, ako mu pade v roke.
Iz tega so čitatelji lahko sprevideli, da so bili rakaiji pri sijajnem zaslužku in pri vedno spočitih udih Židane volje. A zakaj se je hudoval nanje ostali svet? Le pomislite, da so se rakarji podali ob vode v aprilu in se potikali tamkaj štiri mesece. Ne samo pomandrali, z lenuharjenjem so požgali seno ter otavo vsem posestnikom, ki so imeli travnike ob Sotli ter njenih pritokih. Da bi se bil upal kak gruntar obregniti ob rakaija zaradi uničevanja živinske krme, se najbrž sploh ni zgodilo. Kdor bi bil hotel čuvati svojo last s svarilom ali kreganjem, bi bili planili po njem vsi rakarji tistega okoliša.
Kar ne more ven iz razljutenega človeka, ga še bdi bdi ter mrcvari. Zato si lahko predstavljamo, kako so dajali gospodami duška svoji prikriti jezi, če so bili sami med seboj.
V mesecih, ko se pojavi rak, ima kmet največ dela. Za obdelovanje posesti so potrebne tdikokrat prav krepke moške delovne moči.
Takrat, v rakovih cajtih, je večji kmet komaj obdržal doma svojega za delo sposobnega sina, ne pa bajtar ali najemnik. Moški revnejšega stanu so bili rakarji in so se norčevali iz vseh, ki so se pehali za plugom, koso in motiko. Krepkih delovnih moči je primanjkovalo po deželi in to je naganjalo gospodarjem žolč do preldpevanja.
Od takih korenjakov so nekdaj rakaiji živeli lagodno življenje. Slovenske reke in potoki so jih bfli polni, zdaj pa so raki le v odmaknjenih manjših potočkih. (Foto: M. Markelj)
1>«TA
m s um
V 30 dneh mora iz stanovanja
Dogovori s predsednikom občinske skupščine ne morejo vplivati na črko zakona — Če odpoveš po svoji volji, se moraš izseliti - ščiti 10 let delovne dobe
—\
Sodišče združenem dela v Novem mestu je odločilo, da je Branko Polimac iz Črnomlja dolžan v 30 dneh izprazniti stanovanje, ki mu ga je dodelil Center srednjih šol. Pred tem morajo Polimcu dati na voljo najpotrebnejše prostore.
Predstavnik centra je navajal, da je bilo Polimcu stanovanje dodeljeno glede na službo. Ko
dežurni poročajd
OB COLN - Novomeščanu Binetu Bajcu je te dni nekdo odpeljal dvosedežni kanu zelene barve. Med brati je bil vreden 8.000 din.
DOBRO SE JE OPREMIL -Ferdo Cvek iz Drenja je 8. junija parkiral fička na Cesti krških žrtev v Krškem, ko se je zjutraj naslednjega dne vrnil k avtu, je odkril, da je ponoči nekdo vlomi vanj. Cvek je ob radio, kasete, sončna očala, pepelnik in naslonjala za gjavo.
Škode je za 9.000 din.
TRI KOLESA - Marija Gradlič s Hrasta pri Mirni peči je pri domači vasi te dni parkirala osebni avta Nesiani zlikovci so z avta sneli tri kolesa, razdelilno kapo in garnituro ključev. Škode je za 1500 din.
HIŠA ZGORELA - V noči na 8. junij je v Avguštinah nad Kostanjevico zgorela lesena opuščena hiša Antona Pešiča iz Dolšce pri Kostanjevici. Kako je prišlo do požara, še raziskujejo. Hiša je stala na samotnem kraju. Škode je za 5.000 din.
pa je delovno razmerje prenehalo (na željo Polimca), ni bilo več razlogov, da bi še naprej bival v stanovanju, s katerim gospodari center. Slednji je zato stanovanje zahteval nazaj, stanovalec pa se za to ni zmenil.
Polimac je pismeno izjavil, da je res odpovedal službo, ne bi pa rad opisoval okoliščin, la so ga privedle k temu. S svojo namero je seznanil predsednika skupščine občine Črnomelj. Na drugo delo da je šel zaradi občinskih interesov.
Sodišče je ugotovilo, da je bilo Polimcu res dodeljeno stanovanje, da se je vanj vselil ter da v njem še prebiva. Stanovanje je dobil zaradi delovnega razmerja s Centrom srednjih šol. To je zlasti razvidno iz pogodbe, ki izrecno določa, da mora stanovalec, ki odpove službo, stanovanje izprazniti. Polimac je odpovedal po svoji
GORELO V RAGOVEM LOGU
Ogenj je 7. junija dopoldne zajel 5 arov gozda v Ragovem logu. Požar so takoj zadušili. Kaže, daje plamene zanetil malomarno odvržen cigaretni ogorek.
volji, zato se je dolžan izseliti. Okoliščine, zaradi katerih je Polimac odpovedal, niso pomembne. Poleg tega tudi nima
skupaj 10 let delovne dobe, od tega 5 let pri centru. Zato ne more uživati varstva, ki ga sicer daje zakon o stanovanjskih razmerjih. Taka je črka zakona, na katero dogovori med Polimcem in predsednikom občine ne morejo vplivati.
IZGUBIL RAVNOTEŽJE -Ljubljančan Jože Resnik (50 let) se je 4. junija peljal na kolesu z motorjem proti Radečam. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel. Mavec na desno roko so mu nadeli v brežiški bolnišnici
PREOZKA CESTA - Jože Ogorevc iz Bukošta je 4. junija vozil z osebnim avtomobilom od Dobrave 'jtroti Cundrovcu. V nepreglednem a^nku pri domači vasi seje srečal s tovornjakom, ki ga je vozil Karel Zorkayz Cundrovca. Na ozkem vozišču rta vozili trčili. Pri tem je bil Ogorevc ranjen; odpeljali so ga v brežiško bolnišnico.
V JAREK - Anton Senica iz Praprotnega je 6. junija vozil s tovornjakom od Sevnice proti Planini. V Orešju je v ovinku zapeljal v levo in v jarek. Voznika so odpeljali v celjsko bolnišnico.
VEČKRAT SE JE PREKUCNIL - Bojan Ostanek iz Dal.'Medvedjega sela se je 6. junija peljal z osebnim avtom od Trebnjega proti Novemu mestu. Na karteljevskem klancu je dohitel kolono vozil, ki je počasi vozila za tovornjaki. Ostanek je zavrl, avto je zaneslo na desno bankino, kjer se je večkrat prekucnil. Voznika so odpeljali v novomeško bolnišnico.
\
Brezplačno do brezhibnosti
Akcija sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — En dan bodo zastonj pregledovali motorna vozila
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravil enodnevno akcijo „Brezhibno vozilo je varno vozilo". Akcija po posameznih krajih od 16. do 28. junija.
Sodeluje 22 od 26 organiza- junija pri Zastava avtu —Tozd
cij, ki so v Sloveniji'pooblašče-ne za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil. Po en dan bodo brezplačno pregledovale vozila, opozaijale na napake in svetovale voznikom, ki se bodo oglasili pri njih. V Kočevju bo akcija 23. junija pri Avtu Kočevje, v Brežicah 23. junija pri Prevozu, v Krškem 23.
TREŠČILO V KOZOLEC
V nedeljo popoldne je treščilo v kozolec Martina Kerina v Malem Podlogu. Na kozolcu je bilo 20 ton sena, ki pa so ga člani prostovoljnega gasilskega društva iz Vel. Podloga s pomočjo sosedov večinoma rešili Kozolec se bo dal popraviti, škode pa je zaradi gasilske budnosti samo za 5.000 din.
RAZBIL
ŠTIRINAJSTICO
Minuli petek popoldne je Rajko Soldar iz Tuzle peljal R-14 s preizkusno tablico od Novega mesta proti Karlovca Na cesti od Metlike proti Jurovskemu brodu je Soldar prehiteval osebni avto. Ko se je vračal na svojo polovico ceste, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na bankino. Hitro je zavil v levo in avto se je prekucnil v jarek. Vozniku ni bilo nič, na novi pločevini pa je za 70.000 din škode.
NEPREDVIDNI FANTIČ
Miloš Mandič iz Bihača je 6. junija popoldne peljal z osebnim avtom od Novega mesta proti Metliki. Izza parkiranih avtomobilov pri gostilni Badovinec na Jugorju mu je pritekel na cesto 3-letni Peter Badovinec z Jugorja. Mandič je močno zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Petra so odpeljali v novomeško bolnišnica
IZSILJEVAL
PREDNOST
Janez Kamin s Pristave pri Trebnjem se je 6. junija zvečer zapeljal z osebnim avtom s Temeniške poti v Starem trgu v križišče z regionalno cesta Pri tem je trčil 18-letnega Dušana Jegliča, ki se je po prednostni cesti pripeljal na kolesu z motorjem. Jegliču je zlomilo roko in nogo, zdravijo ga v novomeški bolnišnici
Iskra je preskočila na seno
Velik požar v Starem trgu pri Trebnjem — Ogenj zajel tudi sosedovo hišo
V Starem trgu pri Trebnjem je 5. junija popoldne gorelo gospodarsko poslopje Viktorja Huča. S puhalnikom, ki ga poganja elektromotor, so spravljali mrvo v gospodarsko poslopje, ki je deloma leseno, deloma pa zidano. Med delom se je v elektromotorju zaiskrilo, suho
Servis Krško, v Novem mestu pa 22. junija pri Pioniiju. Pregledi bodo v rednem delovnem času.
V akciji bodo na tehničnih pregledih preveijali predvsem zavore, krmilni mehanizem, prevmatike in svetlobne naprave. Torej dela in mehanizme, ki so za varnost prometa najpomembnejši in na katerih so napake ali okvare najpogostejše.
UBILA GA JE ELEKTRIKA
Na domačem dvorišču se je v soboto smrtno ponesrečil 14-letni Alojz Cvelbar iz Zame-škega. Pri delu z električnim betonskim mešalcem je fanta močno streslo, nezavestnega so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati. Kaže, da je do nezgode prišlo zaradi napačne električne vezave.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Pred dnevi so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 22-letnega Muharema Adroviča iz Dolenjskih Toplic. Fant se ga je nalezel, sedel v avto in se vozil po Novem mestu. Nekaj pred drugo zjutraj mu je na Zagrebški cesti razneslo zračnico. Avto je pustil kar na sredi ceste, sam pa jo je mahnil na postajo milice, kjer ni vedel povedati, kaj bi rad. Užaljen zaradi »nerazumevanja*1 je začel razgrajati, no, za rešetkami se je končno le pomiril.
• Novomeški miličniki so priskrbeli vzgjavje tudi vročekrvnemu Angležu ki je bil gost hotela Metropol. John ti je preveč vneto hladil žejno grlo, poklicati so marali može postave. Ti so otočana prepeljali v bolnišnico, kjer so mu vzeli nekaj z maligani pomešane krvi. To možaku ni bilo preveč všeč, spravil se je na zdravnika in sestre. -Se bo Anglež pred sodnikom za prekrške sprevrgel v „Franco-za“?
ČEZ ŽIVO MEJO V HIŠO
Ivan Ravni č iz Novega mesta
NE DAJO SE PRESENETITI - Alarm za zračni napad,
dužbe so delo opravile prav dobro, pravi skupna ocena. J Sevniški gasilci, ki slavijo stoletnico, so prihiteli k stolpnici 4 pičlih štirih minutah. PH reševanju je sodeloval tudi £
‘ _________________ 1____»____________________    1___„ \/„A 5
št. 23 v 1
helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve. Več ^ o vaji v naslednji številki Priloge. (Foto: A. ŽELEZNIK) £
sen balkon in del ostrešja. Požar so omejili gasilci, ki so prihiteli tudi iz Novega mesta. Zgorel je leseni del Hučevega gospodarskega poslopja, tako da je škode za 280.000 din. Za 10.000 din škode imajo tudi Šušteršičevi.
ZASTAVA AVTO
LJUBLJANA,
TOZD SERVIS KRŠKO Bohoričeva 10, Krško
razpisuje naslednje delovne naloge:
1. DIREKTOR TOZD	.j Pogoji:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri
— pet let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih delovnih nalog
— moralno-politična neoporečnost
objavlja naslednja dela in naloge za nedoločen čas:
2. FAKTURIRANJE IN BLAGAJNIŠKA DELA
Pogoji: srednja ali nepopolna srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, znanje strojepisja, 6 mesecev delovnih izkušenj
3. OPRAVLJANJE OSNOVNIH AVTOMEHAN-SKIHDEL
Pogoji: KV avtomehanik, vozniški izpit, 6 mesecev delovnih izkušenj
4. PRANJE, PODMAZOVANJE Z DOVOZOM IN ODVOZOM VOZIL
Pogoji: KV delavec, vozniški izpit, 6 mesecev delovnih izkušenj
5. ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV, SERVIRANJE TOPLEGA OBROKA
Pogoji: PK delavec, 3 mesece delovnih izkušenj
Delavec pod številko 1. opravlja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in bo imenovan za 4 leta. Kandidati pod številko 1 naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in rezultatih dosedanjega dela zaprti ovojnici v 15 dneh po dnevu objave na naslov: DO Zastava avto, Ljubljana, Celovška 150, splošna, kadrovska in pravna služba, z oznako na ovojnici: „Za razpisno komisijo".
Ostali kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po dnevu obja«fr Splošni kadrovski in pravni službi DO Zastava avto, Ljubljana, Celovška 150.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po dnevu izbire kandidata.
J
ISKRA — AVTOMATIKA, Ljubljana, n.sub.o TOZD ELA Novo mesto, n.subo.
objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge:
1. VODJA TEHNOLOŠKEGA ODDELKA
2. BLAGOVNI KNJIGOVODJA
3. LIKVIDATOR
4. TEHNOLOG
Pogoji:
pod 1) visoka ali višja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj,
pod 2) ekonomska srednja šol«, 2 leti delovnih izkušenj, pod 3) ekonomska srednja šol* 2 leti delovnih izkušenj, pod 4) srednja tehniška šrla strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj (razveljavljen oglas za dela in naloge tehnolog — elektro smeri z dne 17. 5i 1979).
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na-naslov: ISKRA— AVTOMATIKA t0ŽD ELA Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi.
rr'4
hitrosti zanašati, zapeljal je čez živo mejo na vrt in v Judeževo hišo. Avtomobilista so morali odpeljati v novomeško bolnišnico, škode na avtu je za 25.000 din, na hiši pa jo bodo še ocenili.
14
DOLENJSKI UST
V času od 31. maja do 6. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Slak iz Šentruperta - Dušana, Jožica Golob z Goleka - Mojco, Magdalena Marin z Mirne - Damjana, Danica Jazbec iz Meniške vasi -Klemena, Ivanka Jerman iz Ločne -Mateja, olavica Strajnar iz Jelš -Mitja, Majda Kapler iz šmaijete -Matejo, Nada Pirc iz Malegp Podloga
- Bojano, Ljudmila Miklič iz Raz-bor - Matija, Majda Papež iz Lopate
- Andrejo, Milka Dular s Potoka -Simona, Milka Jevševar iz Zabukov-ja - Grila, Slavka Kic iz Gorenje
SUŠA OGROZILA GAŠENJE
Ko se je 11. junija okoli poldneva nad Metliko pripravljalo k nevihti je strela udarila v gospodarsko poslopje Antona Agniča v Mlaki. Ogenj se je širil tako hitro, da so sosedje, ki so prihiteli na pomoč, uspeli rešiti le živino. Zgoreli so kmetijski stroji in orodje, škode je za 300.000 din. Z gašenjem so bile težave, ker je primanjkovalo vode.
*'♦ ’■ •; t ) l f'k’4 »	v'
Straže - Darjo, Verica Doltar Črnomlja - Katjo, Terezija ZiererJ* Sevnice - Albina, Pavlina Lovrenc*® iz Luterškega sela - Sanjo, Ar#1-* Pavlin iz Češče vasi - Matija, Fr*1*" čiška Alič z Dolenjih Kamene Marinko, Miroslava Susman iz Lj’u?' ljane - Roka, Štefica Mlinaric ** Jaškovega - Marino, Marija DžurrU" z Drske - Mladena, Marija Koželj*, Stefana - Mirjano, Terezija G*11®, man iz Semiča - Nika, Dn" Škrubej iz Šentjerneja - Aleša, rija Omerzu z Velikega Kamna ' Tatjano, Marija Mirtič iz Gržeče va»
- Davida, Aranka Tomec z Gole**
- Ivano, Ana Banovec iz Blatnik* " Marka, Martina Janc iz Ostroga T Andreja, Marija Eržen iz Gabriče " Primoža, Marija Plankar z Drske-' Uroša, Olga vrščaj iz Leskovca " Silva, Marija Kerin iz Krškega "" Mitja, Fani Jerič iz Tomažje vasi Katarino, Nada Spolar iz Mirne pe^
- Lidijo, Ana Kenig iz Brestanice,'' Tanjo, Jožica Rangus iz Šentjernej
- Anito, Branka Hudorovac ‘ Gradca - Moniko, Jožefa Zaloka*'* Kalc Nakla - deklico, Anica &e .Z. iz Tanče gore - dečka, Vilka L*1*., šič z Drske - deklico, Nada Kerin' Velikih Brusnic - deklico, J°. Železnik s Potoka - dečka, T«1*® Ucman z Vrhov - dečka, J°*j£j Smerke iz Hrastja - deklico,
Kitar iz Zavineka - dečka, Zden** Borse iz Herinje vasi - deklic"' Marija Vovk iz Presladola - dekl)c~; Ljudmila Krištof iz Dolenje Dobr*
- deklico. ČESTITAMO!
Št. 24 (1557) 14. junija
EETRTK0V INTERVJU
0	<	►
Vse je odvisno od uspeha f
O izplačilih za dopust, prehrano in drugih govori Mira Maljuna, strokovna sodelavka na sindikatih
Stališča republiških sindi-,, tatov do nekaterih izpiačil |; Za zaposlene (,nadomestek" s*ndikalne liste) so pred dne-w dobila potrditev tudi v novomeški občini. O neka-, ( tenh javnih točkah tega do-1! w!menta je tekel pogovor z ,, "“TO Maljuna, strokovno so-
1 J rjavko pri občinskem sindi-
kalnem svetu, ki je rekla:
»Stališča še niso noben .javen dokument, ampak
<, 4 osnova za določila, ki naj J > J* delavci vnesejo v svoje sanioupravne akte.“
J; Maljuna: ,preveč govo-n*no o delitvi, premalo pa o Pridobivanju dohodka."
~ Regres za dopust in Prehrano sta vsekakor najbolj zanimiva za vse zaposle-ne> zato pojasnite novomeška stališča glede tega.
»V novomeški občini naj to od sredstev za dopustniški regres namenili 30 odst. za Počitniške domove ali za regresiranje oskrbnega dne na letovanju. Ostanek sredstev pa naj bi zaposleni dobi-11 kot enkratno izplačilo, toda odvisno od osebnega dohodka posameznika, dohodka na družinske člane in socialno stanje sploh. Se pravi, da lahko nekdo z visokimi osebnimi dohodki povsem izpade iz regresne liste, samohranilka z nizkim za-s*Užkom pa lahko dobi tudi ^ kot 2.500 dinarjev. Me-določijo v združenem delu v svojih samoupravnih aktih. Vsa sredstva za do-P^stniški regres pa so od-^sna od moči sklada skupne Porabe, ki je odraz poslovna uspeha delovne orga-^zacije. Kjer je sklad mini-j^jen, ne morejo veliko do-
Regres za prehrano naj bi P° stališčih dobili vsi zaposleni in to izplačilo naj ima udi prednost pred vsemi
ostalimi. Največ naj bi znašal mesečni regres za prehrano 445 dinarjev, s tem da je odločitev spet v rokah delovne organizacije in njene gospodarske moči, če si to lahko privošči. Zaenkrat so tovrstna izplačila v novomeški občini dokaj različna. Ponekod regres za prehrano izplačujejo iz sklada skupne porabe, drugod iz materialnih sredstev glede na stroške, ki jih imajo z organiziranjem toplih obrokov med delom.“
- So kakšne novosti tudi pri osebnih dohodkih pripravnikov in učencev v gospodarstvu?
„Doslej nagrajevanje le-teh ni bilo dovolj vezano na učinkovitost dela posameznika in ne na uspešnost kolektiva. Po novem je to upoštevano.”
- Kako bo letos z nagradami za jubileje in ob upokojitvi?
»Jubilejne nagrade naj bi upoštevale celotno delovno dobo delavca, ne pa samo čas v delovni organizaciji, kjer je zdaj zaposlen. Pač pa gre opozoriti, da ni nikomur zagotovljen določen znesek. Če je v neki delovni organizaciji več jubilantov, bodo morali sredstva v ta namen razdeliti med več posameznikov in bo vsak malo manj dobil. Novo je tudi to, da jubilejna nagrada ne bi bila samo posledica let v službi, ampak naj bi se v njej odrazila uspešnost delavca pri delu. To pomeni, da lahko dva zaposlena z enako delovno dobo dobita različni jubilejni nagradi/1
- Stališča so letos zelo kasna, če upoštevamo, da je bila lani sindikalna lista že ob začetku leta znana. Zakaj?
„Aprila letos so stališča republiških sindikatov dobila veljavo, ker je zaradi številnih sprememb dolgo trajala javna razprava. Zdi pa se mi važno poudariti izrecno novost letošnjih stališč: ne govorijo samo o delitvi dohodka, ampak predvsem o pridobivanju dohodka. O tem pa se žal v naših delovnih organizacijah premalo
pogovarjajo.14
RIA BACER
ŠE SEDEM JIH MANJKA
Od lanskega junija, ko je SZDL v novomeški občini začela akcijo za organiziranje potrošniških svetov v krajevnih skupnostih, je doslej ustanovljenih 24 takih organov. V sedmih krajevnih skupnostih bodo potrošniške svete ustanovili v kratkem. Bolj važno pa je, da bodo sveti tudi povsod delali. Doslej se lahko s konkretnim delom pohvali le potrošniški svet v novomeškem Naselju Majde Šilc. Sestajali so se sicer tudi že drugod, ampak ni bilo uspehov pri odpravi slabih točk v preskrbi
PRIPRAVAM VSO POZORNOST
Izvršni svet novomeške občinske skupščine je minuli petek pripravil sestanek, na katerega je povabil vse predstavnike svetov krajevnih skupnosti iz novomeške občine. Na seji so ocenili minula referenduma in se pogovorili o akciji zbiranja obveznic posojil za ceste, ki v nekaterih skupnostih dobro poteka. Pogovorili so se tudi o pripravah na srednjeročne družbene načrte za obdobje 1981 -1985 in poudarili, da jim morajo posvetiti veliko pozornosti.
Z nageljnom med komuniste
»ttm
6. junija je bila v Dolenjski galeriji prisrčna slovesnost, na kateri so v vrste komunistov sprejeli 56 novih članov iz novomeške občine. Član občinskega komiteja Lojze Goršič je mladim spregovoril v imenu generacije komunistov, ki se je kalila med NOB, nato pa sta s sekretarjem komiteja Francem Borsanom vsakemu novosprejetemu članu podarila nagelj, statut ZKin partijsko knjižico.
Posebej velja omeniti kulturni program, ki je bil za to priložnost zelo dobro pripravljen. Med novimi komunisti jih je precej iz vrst dijaške in delavske mladine, največ pa jih je iz novomeške gimnaaije in kolektiva Labod.
Stare napake z novo letnico
Samoupravni in poslovodni organi so predvsem odgovorni za poslovne uspehe svojega kolektiva in odpravo šibkih točk, ki jih ne manjka — Glede na produktivnost preveliki OD
6. junija sta na skupni seji zbor združenega dela občinske skupščine in občinski sindikalni svet pretresala gospodarske rezultate preteklega leta in podatke iz prvega četrtletja letos ter ugotovila: slabo gre, posebno v primeijavi z načrti in družbenim planom.
Dejstvo je -velja pa za lani in letos - da 16 tozdov ni ustvarilo niti dinaija za akumulacijo, vsi pa imajo razvojne načrte. Kam pripelje nenehno zadolževanje za investicije, zgovorno priča podatek iz leta 1978, da so organizacije združenega dela porabile za obresti na kredite 306 milijonov dinarjev in da to predstavlja malo manj kot polovico vsega razpoložljivega denaija za obnovo.
Prav tako delitev dohodka izpričuje slabe težnje, ki nikakor niso v skladu z resolucijo in dokumenti; v mnogih kolektivih so namreč glede na produktivnost in rast dohodka preveč dajali za osebne dohodke. Kot so poudarili na seji, se s splošnimi podatki o tem ne gre zadovoljiti, temveč so zadolžili izvršni svet občinske skupščine, da do prihodnje seje pripravi podatke z imeni in naslovi delovnih organizacij, ki s« se obnašale negospodarno. V nasprotnem primeru bi delali krivico ustim kolektivom, ki so se držali vseh dogovoijenih meril pri delitvi za osebne dohodke in ki tudi sicer dobro poslujejo.
Glede izvoza se v zadnjem času novomeška občina nima s čim hvaliti, kot se je lahko prejšnja leta. Lani je bil v občini planiran 20-odstotni porast
izvoza, vendar ta ni dosegel niti vrednosti v letu 1977, uvoz pa je naglo naraščal. Rentabilnost se je sicer popravila, ne moremo pa s tem biti zadovoljni, ker glede tega zaostajamo za poprečji v republiki.
Po dokaj skromni razpravi
glede na pomembnost te točke dnevnega reda in tudi na dosežene rezultate je bilo sprejetih več sklepov, ki jim je skupna bitka za stabilizacijo. O vzrokih za stanje, kakršno je, pa bodo morali v vsakem tozdu resno spregovoriti s posebnim poudarkom na akumulacijo. V nobenem primeru se ne sme več zgoditi, da bi od ostanka dohodka najprej napolnili žepe, RIA BAČER
PREPOZNA POSTREŽBA
Te dni, ko so bazeni inkopališča ob Krki polni, gostje pogrešajo jedače in pijače. Precej kopalcev je navdušenih za sončenje in kopanje že zgodaj dopoldne, pa vendar si tja do 10. ure in še dlje na primer v Šmarjeških, včasih pa tudi v Dolenjskih Toplicah ne morejo potešiti lakoto. Še ni sendvičev, še ni sladkarij. Pač pa alkohol dobite vedno. Take drobnarije kvarijo razpoloženje in dober vtis čisto po nepotrebnem. Logično bi bilo, da je izbira, ko se lokal pri bazenu odpre.
Prijateljstvo se nadaljuje
Skupina osmih žena iz Trubarjevih krajev v Nemčiji se te dni mudi na obisku — Najprej pri Novomeščanih
Domačinom v pomoč in za zgled
Sfcrr : --------------——............
Zadnji vodovoda Drašča vas — Dešeča vas so udarniško delali tudi Ljubljančani in popoldne domačinom priredili piknik s šaljivimi športnimi srečanji______________________
Sodelovanje med Suhokranjd in sindikatom uprave mestne rupščine ljubljanske se od lanskih začetnih stikov še pohablja. J*}« so Ljubljančani en udarniški dan delali v Hinjah, letos pa so se °č*li za eradnin vodovoda Drašča vas—Dešeča vas.
i za gradnjo vodovoda Drašča vas—Dešeča ja ^*obys je v soboto, 9. juni- sindikalistov, uslužbencev ’ Popeljal na delovno traso 36
z domačini. Dan je za vaščane in goste minil v prijetnem vzdušju.
Večletna tradicija vzdrževanja tovariških stikov med ženami in občinami naših krajev in naprednimi ženami stranke SPD iz nemške pokrajine Franken, se uspešno nadaljuje. V nedeljo, 9. junija, je pripotovala v Slovenijo 8 -članska delegacija žena iz Aschaffenburga, ki jo vodi članica mestnega sveta Elisabeth Blasy.
Prvi dan obiska so se gostje mudile v novomeški občini, kjer so jim razkazali muzej in zgodovinske znamenitosti ter tovarno Krka. S predstavniki Krke so se Nemke dlje časa pomudile v pogovoru, da so spoznavale ta kolektiv, način upravljanja, delo sindikata in družbenopolitičnih organizacij ter družbeni standard zaposlenih. Seveda so se posebno zanimale za položaj žene v delovni organizaciji in možnosti za njeno uveljavitev. Enkraten vtis je nanje naredila Baza 20 in pa topel sprejem, ki so ga bile povsod deležne.
Marjan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine, je za nemško delegacijo priredil sprejem v Dolenjskih Toplicah, ki pa je prav tako minil v vzdušju medsebojnega spoznavanja in izmenjave informacij. Med enotedenskim obiskom bodo gostje po en dan bivale še v občini Grosuplje in v Ljubljani, medtem ko so Dolenjci zanje
pripravili še zanimive oglede in sestanke v trebanjski in črnomeljski občini.
ZA DELEGATE SE NI POČITNIC
V ponedeljek, oziroma sredo, 18. in 20. junija, bodo v Novem mestu zasedali na ločenih sejah vsi trije zbori občinske skupščine. Medtem ko bo družbenopolitični zbor opravil nadomestne volitve za dva delegata v ustreznem republiškem zboru, bo obravnaval še izid glasovanja na nedavnem referendumu za samoprispevek ter osnutek z-Ocona o družbenem planiranju.
NI SAMO VLJUDNOSTNI OBISK - Gostje iz nemškega Aschaffenburga so ob ogledu novomeških zanimivosti hotele čimbojj spoznati tudi siceršnje razmere in življenje ljudi. (Foto: Ria Bačer)
NISO ZAGRETI ZA KRITIČNO
28
m.aJa smo imeli dyaki novo-rencn gimnazije vsakoletno konfe-toicuj) Predstavniki ZSMS, ŠS,. sekCij ?,on Zupančič, planinske Organu *®nujske sekcije in drugih cieiUi'^cij, društev ter sekcij, ki čila o h? naJi šoli, so podali poro-itlrtvj SV0Jer*i delu. Za£ razprava o t&rih Sp?m?uPravni zaprtosti nekaki do^ c'j> 0 slabi notranji in zuna-Ptedse\ez®y> ni zaživela kljub pobudi onika mladinske organizacije.
KSENIJA BREGAR
Taborniki in lovci na izletu
^otn^H^ki taborniki iz odreda •ovcj 0'hrast smo 2. junija skupaj z "»ni ° na Gorjance. Lovci so l^jer P°Kazali krmišče in solnice, li pa Pozimi hranijo živali, poveda-
°>lj
"am tudi veliko zanimivega iival;Jenju prehranjevanju divjih P« tudi o lovu.
MATEJA CERUTA
občinske uprave, in reči je treba, da so pridno vihteli krampe in lopate. Skupno z domačini so opravljali zemljska dela v rovu, kjer bodo še letos stekle vodovodne cevi, po njih pa bo pritekla voda.
Sindikat ljubljanske mestne skupščine ima navado vsako leto organizirati udarniško soboto v nerazviti občini, ob tem pa se zaposleni med seboj spoznavajo, spoznavajo ljudi in kraje, obenem pa je zanje rekreacija in izlet.
Ljubljančani so v Drašči vasi pridno delali od jutra do popoldneva, zatem pa so priredili domačinom še piknik, tako da jim v ničemer niso bili v breme. Na pikniku je bila v resnem delu podelitev priznanja, ki ga je gostom namenila krajevna skupnost Žužemberk, zatem pa so ob vrsti šaljivih iger od nogometa do vlečenja vrvi merili sile
Novomeška kronika
LJUBLJANČANI POMAGAJO SUHOKRANJCEM - Takole je v soboto, 9. junija, 36 članov sindikata uprave mestne skupščine Ljubljana sieupno z domačini pomagalo pri gradnji vodovoda Drašča vas—Dešeča vas. (Foto: Ria Bačer)
KO SI SREČEN - Tak je naslov zaključne prireditve cicibanov novomeških vrtcev, s katerimi so 12. junija popoldne v Domu JLA počastili konec male šole in mednarodno leto otroka. Ne nazadnje pa je to tudi prisrčna slovesnost za starše.
SPET MESNA KRIZA - Cez dan novomeške mesnice in samopostrežbe prodajajo v glavnem govedino in kuretino, pa še pri tem ni velike izbire. Svinino je težko dobiti, medtem ko teletine sploh ni. Pravijo, da ob četrtkih sicer pride nekaj kilogramov i o teletini i dieto je taka oskrba hudo nevšečna.
SAMO TRIJE NOVI - Tudi minuli teden ni bil bogat z novim naraščajem, saj so v novomeški porodnišnici rodile samo tri Novo-meščanke: Danica Burgar iz Kettejevega drevoreda - Primoža; Nada Kastelic iz Ulice Danila Bučarja 15
- Tjašo in Anica Žabkar iz Segove 8
- dečka.
NA TRŽNICI VSEGA DOVOLJ
- Prav dobro so te dni založene stalne stojnice s sadjem in zelenjavo.
cene pa se počaa nižaja Češnje je dobiti že po 34 dinarjev kilogram, breskve se še držijo pri 50 dinarjih, jagod pa je dovolj po 40 dinarjev. Pač pa se suša pozna pri ponudbi domačih kmetic, saj je peteršilj težko dobiti, špinače sploh ni, za solato pa tarnajo, da gre vsa v cvet
' v jutranjih urah, toda po 9. uri »letini ni več sledu. Za bolnike z
Ena gospa je rekla, da je gimnazijski računalnik pri izbiri učencev za to odmirajočo šolo deloval tudi s pomočjo ViP (vez in poznanstev), saj je na meše-tarski način izračunal, da so čisto določeni dobri učenci primerni za gimnazijo, nekateri odličnjaki pa ne.
POLETJE
GASILKE — Ženska gasilska enota civilne zaščite iz brežiške bolnišnice na nedeljskem tekmovanju. Na stadionu v Brežicah se je pomerilo 26 gasilskih enot in prav toliko ekip prve pomoči. Prišlo je tudi precej gledalcev iz krajevnih skupnosti in večjih delovnih organizacij. (Foto: Jožica Teppey)
Odprtih oči nad površnost!
Najprej na dan s slabostmi, da bodo predlogi za večjo varnost na cesti imeli več podpore
Delavskim svetom in svetom krajevnih skupnosti se ponuja enkratna priložnost za obračun z neodgovornostjo in nedoslednostmi, ki povečujejo ogroženost ljudi na cesti. Swt za preventivo in vzgojo v cestnem prometu jih je namreč pritegnil v akcijo „Nič
nas ne sme presenetiti" Z njihovo preventiva in prometna kultura sestavni nega ravnanja dehemega krajana
V delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih bodo za oceno prometne varnosti in preventivne vzgoje zaupali komisijam.
Te bodo s svojimi spoznanji in predlogi seznanile samoupravne organe.
Gre namreč za to, da kritično prikažejo, kako deluje notranja kontrola nad vozili in vozniki, da zberejo podatke o številu nesreč, ki so jih povzročili njihovi vozniki z avtomobili v družbeni lastnini, da ocenijo prometno kulturo voznikov, pa tudi to, kako uresničujejo priporočila za strokovno usposabljanje ter preventivno in etično
naj bi postali zavestnega samozaščit-
ARTIŠKI BOBNARJI - Tudi oni bodo popestrili prireditve v počastitev krajevnega praznika. Jutri zvečer bo tradicionalno kresovanje. Ob kresu bodo plesale folklorne skupine iz Dobove, Piš ec, Bregane in Artič. Osrednja prireditev bo v nedeljo ob 9. uri, ko bodo tekmovšdi pihalni orkestri iz vse Slovenije. Ob 14. ari bodo sodelovali v paradi, ob IS. uri pa bo skupen k razglasitvijo rezulta-
tov. (foto: V. Podgoršek)
NOVO V BREŽICAH
ZAKRPANO MESTO - Qavna cesta v staiem delu Brežic je spet gladka. Cestni delavci so jo prelili z asfaltom in zagladili jame, da ne bodo več kamen spotike. Krajevna skupnost je zadovoljna, ker je to opravljeno zlasti še po uspehu na referendumu. Del izglasovanega samoprispevka je namreč namenjen tudi mestnim ulicam.
UTESNJENO SODIŠČE - Občinsko sodišče v Brežicah se že dlje časa otep* i prostorsko stiska Dokler se- mu niso povečale pristojnosti, je še šlo, zdaj pa dve mali . razpravni dvorani sploh ne zadoščata. Noto tri potrebovali še eno, nčio, sicer bodo v zadregi, ko bo na vrsti prvi večji proces.
ZA S&DAJ PO STAREM - Sme-tarina se za sedaj še ne bo povišala. Imini sni občinske skupščine je sklenil, noddelek za gospo darsko-upravne zadeve pri občinski skupščini podrobno prouči predlog Komunalnega in obrtnega podjetja in ugotovi, če je povišanje umestno.
BREŽIŠKE VESTI
bo trajala do konca leta. Za to, da ne bi ostala samo na papiiju, bodo poskrbeli odbori za ljudsko obrambo in samozaščito ter družbenopolitične organizacije
JOŽICA TEPPEY
vzgojo voznikov in drugih delavcev v kolektivu.
Na dan naj bi prišle številke o tem, koliko poklicnih voznikov
se pred odhodom na vožnjo ne brani alkoholnih pijač, ker jim je to prešlo v navado in razvado. Zanimivo bo zvedeti, .kakšen delovni čas imajo poklicni vozniki, kakšno je tehnično stanje vozil in kako v delovni organizaciji spoštujejo predpise o obremenitvi vozU. Ko si bodo komisije o teh stvareh na čistem, bodo lahko brez težav predlagale samoupravnim organom zelo konkretne izboljšave.
Podoben seznam nalog bodo naložili tudi komisijam v krajevnih skupnostih. Marsikje to ne bo nič novega, saj so se že do sedaj veliko posvečali varnosti na cestah, opozaijali na pomanjkljivo vzdrževanje, neustrezno signalizacijo, na potrebo po razsvetljavi nevarnih križišč, na žive meje in ograje, ki zmanjšujejo preglednost, pa tu di na preobremenjevale nekaterih krajevnih cest, na katerih vozniki ne spoštujejo predpisov o najvišji dovoljeni teži vozil ih tovora. Če se bodo komisije povsod resno oprijele svojega dela, bodo imele kaj predlagati ne le svetu krajevne skupnosti, ampak tudi občinskemu upravnemu organu. Ta pričakuje od njih veliko koristnih predlogov, kot na primer določitev prednostnih in stranskih cest, omejitev hitrosti skozi naselja, postavitev zaščitnih ograj na nevarnih mestih, ureditev prehodov za pešce, prepoved prometa na posameznih cestah ipd. Akcija
Razen tega je vprašljivo, če je določanje smetarine po kvadratnem metru stanovanjske površine res najbolj primerno. Količina smeti za odvoz je najbrž odvisna predvsem od števila članov gospodinjstva in od tega, s čim kdo ogreva stanovanje (s premogom, s k ur 3 ni m oljem, z elektnko).
KAKO UPRAVLJATI? - Izvršni svet je predložil zborom občinske skupščine, da imenuje iniciativni odbor za ustanovitev enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnimi zemljišči. Do zdaj je z njimi upravljalo in razpolagalo Komunalno obrtno podjetje. Odbor mora pripraviti sporazum o vključitvi enote v Komunalno skupnost oz. sporazum o ustanovitvi nove skupnosti ter organizirati javno razpravo. Za predsednika odbora predlaga Izvršni svet Antona Kostanjška, za tajnika inž. Janeza Trebuša ka, za člane pa Franca Gramca, Jožeta Ureka, Staneta Kramarja, Maksa Topliška, Zvoneta llovaija in Draga Malneršiča.
Životarjenje
V Tovarni prikolic IM V primanjkuje delavcev
V Tovarni prikolic IM V v Brežicah komaj še verjamejo, da se bodo do izteka sanacijskega obdobja prebili iz začaranega kroga majhne produktivnosti, skromnih osebnih dohodkov in neprestanega odhajanja in prihajanja delavcev. Fhiktuadja je izredno velika, izostanki z delu zelo pogosti, odvisni od sezonskih opravkov na kmetijah. Bolniškim izostankom in dopustom se pridružujejo neopravičeni izostanki TOZD IM V je tovarna brez tradicije, ljudje prihajajo s podeželja, kratek čas ostanejo in gredo drugam, tja, kjer se nadejajo debelejše kuverte. V kolektivu spet pravijo, da jim ne morejo dati več, kot naredijo Osnove so enake kot v novomeški tovarni prikolic in le, če delavci presežejo normo, jim lahko izplačajo več. Nekvalificirani delavec dobi le po 3.500 dinarjev, če si z normo in dodatnimi urami nič ne prisluži
Seveda ta osebni dohodek nikogar posebej ne veže na delovno organizacijo. Tudi to je eden od vzrokov, da tovarni tako primanjkuje delovnih moči Trenutno bi potrebovali najmanj 70 ljudi pretežno moških, za težja dela. Pa jih ne dobijo, v domači občini sploh ne, s Hrvaško pa ni prave prometne povezave. Nekaj se jih sicer vozi od tam z lastnimi avtomobili vendar imajo zdaj tudi oni težave zaradi torkove oziroma četrtkove prepovedi Kdo ve, morda bi dobili dovolj delavcev, če bi jih vozili z lastnim avtobusom?
In tako životarijo nemočni in neodločni, brez pravega zaupanja v preobrat na boljše. Veliko so že sestankovali, ugotavljali, predlagali v praksi pa ni bilo tistega trdoživega motorja, ki bi stvari poganjal naprej. Predolgo so že brez vodstva, predolgo razpuščeni, in tako dobri nameni pogosto zvodenijo.
JOŽICA TEPPEY
PLIBERŠKOVE SLIKE V ARTIČAH
V artiški osnovni šoli so 9. junija odprli razstavo uel akademskega slikarja Marjana Pliberška. V Posavju smo njegova olja že srečali, na Senovem 1977 planinske motive, v Krškem pa 1978 celovitejši pregled umetnikove ustvarjalnosti, ki je pri občinstvu vzbudila veliko zanimanja.
" " ' .	:	'	" odločitvah
  __________________________________________________
Delegati v zboru združenega dela bolj molčeči od vrstnikov v zboru krajevnih skupnost ___________—	V	skupščinsko	delo	vključen	že vsak sedmi občan
Za zasedanje zborov občinske skupščine v Krškem konec maja je bila pripravljata obsežna in v marsičem kritična analiza o delu skupščine v dobrem letu od zadnjih volitev.
2e navada postaja, da so delegati izjema kot pravilo. Predlagatelji od-
iz združenega dela mnogo bolj redkobesedni kot tisti iz krajevnih skupnosti Merilo aktivnosti razumljivo ni, kako se kdo priglaša k besedi. Vseeno pa je bilo na 12 sejah, kolikor jih obravnava poročilo, kjer je bilo sprejetih 45 odlokov, mnogo življenjskih vprašanj, Id bi morala delegate bolj spodbuditi k razpravi. Eno od zdravil je prav gotovo tesnejše sodelovanje delegacij s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Doslej so gradiva za seje pošiljali vsem tozdomin organom krajevnih skupnosti v želji, da bi tudi strokovnjaki v teh sredinah pomagali delegatom. Žal je takšna pomoč bolj
lokov so se v minulem obdobju mnogokrat posluževali tako imenovanega dvofaznega postopka, ko gradivo prihaja med delegate kot osnutek in predlog. Sekretar občinske skupščine Slavko Kunej je ob tem ugotovil, da je doslej, žal, prihajalo iz vrst delegatov izredno malo predlogov celo v primeru, ko so ta gradiva živo zadevala ljudi.
Svoje težave imajo tudi delegati Vodja delegacije kmetov Kostanjevi ca-Podbočje, ki po udeležbi na sejah spada med dokaj zgledne, je potožil zaradi raztresenosti delegatov po terenu, v tem primeru kar po 34 vaseh. V bodoče ne bi smelo več prihajati do tega, da npr. od dveh
Vladimiija Stovička. Umetnik dan. (Foto: Jožica Teppey)
Roka za stroje
Krški servis kmetijskih strojev znan daleč naokrog
Lani je krški Agrokombinat postavil poleg novih proizvodnih prostorov SOP lepo delavnico za kmetijske stroje. Letošnje poletje naj bi ob njem začela poslovati tudi trgovina. Pravkar postavljajo dvorano za skladišče teh strojev. Med množico tipov traktorjev na naših dvoriščih bi pravzaprav težko našli katerega, ki mu v Krškem ne bi bili kos. ,,Deutz, Ursus, Univerzal, Tomo Vinkovič, RUS T-25, Store, IMT, Zetor, med kosilnicami BCS in figaro in seveda tudi škropilnice,” navaja vodja servisa Justin Pacek s seznama tovarn, za katere imajo servis. Ob tem si ne more kaj, da ne bi pripomnil, kako bi bilo lažje gospodarjem, predvsem pa njim pri preskrbovanju z rezervnimi deli, če bi bila bera teh strojev manj pisana. „Kdor kaj kupuje na novo, naj bi se prej temeljito posvetoval s kmetijskimi strokovnjaki in mehaniki,” pravi Justin globoko prepričan, da bi bilo tako manj napačnih odločitev.
„Če kdo že dela z nekim strojem, mu mora posvečati tudi nekaj skrbi. Dostikrat je mogoče napako opaziti že prej, ne šele tedaj, ko je vse polomljeno. V sezoni kmečkih del so stroji bolj obremenjeni. Ne bi smeli pozabi ljati na pravočasno menjavo čistilca za gorivo, čistilcev za zrak ali celo na menjavo olja. Nekateri vijaki radi popuščajo, če niso pravočasno zategnjeni, v takih objedah ponavadi ne držijo več,” opozarja.
V krški servis zahajajo kmetje od Samobora do Bele krajine. Delavce imajo razporejene tako, da so na voljo tudi ob sobotah. Če ne gre drugače, pridejo tudi na teren.
A Ž.
Justin Pacek: .Vsakomur skušamo pomagati čim preje!”
bo ta mesec praznoval 83. rojstni
SE TRI IGRIŠČA
Rekreacijski center v Brestanici z dograditvijo plavalnega bazena še ni zaključen. Ob njem gradijo še tri igrišča: za rokomet, za tenis in mali nogomet. Bazen olimpijskih mer privablja tudi veliko turistov, med njimi številne Zagrebčane, ki odkrivajo zdaj tudi druge privlačnosti Bresta-niško-Senovske doline. Nova cesta in most bosta kmalu močno poživili turizem v teh krajih.
delegatskih mest oba delegata nika Senovo nista bila polnoštevil«0 na nobeni od dvanajstih sej, p°et> delegat je prišel le na dve seji združenega dela. Slaba je bila N' udeležba delegatov Žita - t0* Imperial, Laboda in skupnosti obrt' nikov. Od lanskih volitev je delep*' ski sistem še bolj razvejen. V celot® skupščinski sistem je vklju&®jj 3.661 ljudi, ob zadnji razdelit*1 velike krajevne skupnosti Lesko''* še nekaj več, kar pomeni, daj** skupščinsko delo zajet vsak *ed*n) občan.
A. ŽELEZNA
NOVI ŠOLSKI PROSTO*1 V BRESTANICI
V Brestanici bodo do konca l{tl dogradili osnovno šolo, za kat«® plačujejo občani samoprispevek prvega maja letos. Investicijo cent)11 na 14,5 milijona dinarjev. Soli b°“0 dozidali štiri učilnice, kuhinjo, je<®*' nico, ambulanto in prostore za ki* jevno skupnost
Staro šolsko stavbo bodo adap**" rali in na račun sedanje telovadni1* pridobili učilnice. Telovadnica j* bila večnamenski prostor in za telef no vzgojo ne ustreza več, ker r preveč utesnjuje in moti razvoj gih dejavnosti Novo telovadnico #*' meravajo zgraditi leta 1981. P& naj bi na vrsto takoj za tem, ko V dokončana šola v Podbočju.
PONOVNO OPERA
Jutri bo velika dvorana krškeP Delavskega doma prav gotovo »P4* polna. V goste prihajajo opert* umetniki iz Ljubljane. Nastopili V do s priljubljeno Rossinijevo kontih no opero ..Seviljski brivec".
PRISRČEN NASTOP
Varovanci vzgojnovarstven® ustanov so v soboto popoldne pf*’ pravili občinstvu nadvse prijetno senečenje. S svojim programom, so ga posvetili mednarodnemu letu otroka, so navdušili gledalce v veliki dvorani delavskega doma v Krškeift S to prireditvijo so najmlajši uradno zaključili vzgojno leto 1978/79.
ČESTITKE — S svečanosti ob 35-letnid geodetske službe SRSv Krškem. Inž. Francu Juvancu, ki so ga skupaj z inž. Miho1” Žbontaijem proglasili za častnega člana Dolenjskega geodetski društva, čestita predsednik medobčinskega sveta SZDL IfP1*c Vintar. (Foto: JoficaTeppey)
KRŠKE NOVICE
BOLJ GLADEK PRIKLJUČEK - Delavci Cestnega podjetja iz Krškega so te dni na novo asfaltirali dotlej hudo zdelane priključke na avtomobilsko cesto pri Drnovem.
Precej so se ukvarjali tudi s podvozom pod avtomobilsko cesto, ki ga je ob deževju na veliko jezo voznikov zalivala voda. Kako so rešili to nevšečnost, bo vidno ob »vem večjem dežju. Malo izdatnejše škropljenje makadamskega cestišča od Kovinarske do mostu bi tudi zmanjšalo oblake prahu, če že luknjam niso kot.
Prizadevni domačini bi verjetno že bolje označili, če kraj zaradi obvoznice ne bi bil gradbišče. pa so jo minuli teden že pnc asfaltirati.
TEŽAVA Z NASLOVI - ^
KAKO DO BAZENA? - Bresta-ničani so konec maja dobili resnično lep plavalni bazen. Ogrevana voda iz elekrarne bo omogočala kopanje tudi v manj vročih dneh. Kot tak bo privabljal vse več ljudi tudi od drugod. Le-ti prav lahko prezrejo slabo, vidno tablico pri gostilni za cesto do bazena, ki drži tudi miino šole. S ceste proti Senovemu namreč ni mogoče do bazena.
filmska distribucija očitno spr®”j pred jezikovne rebuse tudi naše* turnike. Tako so v krškem P.. nj skem domu minulo sredo vaba* ogled ..Nasilja v Napulju“, čep** smo mi bolj vajeni Neaplja.
SEDEŽ NI VSE - Ob cepit* leskovške krajevne skupnosti n»£i manjših si nekateri niso da ne bi dražili tistih v novi kraje*.g skupnosti Krško polje, češ kje imeli sedež. Le-ti so se nan^j poimenovali drugače kot kate®*^. kraj na svojem območju. Se posamezne dolžnosti so razdelili med vse štiri večje * Nedavni referendum za vrst® *jj). membnih komunalnih naprav jr^o po uspel in dokazal, da so resni na pravi poti.
Uvod v celotedenske
PIŠČANCI NA OBČINI - Vse kaže, da se tudi občinska skupščina Trebnje in njeni upravni organi dejavno vključujejo v povečevanje kmetijske proizvodnje. Za začetek so se lotili kar vzreje piščančkov. Sodeč po veselem čivkanju, ki se razlega z enega izmed balkonov občinske stavbe, gre piščančkom kar dobra
PO DOMAČE - V Mercatorjevi trgovini na Matije Gubca 1 v Trebnjem si po svoje predstavljajo urejenost pulta, kjer režejo salame in sire. Recimo: na stroju za rezanje salam je cela gora ostankov več vTst salam. Pogled na tak kupček seveda prej odvrne, kot privabi Zato je marsikomu nerazumljivo, kako da trgovci ne pospravijo in očistijo pulta in strojčka.
MILOŠ, KJE SI? - Trebanjski kino, ki je nedavno še živel polno in ustvarjalno življenje, je zdaj popolnoma obnemogel. Tako ostane
zdaj Trebanjcem edino obisk krajev, kjer bog roko ven moli. Za kulturo in zabavo pa morajo poskrbeti kar sami
BOLNIKI PA ČAKAJO - V trebanjskem zdravstvenem domu še vedno zelo težko prideš na vrsto za pregled pri zdravniku. Nekaj so seveda krivi namišljeni bolniki, katerih bojda niti ni tako malo, nekaj pa verjetno tudi zdravniki, ki se ne lotijo ukrepov za vzpostavitev reda. Boj, kdo bo prej predal knjižico v roke sestri, ki določa vrstni red pregledov, pogosto ni tako nedolžen, kot bi ga človek pričakoval od bolnih ljudi.
OH METLA, METLA - Trebanjska avtobusna postaja bi morala imeti na voljo nekaj metel za potnike. Ko ti čakajo na avtobus, bi lahko okolico malo pometli, posna-žili in počistili. Delavcev, ki so dolžni tam pometati, namreč nikoli ni.
TREBANJSKE NOVICE
UKREPI PROTI STEKLINI
Veterinarski inšpektor Cveto Bunc je povedal, da so v trebanjski občini pripravljeni na morebiten pojav stekline, ki se je doslej razširila le po severnem delu Slovenije, medtem ko sojo v Prekmurju skoraj zatrli. Med preprečevalnimi ukrepi je na prvem mestu poboj vseh psov, ki niso cepljeni ali registrirani. Posebno pozornost pa bodo posvetili predavanjem o steklini, ki jih bodo prirejali predvsem za člane lovskih družin. Od lovcev pričakujejo največ pomoči. Prebivalcem, lastnikom psov, bodo razdelili navodila o prepoznavanju steklih živali in o ukrepih, ki morajo v takem primeru slediti.
Nevarnost je toliko večja, ker ima precej Gorenjcev vikende na Trebanjskem, s seboj pa vodijo tudi pse in druge živali. Prav lahko se zgodi, da steklina po inkubacijski dobi udari na dan v tem koncu, zato bi bilo prav, da prebivalci, takoj obvestijo odgovorne o živalih, ki se nenavadno vedejo.
v parku sevniškega gradu prvo srečanje gasilskih godb Slovenije. Za začetek se je prijavilo podbudno število godb. Poleg domačinov so se predstavili godbeniki iz Apač, Ceršaka, Kapel, Novega jnesta in Lovrenca na Pohorju. Želja Sevničanov je, da bi postalo srečanje tradicionalno. Med ■““turnimi prireditvami ob tem jubileju opozarjamo na jutrišnji koncert opernih pevcev v sevniškem finskem domu. (Foto: Železnik)
Ustaljena gradnja je cenejša
bi pretežno delovno intenzivno naravnano sevniško gospodarstvo lahko namenjalo iz čistega dohodka dovolj za stanovanjsko gradnjo? Predhodno obdobje
_ Obravnava stanovanjskega gospodarstva na seji občinske konfe-ZK v sredo, 6. junija - udeležil se je je tudi izvršni sekretar Pj^dsedstva CK ZKS Roman Ogrin — ie bila spet ena tistih, ki ‘~aiUrna širok krog ljudi. Tudi zategadelj se je v obravnavo gradiva Pred konferenco dejavno vključilo več osnovnih organizacij.
Pri gradnji stanovanj v pre- zaslužijo vso pozornost stališča
®ldih letih v sevniškl občini !nifo. držali rok križem. Razpo-ož*jivi denar so kar najbolj .®o.spodamo obračali. Po iztekajočem se srednjeročnem uačrtu 1 morali v občini zgraditi v eloti 322 novih družbenih sta-ovanj in 222 zasebnih stanovskih hiš. Doslej je zgrajenih j*7' družbenih stanovanj, tako, los ^ vse žaljeno d° ^eta j ^80, pa bo zgrajeno še največ ™ stanovanje. Manjkajočih 44 P° vsej verjetnosti zaradi pomanjkanja denarja ne bo mo-8oče zgraditi. Izpad vseeno ni £*ikšen kot v državnem merilu, Jer bo načrt, kot vse kaže, ^Polnjen le polovično.
V tem trenutku, razumljivo,
za doslednejšo stanovanjsko politiko. Nameravani prehod na ekonomske stanarine dobiva vse večjo podporo, mnogi pripominjajo, da bi bili morali to storiti že prej. Več pripomb je na drugačen način zbiranja denarja za stanovanjsko gradnjo. Predvideni prehod na zajemanje tega denarja iz čistega dohodka po mnenju mnogih razprav-ljalcev lahko prizadene dosedanjo uspešno stanovanjsko gradnjo v občini. Zmanjševanje akumulativnosti delovno intenzivno naravnanega gospodarstva sevniške občine pušča namreč izredno malo denarja na tem računu. Podobna bojazen obstaja pri združevanju denarja
■%	' i w ■ w ■■ w ■
  ....	sol
_____________Otrokom	na podeželju kar najboljši pouk__________________
Te dni se iztekajo zadnji dnevi tega Šolskega leta. Po šolah so Ppd tem že pričeli s pripravami na novo Šolsko leto. Osnovna Sola ^ava Kladnika v Sevnici ima nemalo skrbi z okoliškimi šolami.
, v«to let že močno upada vpis h u1 n°vincev. Najslabše je v Za-pKovju. Za prvi razred imajo v tamkaj vpisanih le pet učen-nič več jih ne bo tudi v drugem f*redu. V 3. in tudi 4. razredu bo,
«,t vse kaže, le po šest učencev, j ski okoliš je velik in hribovit *«ni naj bi v Zabukovju pouk otekal v kombinaciji: skupaj naj bi ?7a °ba prva razreda, v drugi kombiji pa naj bi bila 3. in 4. razred.
Mal° učencev je tudi na območju 5ol 6 *n bučenske podružnične *• Na obeh šolah imajo za prvi Ste ^ skupaj le 17 učencev, enako Plojih je za drugi razred, za tretji bZ.red jih je 15, za četrti pa 21.
S|tev je torej le v druženju Ijj ncev obeh podružničnih šol, da tako lahko ohranili ne mešane b0*e(ie: V Loki pri Zidanem mostu a° imeli v prveal
razredu 14
SEVNIŠKI PABERKI
«ar«0LJSA NAPETOST - Elektri-nasf|.So na Logu v novem delu tij ‘{a končno lahko postavili nov ^“lorrnator. Gradnja se je hudo Kon* Mradi spora, kam z njim. se jp 0 so ^ našfi rešitev, zadeva pa J medtem krepko podražila.
V ENEM DNEVU -Poh!j{ teden smo na tem mestu doti)? sevniški vodovod, ki je v«, J navkljub suši dobro prenašal lt0 ’ ?d zalivanja do pogostejšega (Jo	Kot za šalo je zatem prišlo
nalci	na g'avnem vodu. Komu-
<ta: ‘ napako biž popravili, tako Mo v petek že vse v redu.
tei^UB LIKOVNIKOV - Minuli yods? so v Sevnici imenovali novo bo kluba likovnikov. Vodil ga l®^ba	Balog	iz Stillesa. Ude-
^aču na se*tavku ni bila najboljša. nje 71?!0. da je v Sevnici in okrog t\iv, eJavnih okrog 60 raznih likov-^aterjev. Klub jih bo skušal
pritegniti z aktivnostjo, predvsem razstavami. Novi prostori galerije na gradu bodo lepa možnost.
druga Črpalka - Mimo
Sevnice gre precej bencinskega dinarja. Edina Petrolova črpalka v mestu je po načrtu ulic obsojena, da dej ko prej postane še bolj odrezan otok. Voznikom, ki drvijo po magistralni cesti ob Savi, je kajpak od rok. Te dni so gradbinci pričeli z izkopi za novo črpalko v bližini cestnega mostu čez Savo v Boštanju.
KAM S TOVORNJAKI? - Na dveh terenskih organizacijah ZK so člani potožili zaradi hrupa, ki ga povzroča zaganjanje tovornjakov, ki jih prevozniki parkirajo kar med stanovanjskimi bloki v Naselju heroja Maroka. Zanje bi bilo treba poiskati ustreznejši kraj. Nekateri predlagajo trikotnik med železniško progo m cesto v Šmarju pri železniškem mostu.
izven tozdov. Sedaj so delavci dobro pretehtali, kam z denarjem. Y večini primerov je bil ta denar dodobra oplemeniten. Kakršnikoli zastoji pri stanovanjski gradnji, poudarjajo v Sevnici, bi gradnjo še podražili. Več razpravljalcev na konferenci ZK se je zato zavzemalo za postopnost, če bi že prešli na zajemanje vira za gradnje iz čistega dohodka.
A. ŽELEZNIK
VEČJE STANARINE
Pred delegati za skupno zasedanje zborov združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine v Sevnici v torek, 19. junija, je tudi odlok o povišanju stanarin za 27,71 odst To je prvi mah v postopnem približevanju k tako imenovanim ekonomskim stanarinam. Hkrati bodo sprejemali nov odlok o delni nadomestitvi (subvencioniranju) stanarin. Po starem odloku prejema nadomestilo za del stanarine le 11 stanovalcev. Nova lestvica je ugodnejša. Seveda podražujejo bivanje ponavadi drugi stroški. Stanarina je, kot je v prispodobi dejal nekdo na seji občinske konference ZK, za marsikoga manjša, kot mesečno daje za cigarete.
učencev, zato bo ta razred lahko samostojen. Kombinacija bo potrebna za 2. in 3. razred. Dovolj učencev bo tudi za samostojen četrti razred.
Sedanji normativi števila učencev za samottojen razred so preveč togi, opozarjajo šolniki. Dognano je, da bi bil prevoz tako majhnih otrok na večje razdalje, denimo v Sevnico, preveč zahteven. Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so podprli mnenje, da je treba podružnične šole za vsako ceno ohraniti; so namreč neprecenljivo žarišče življenja v podeželskih krajih. Sekretar občinskega komiteja Franc Pipan se je med drugim zavzel tudi zato, da v razredih s kombiniranim poukom uvedejo za glavne predmete deljen pouk. Težave so s financiranjem takšnih oddelkov, ker tega republiška izobraževalna skupnost ne priznava.
0 gradnji drugače
Življenje gre svojo pot
SEVNICA VSE BOLJ UPOKOJENSKA? - V pripravah na zadnjo sejo občinske konference ZK so učitelji opravili pravcato sociološko analizo blokovskega naselja heroja Maroka. V zadnjih 15 letih opažajo porast družin od otrok prvotnih stanovalcev za eno tretjino. Podatki o staranju stanovalcev, ki ostajajo v naselju, navajajo k sklepu, da utegne naselje čez 30 let postati upokojensko. Zaskrbljujoče je, da se od otrok, ki si pridobijo visoko izobrazbo, vrne le en odstotek, s srednjo izobrazbo pa komaj 5 do 6 odst. V malih stanovanjih je premalo gibalne površine, kar , kot ugotavljajo, že kvarno vpliva na otroke. Pred bloki tudi ni kaj prida prostora, utesnjuje ga avtomobilska pločevina. Nekateri zato predlagajo gradnjo nadstropne garažne hiše.
POSOJILA TUDI ZA KMEČKE DOMAČIJE — Premalo znano je, da pravilnik za dodeljevanje stanovanjskih posojil za* sebnim graditeljem za novogradnje, preureditve in dozidave omogoča podeljevanje posojil varčevalcem tudi za kmečke domačije. Posojila se dobijo pod dokaj ugodnimi pogoji: z odplačilno dobo od 12 do 15 let s 4-odst. obrestno mera Zato si je vredno ogledati poseben pravilnik in lestvico pri podružnici Ljubljanske banke v Sevnici
KOU KO ZGRAJENEGA? -Tisti, ki si gradijo svoje hiše, vlagajo nedvomno največ. Težko je dognati, koliko hiš je bilo dejansko zgrajenih. Po nekaterih podatkih je bilo v tem srednjeročnem obdobju zgrajenih 124 takih hiš. V minulih treh letih je bilo izdanih 300 gradbenih dovoljenj za novogradnje in 85 za dozidavo in preureditve. Prav gotovo je zgrajenih več hiš, kot je ugotovljeno. Lastniki ne za-prošajo za uporabna dovoljenja, ker pri hišah še manjka to in ono.
Mokronog slavi 700-letnico
Predstavniki krajevne skupnosti pravijo, da se Mokronog ponovno prebuja
Mokronog slavi letos 700-letnico. V počastitev jubileja bodo Mokronožani organizirali vrsto prireditev, ki se bodo vrstile do konca leta.
Medtem ko je bil Mokronog pred vojno močno industrijsko središče z lastnim sodstvom, občino in davkarijo, je po vojni nekdiko nazadoval. Predstavniki krajevne skupnosti Mokronog: Jože Hočevar, predsednik skupščine krajevne skupnosti, Lojze Brunček, predsednik sveta krajevne skupnosti, Tone Hočevar, namestnik predsednika sveta krajevne skupnosti, in predstavniki družbenopolitičnih organizacij: Mirko Horvat, sekretar osnovne organizacije ZK, Tone Zidar, predsednik krajevne konference SZDL,
slednje delovne organizacije: Iskro s 188 zaposlenimi, Indu-plati s 60 zaposlenimi, čevljarsko podjetje Zmaga z 38 zaposlenimi, Gozdno gospodarstvo s 34 zaposlenimi in nekaj drugih manjših. V Mokronogu premorejo tudi precej obrtnikov, trgo-
ven še pevski zbor, ki tudi sedaj redno vadi.
Zelo znana kulturna manifestacija pa je bil mokronoški
TONE HOČEVAR:»Vrednost komunalnih del, ki jih bomo opravili v naši krajevni skupnosti, znaša preko 30 milijonov dinarjev. Nemajhen delež k tem sredstvom bodo prispevali krajani sami.“
Bojan Koračin, predsednik osnovne organizacije ZSMS, in Tone Krese, predsednik krajevnega odbora ZZB, so zatrdili, da se bo Mokronog ponovno prebudil. Kar 449 prebivalcev izmed 1742 je zaposlenih. V krajevni skupnosti pa imajo na-
BOJAN KORAČIN :„Tako kot pri vrsti akcij, ki smo jih doslej izpeljali mladinci, bomo tudi pri teh, ki nas še čakajo, prispevali prostovoljno delo.“
vin in gostišč s tujskimi sobami.
Mokronog je prijetno, urejeno mestno naselje, kateremu so marsikaj dodali tudi sami Mokronožani. Od leta 1953,ko je bila krajevna skupnost ustanovljena, so zgradili in prenovili vrsto cest in poti, obnovili so zadružni dom, vodovod, grad, šolo. Pa vendar njihovo delo, denar in prizadevanja niso bili namenjeni le komunalnim pridobitvam. Veliko časa, volje in sposobnosti so vložili tudi v kulturno življenje, ki je bilo med najbolj razvitimi v trebanjski občini. Nekdaj je bila zelo aktivna dramska družina, ki je pripravila tudi po tri gledališke igre na leto, potem je bil akti-
TONE ZIDAR :„V naši krajevni skupnosti nobena akcija ne steče brez temeljitega posvetovanja in sodelovanja med družbenopolitičnimi organizacijami in organi krajevne skupnosti.”
karneval, vendar zadnja leta nekako izumira.
Predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij skupaj načrtujejo vrsto akcij, prav tako pa so skupaj tudi pri njihovem izvajanju. Zato se Tone Hočevar ne boji, da ne bi zmogli urediti kanalizacije in cest, saj so vsi krajani pripravljeni pomagati pri lepšanju podobe svojega kraja in okolice. Tudi mladinci,ki jih vodi Bojan Koračin, bodo prispevali nemalo prostovoljnih delovnih ur.
V okviru praznovanja jubileja se je letos že zvrstilo nekaj kulturnih prireditev. V soboto je bilo na primer srečanje folklornih skupin, katerega se je udeležilo okoli 200 udeležencev. 1. julija bodo pripravili praznovanje krajevnega praznika, v jeseni pa bo osrednja proslava mokronoškega jubileja.
PRIPRAVE SO STEKLE - Prizadevni Mokronožani se že vestno pripravljajo na proslavo krajevnega praznika in na praznovanje 700-letnice Mokronoga. V priprave so se poleg organov krajevne skupnosti vključile tudi vse družbenopolitične organizacije. (Foto: J. Simčič)
IZ KRAJA V KRAJ
DOLENJSKI LIST
MB
Wm'Mm
.£,]■■ • w ■'. -<. , :
*V:*Ž
SUHO, A SLABO SENO — Dolgotrajna suša je zmanjšala tudi pridelek mrve. Letos kmetje sicer niso imeli težav s sušenjem, saj v zadnjem mesecu vsega skupaj ni padlo toliko dežja, da bi namočilo voz sena, spet pa se je potrdilo, da preveč sonca prav tako škodi kot preveč dežja.
PRIZNANJA
Prejšnjo sredo so na konferenci OK ZSMS Črnomelj med drugim podelili zaslužnim mladincem, osnovnim organizacijam in dvema mentorjema priznanje občinske mladinske organizacije za dobro in zavzeto delo v zadnjem letu dni Priznanje so dobili mladinci Slavica Matešič, Hi dajet Mušanovič, Vera Veselič in Jože Stegne, mentorja Anton Jankovič in Stefan špilak ter 00 ZSMS Petrova vas, Novoteks Vinica, OS Draga tuš in VP 1394 Črnomelj.
OCENA VOLITEV V SZDL
V ponedeljek, 18. junija, bo v Črnomlju seja OK SZDL, na kateri bo med drugim govor o oceni volitev v krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Sprejeli bodo še okvirni delovni program SZDL v prihodnjem obdobju, na koncu pa bodo volitve predsedstva OK SZDL.
Turist beži skozi Belo krajino
Le 165 turističnih ležišč v vsej občini, pa še tista zasedena samo 20-odstotno — Nekateri novi načrti, da ne bi bil turizem na repu gospodarske dejavnosti
Gostinstvo in turizem spadata v gospodarstvu črnomaljske občine med najmanj razvita področja, saj znaša delež gostinstva v strukturi celotnega prihodka občine komaj 3,6 odstotka.
zgodovinskimi in znamenitostmi iz NOB.
V lanskem letu je črnomaljsko občino obiskalo 7.360 turistov, od tega 3000 tujih, kar je 12 odst. več kot leto poprej. Vendar je gost ostal povprečno le dva dni in pol, kar je občutno premalo, tako daje bilo 165 ležišč, kolikor jih je v občini na voljo turistom, zasedenih komaj 20-odstotno. Čeprav se sliši čudno, je tudi premajhno število postelj krivo za slabo izkoriščenost sedanjih kapacitet. Marsikatera skupina bi rada prenočila v istem hotelu, ti pa ne morejo prenočiti večje skupine, in tako gostje odidejo drugam. Prav tako v občini ni ustreznih prostorov za zabavo.
V zadnjem času sicer črnomaljski Viator ponuja zanimive
Za vse gostinsko-turistične objekte v občini, razen za motel v Semiču, je značilno, da so zelo zastareli in nefunkcionalni. Kolikor so po vojni vlagali v te objekte, je šlo vse v glavnem za zamenjavo opreme. Brez novih objektov z več ležišči si razvoja turizma v občini in v vsej Beli krajini ni moč zamišljati. Poleg tega je treba možne goste bolje seznaniti z naravnimi lepotami,
Spretni kovinarji
Kovinarji so se pomerili v osmih disciplinah
V semišld Iskri in črnomaljskem Beltu je bilo pred kratkim že tretje tekmovanje kovinarjev iz črnomaljske občine. V osmih disciplinah se je pomerilo 35 tekmovalcev iz Iskre, Belta, kanižartkega rudnika in črnomaljskega Kovinarja. Tekmovalci so poleg strokovnega dela morali pokazati poznavanje teorije, odgovarjali pa so še na vprašanja iz samoupravljanja in varstva pri delu.
Med strugarji so bili najboljši beltovci Janez Zupančič, Lovrenc Štefanič in Zdravko Špelič; med rezkala <e prvo mesto dosegel Janez Mavsar iz Iskre, drugi je bil Drago Jerman iz Belta, tretji pa spet iskraš Stane Križan; najboljši brusilci so Darko Petrič (Iskra), Ljubomir Perla (Belt) in Peter Lukežič (Iskra); med orodjaiji so se najbolj izkazali iskraši Lovro Malnarič, Ivan Stariha in Anton Pašič; plamensko varjenje: Anton Malnarič (Iskra) in Anton Domitrovič (Belt); argonsko varjenje: Anton Jakša (Iskra); varjenje s C02: Jože Jakša (Belt), Marjan Mikložič (Belt) in Radenko Bunje-vac (Kovinar); med obločnimi varilci pa so prva tri mesta zasedli Jože Jakše iz Belta, Radenko Bunjevaciz Kovinarja in Franc Mavsar iz lemi-ške Iskre.
MLADI NA GALEBU
Prejšnji petek je dvanajst zgednih mladincev iz črnomaljske občine obiskalo v Kopru šolsko ladjo jugoslovanske vojne mornarice Galeb. Posadka jim je razkazala to ladjo, mladi pa so tudi zvedeli, kolikokrat se je z Galebom peljal tovariš Uto, koliko dni je do sedaj skupaj preživel na tej ladji in koliko m3j je Galeb preplul s svojim najljubšim gostom na krovu.
aranžmaje, ki vključujejo tudi ogled belokranjske folklore, obisk kmečke zidanice, ogled Belokranjskega muzeja itd; očitno je to dobra pot, saj Viator tako pripelje v občino vsak teden tudi po 600 gostov.
Gostinci se spopadajo tudi s pomanjkanjem šolanega kadra. Viator je hotel šolati deset natakarjev, pa so se prijavili samo trije, in to eden iz domače občine, dva pa iz Hrvaške.
Tudi v zasebnem gostinstvu stanje ni nič boljše, saj je v občini le en sam lokal, kjer je gost deležen res kvalitetnih uslug, ostali pa so bolj ali manj točilnice z nezadovoljivo postrežbo in neustreznimi higienskimi razmerami.
SOZD SAP - Viator, ki je. glavni nosilec turistične dejavnosti v občini, ima v načrtu urediti kamping na Vinici, povečati kapacitete v penzionu Smuk v Semiču in tam zgraditi zimski bazen; nujno potrebno bo v Črnomlju zgraditi nov hotel B kategorije ter obrat družbene prehrane.
Turizem pa naj bi razvijali ob Kolpi na Vinici in v Adlešičih, na obronkih vinorodnih gričev, kjer bi gojili predvsem kmečki, izletniški in športno — rekreativni turizem, za zimske športe so primerne predvsem Crmošnjice in Skrilje, za prehodni in poslovni turizem pa seveda Črnomelj.	A.	B.
Nič jih ne bo presenetilo
črnomaljska občina ob dnevu civilne zaščite
Ob dnevu civilne zaščite 20. juniju in v pripravah na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti" je občinski štab civilne zaščite izdelal program aktivnosti.
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZA CISTO IN LEPO MESTO -Čeprav v manjši meri kot druga večja mesta se tudi Črnomelj otepa z vedno večjo težavo: divjimi smetišči. Vsak se stvari, ki mu je odveč in mu je v stanovanju v napoto, ajiajši znebi tako, da io zavleče v bližje grmovje ali zakotali po strmini proti reki ali potoku. Črnomaljska mladina je sklenila, da bo pred jurjevanjem mesto in okolico ocistua te lužeče navlake. Seveda mladi ne bod.'< zmogli vsega sami,
zato pozivajo 'te prebivalce, naj se vključijo v to potrebno akcijo in poskrbe za čist >čo okoli svojih do-
potem pa se obrne na „dobre“ ljudi, če jih pa slučajno ni doma, si pa tudi sam kaj postreže. Ljudje so v večini primerov kar tiho, ker se boje, da jim bo neustrašni Ahmed storil kakšno škodo, če ga bodo prijavili
NOVA NOŠA - Pravijo, da je vročinski val, la že dalj časa vztraja nad našimi kraji, prinesel v Belo krajino tudi novo narodno nošo: kopalke. Ljudje izkoristijo proste poležava
unce za
na soncu in za
mov. Tako m bodo obiskovalci, ki vsako leto v *; like m številu pridejo na jurjevanje, poleg prijetnih vtisov o 'ej prireditvi vrnili domov tudi s spominom n j lepo urejeno in čisto središče črn« maljske občine.
RAJ ZA KLATEŽE - Že dalj časa se ljučje pritožujejo, da jih na domouh vznemiijajo klateži; še posebej je pri tem ..vztrajen" neki Ahmed, ki sicer redno dobiva ne tako majhno pokojnino, vendar ta pri njegovem načinu življenja zadošča kvečjemu za teden dni,
(pa tudi čistejša) kot moije. Crr
'momlj
kopel v Kolpi, ki je precej toplejša
 J"	ije. Po
nliu pa se moški radi ozirajo za mladenkami v kratkih hlačah in drugih, obline in druge čare poudarjajočih oblačilih.
BELOKRANJSKI AVTO RALLY - AMD Bela krajina bo letos že petič pripravilo Belokranjski avto rally v počastitev dneva borcev. Pot bo vodila po Beli krajini in delno po bližnji Hrvaški, štart pa bo v‘nedeljo, 1. julija, v Črnomlju. Vabijo voznike, voznice in ekipe, da se do 25. junija prijavijo v pisarni AMD.
Velja le trajno izobraževanje
Izkušnje pri dosedanjem idejnopolitičnem usposabljanju v metliški občini
V lanskem letu so v občinski organizaciji Zveze komunistov poleg že uveljavljenih oblik idejnopolitičnega usposabljanja, kot so občinska politična šola, srednja politična šola in še nekatere, uvedli tuui nove oblike: seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov, seminar za novosprejete člane ZK, dopisno šolo marksizma, trimesečni seminar teorije in prakse marksizma.
Od leta 1974 je občinsko V Metliki ugotavljajo, da politično šolo obiskovalo več kandidati med idejnopolitičnim
Dan civilne zaščite bodo v Črnomlju proslavili v nedeljo, 17. junija, ko bodo pripravili občinsko tekmovanje enot prve pomoči, občinsko gasilsko tekmovanje in parado pripadnikov enot in štabov civilne zaščite, gasilcev in gradbene mehanizacije. V sprevodu bo sodelovalo okoli 300 ljudi, na tekmovanju pa se bo pomerilo kar 70 ekip prve pomoči in 17 gasilskih ekip.
Ze nekaj časa potekajo v občini poskusne mobilizacije vseh enot in štabov civilne zaščite v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugje, kjer je organizirana civilna zaščita. Povsod ta preizkus mobilizacijske sposobnosti, kurirske službe in opremljenosti z zaščitno reševalno opremo zelo dobro poteka. Hkrati so se v teh poskusnih mobilizacijah pokazale vse dobre strani pri organizaciji civilne zaščite, pa tudi pomanjkljivosti, ki jih bodo sedaj lažje odpravljali.
V vseh krajevnih središčih bodo prikazali film o civilni^ŠČiti, septembra pa bo v vedjni delovnih organizacij in krajevnih skupnosti vaja civilne zaščite. Na vse šole v občini so poskli razpis za najboljši spis o civilni zaščiti, prav tako si prizadevajo, da bi med občani pospešili nabavo RKB zaščitnih kompletov. Občinski štab bo za vse poveljnike in načelnike štaba CZ v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela pripravil enodnevni seminar, predstavniki občinskega štaba pa bodo obiskali vse KS in OZD, kjer se bodo pogovarjali o organiziranosti civilne zaščite.
V občini je že stekla široka in temeljita priprava na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti", v katero sta se tvorno vključila tudi Socialistična zveza in sindikat.
kot 140 slušateljev, srednjo politično šolo jih je uspešno končalo 17, dopisno šolo marksizma 14 in trimesečni seminar teorije in prakse marksizma šest slušateljev.
DOBRO DELO V SLABIH POGOJIH
Kljub izredno slabim delovnim pogojem je obrat IMV na Suhoiju lani uspešno posloval in dosegel dobrih 50 milijonov celotnega prihodka. Povprečni osebni dohodek je znašal 3.588 din ali 14 odst več kot leto poprej, še vedno pa so osebni dohodki na Suhoiju zelo nizki, saj imajo nižje le v „Beti“, tozd Konfekcija. O dobrem delu na Suhoiju govori tudi podatek, da so lani ekonomičnost poslovanja izboljšali za 8 odst, produktivnost pa povečali za skoraj 40 odstotkov.
{ s
Steklo v Kolpi
Odlok le „blažev že-gen"?
Kolpa je čudovita reka, lepa reka, vredna dobrega peresa pesnika ali pisatelja, izurjenega čopiča v roki slikarja. Je reka, brez katere prebivalstvo ob njej ne bi moglo, ne bi znalo živeti Posebno poleti ne, ko so bregovi polni kopalcev: razposajenih, rjavih po koži, iz domala vseh slovenskih krajev, tudi iz Hrvatske.
Še pred leti so ljudje iz bližnjih vasi nosili iz Kolpe vodo za pitje in za kuho. Dandanašnji nihče več ne pije vode iz struge Kolpe in tudi gospodinja bi krepko premislila, preden bi zakuhala v njej domače rezance Res je Kolpa še dokaj čista, vendar veliko manj kot pred leti, kajti vanjo je speljana marsikatera kanalizacija iz hiš, a tudi iz tovarn.
Tik nad metliškim kopališčem pricurlja, da, priteče v reko smrdljiva voda, gnojnica, iz katere so pred dnevi izvlekli mladi vse, kar se je tamkaj nabralo od jeseni In smeti ni bilo malo, bilo jih je za dobra dva traktorja, še več. Najhujše pa je to, da je na metliškem kopališču v strugi Kolpe polno razbitih steklenic. Otroci in odrasli pobirajo kose stekla in ga odlagajo v koše za odpadke. Mimogrede: zakaj smo v Metliki tako skopi s koški? Kljub temu pa se zgodi, da se kdo pošteno ureže, da si razpara podplate in se tako poslovi od kopanja za vso sezono. Steklenih črepinj na dnu Kolpe je bila kriva v preteklosti prireditev Noč na Kolpi, no zdaj prireditve že dve leti ni, po kopališču pa še vedno curlja kri iz razrezanih podplatov. Resnica je ta, da med nami še vedno živijo ljudje, ki se požvižgajo prav na vse: na red, na varnost, na sočloveka, navsezadnje tudi nase.
Občina Metlika je sprejela pred kratkim odloki^ prekrških zoper javni red in mir. V odloku so navedene tudi kazni, ki bodo doletele kršitelje. Lepo in prav. Zanima me samo to, kdo bo zalezel nepridiprave na mestu samem, ko pa ga ni pod soncem človeka, ki bi vedel, od kod so prišli hladilniki in kante v Sušico in kako je priletela steklenica v Kolpo.
Ne morem verjeti, da smo si z odlokom samo olajšali dušo.
TONI GAŠPERlC
usposabljanjem pridobijo potrebno teoretično in praktično znanje, vendar so po končanem organiziranem izobraževanju pogosto prepuščeni sami sebi in ne skrbe najbolje za poglabljanje in razširitev pridobljenega
Znan^3 Res pa je, da se učinek idejnopolitičnega usposabljanja ne pokaže takoj po končanem seminaiju, marveč šele po določenem času, in to ne tako izrazito, da bi ga bilo moč z določenimi merili izmeriti in natančno oceniti, marveč se kaže v uspešnejši graditvi samoupravnih odnosov v sredini, v kateri delavec, ki je obiskoval eno od oblik idejnopolitičnega usposabljanja, dela, kako se spopada z odkloni in drugimi napravilnostmi.
POVRNITI NEKDANJI VIDEZ
Metliška komisija za varstvo okolja je dobro zastavila svoje delo in nekaj akcij iz svojega delovnega programa za letošnje leto tudi že uspešno začela. V skrbi ne samo za tim bolj čisto, ampak tudi za lepše in prijetno okolje si prizadeva tudi za občinski odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin tako v občinskem središču kot v drugih krajih. Ko je za metliške zelenice bi parke skrbel še vrtnarski strokovnjak Tomc, so bili le-ti ponos mesta, vendar jim je človeška malomarnost, marsikdaj pa tudi objestnost pozneje odvzela lepi videz. Vendar se komunalni delavci trudno, da bi spet postali okras mesta.
Pri komiteju OK ZKS Metli; ka deluje aktiv predavateljev, k> pokriva v glavnem vsa tematska področja, kljub temu pa sodelujejo tudi s predavatelji v okviru medobčinskega študijskega središča. Pogoj za dobrega predavatelja pa ni zgolj njegova strokovna usposobljenost, marveč tudi njegova vključenost v družbenopolitično delo, saj predavatelj ni le posredovalec znanja, ampak tudi mentor, usmerjevalec in povezovalec teorije i® prakse.
Vendar se dogaja, da najboljši poznavalci našega življenja zaradi obveznosti na delovnih mestih nimajo dovolj ča; sa, da bi delali kot predavatelji pri idejnopolitičnem usposatv ljanju. Tudi zato se v Metliki zavzemajo, da bi to usposabljanje dobilo pomembnejše mesto v družbenopolitičnem delu članov Zveze komunistov.
A. B.
ODPLAKE NERAZVITIH
Starejši prebivalci Gradca se otožno spominjajo tistih časov pred vojno pa tudi po njej, ko ie bila Lahinja, ki se vije okoli okljuka, na katerem stoji gradaški grad, še čista in lepo dišeča reka, na kateri je bilo vse polno lokvanjev. Sedaj, ko so jim jo v Črnomaljci do dobra onesnažili, ga ni, ki bi se še z veseljem okopal v njej. Tudi v tem konkretnem primeru bi bilo sodelovanje med sosednjima občinama lahko bolj tesno, ne pa da eden samo onesnažuje, drugi pa je deležen „sadov“ sicer nerazvite sosede.
ZGOVORNO OPOZORILO — Metliški mladinci so pred kratkiflj očistili hudournik Sušico, ki se izliva v Kolpo le nekaj metrov nad kopališčem. Iz struge so izvlekli kup nesnage, ki obtožuje malomarnost in nepremišljenost ljudi. Je pa nekaj še hujšega: v Sušico je speljana kanalizacija Križevske vasi ter Novoteksa, tako da vsa brozga prihaja naravnost v Kolpo. Skrajni čas je, da o tem bolj resno zastavijo besedo pa tudi dejanja, sicer bo na metliškeiH kopališču vedno manj ljudi, v reki pa rib. (Foto: Janez Žele)
SPREHOD PO METLIKI
ZANIMIVO: METLIKA JE BILA svoj čas znana po dobrih pevkah in pevcih, na tradicionalni prireditvi Glas Bele krajine v Črnomlju pa ni nihče nastopil iz naše občine, četudi so prireditelji poslali razpise na vse konce in kraje. Vzrok za odsotnost metliških grl je morda iskati v tradicionalnem nerazumevanju med obema belokranjskima občinama in torej v strahu, da bi bili metliški slavčki in vrabčki slabše ocenjeni.
ZASTONJ SO VSE OČIŠČEVALNE akcije, ko pa mora človek s povečevalnim steklom iskati koše za odpadke. Po mestu so redko posejani, na kopališču pa jih sploh zastonj iščete, in ker ljudje neradi tlačijo papir in druge odpadke v žepe, meCejo zadevščine okoli sebe po tleh. Ko pa je mesto ponovno za-svinjano, se vsi čudimo malomarne-žem in znova tuhtamo, kdaj bi s plakati vabili krajane, naj očistijo svoje mesto.
TRGOVKE V INDUSTRIJS^ PRODAJALNI v „Beti“. im«o ‘® dni polne roke dela. Ljudje kupujeJ° kopalke pa majice in po ves dan j® trgovini več deset kupcev, še P° • ” no živahno pa je ob sobotah, ko J® trgovina odprta od osmih do dvanaJ" stih. Prav bi bilo, če bi v B®11 razmislili o povečanju svoje Pr0 ' jalne, a tudi kabine za poizkušnje bi bile odveč. Kljub gneči Pa ^ prodajalke prijazne in vedno dobr volje. To pa je tudi nekaj.
ČAS DOPUSTOV SE NAGLO približuje in zaposleni kuj®' jo načrte, kam se bodo podali 0* oddih. Se pa jezijo posamezni delavj ci iz Beti in Kometa, ker delov” organizaciji nista načrtovali sočasnega kolektivnega dopusta. V škripc‘_ so predvsem zakonci, saj bodo rali na dopust ločeno. Ne, redkin] * že ustreza, večina pa je še vedn takšnih, da gredo radi družno V morje ali v planine. V prihodnje ^ treba račanati tudi s slednjimi-
metliški tednik
Čistilna naprava je zgrajena, a ne dela
»Kdaj bo začela delovati ^stilna naprava na Rinži? "ročina je vedno hujša in vedno hujši je tudi smrad iz struge, v katero se steka vsa nesnaga.” To vprašanje je na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje zastavil delegat z območja KS »Ivan Omer-J3', se pravi Dolge vasi in
Livolda.
Že na seji so mu odgovori, da bi čistilna naprava J«iko začela razmeroma hitro obratovati. Potrebno je opraviti le montažo in uredi-' gnilišča, kar pa ni posebno težavno in zamudno. Težava oz. ovira je drugod: pri republiškem sanitarnem inšpektorju, ki oporeka lokaci-
Čistilnih naprav — čeprav Je za to lokacijo dala soglasje t* tepubliška inšpekcija -•Uzen tega pa ima še nekatere druge pripombe. Kaže, da o° zadeva kljub temu kmalu
naprave brez gnilišč. Potrebna oprema za čistilno napravo pa je v glavnem že prispela.
V gradnjo čistilne naprave je bilo vloženega ogromno denarja. Otvoritev je bila
predvidena že pred dvema letoma. Potem so se menjali republiški sanitarni inšpektorji in so se začele tažave. Seveda je prav, da so inšpekcije stroge in dosledne, vendar naj bi zadeve reševale tudi življenjsko in s pravim posluhom. Tako, menijo predvsem občani Livolda in Dolge vasi, bi jim tudi inšpekcija morala pomagati, da bodo vdihavali čist zrak in da bo skozi njihove vasi tekla čista voda. j PRIMC
ČISTILNA NAPRAVA ČAKA — Medtem ko prebivalcem ob spodnjem toku Rinže nečista voda zasmraja okolje, pa čistilna naprava v Kočevju čaka na dovoljenje inšpektorjev, da jo investitor lahko dogradi in da v uporabo. (Foto:
S resena, le da bodo čistilne PRIMC)
Premajhno zanimanje za načrte
^bor rdrnianans riala ia nrnnrama QIC ncvniil c Ir n ra i hrP7 ra7 nrnvo — If nnrnn tu
združenega dela je programe SIS osvojil skoraj brez razprave - Končno tuu kočevska občina dobi „pasji odlok" — Štefka Krkovič nova načelnica
v Sloveniji, o skupnih
j>ro'	j,,
rt#	fp
skupni seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje, ki je niinuli četrtek, so na tajnih volitvah soglasno izvolili za prednika SRS Viktorja Avblja, za člana pa Staneta Markiča.
*egati so poslušali še informacijo s področja SLO in družbene T^uzaščite ter poročilo o delu delegatov SR Slovenije v zveznem $t0ft s*cuP^*ne SFRJ. Razen tega so diplomirano ekonomistko j. e*° Krkovič imenovali za načelnico oddelka za gospodarstvo in j^Uce občinske skupščine ter za članico izvršnega sveta občindke *uP*čine.
.Na ločenih sejah zborov so Jp’dan delegati zborov razprav-j "3U in sklepali še o delu izvršne-8a sveta in inšpekcij. O izvajanju zakona o združenem delu v j^čini so menili, da se uveljavil3 razmeroma počasi. Bolj ^°mna je bila razprava v zbo-uag^uženega dela o letnih kult ^Soje in izobraževanja,
^ uJe, raziskovalne dejavnosti pr Nravstvene skupnosti, četo ?ZD za te dejavnosti najejo ogromno denarja in če-j ®v je očitno, da SIS ne gospodo vedno najbolje.
fj^dalje je bilo na dnevnem nu sej posameznih zborov več ^hiembnih zadev, kot so rjenje lani, dogovor o
kadrovski politiki predlog zakona osnovah svobodne menjave dela itd. Med drugim naj omenimo sprejem odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živalih.
J.P.
C'!. . -
'M
it.
551-
[ir t 55^
PLENA NI - V Kočeyju te dni ni mogoče dobiti plina. Vzrok: »Neurejeni dohodkovni odnosi”. Po domače pa se temu vzroku pravi, da je občinska skupščina zvišala davek od 20 na 40 odstotkov (se pravi kar za 100 odstotkov), zaradi česar ima prodajalec za toliko dohodka manj. Upamo, da bo občinska skupščina oskrbo s plinom uredila vsaj tako učinkovito, kot je davke. (Foto: J. PRIMC)
Sodelovanje pobratenih šol
°^LAŠUJTE V DL!
6. junija je Osnovno šolo zbora odposlancev v Kočevju obiskala delegacija učiteljev pobratene Osnovne šole Milka Tmina iz Križa na Hrvatskem.
DROBNE IZ KOtEVJA
maturo
!>iui gimnazije so -lnenadfli0d°I? 1,0 me
nx b m ati td o _ Maturantje s tradicional-mestu ugodno >,n7u‘ »b^ne. Bdi so lepo in kov Čečeni, brez cilindrov, fra-Podobne navlake preminulih
l^EVALNE AKCIJE - So-P*očitni ‘na v raznih krajih pred z vnemo čistijo svoje ,*'04e^ kraje in okolje. Kako bo v *> 06is«r- hrav bi bilo, da bi uredili ^	1	v*aj park Gaj, ki ga največ
®Buje
medved odgovarja
bo s kočevskim kme-J11’ ^o je taka suša?
Ptjhu ave bodo dajale mleko v
uporabljajo prav šolarji in druga mladina. Tako bi občanom pokazali, da imajo smisel za red.
KAČJE LETO — Nevarnost preti na vsakem koraku, so povedali terenski delavci kočevskega Elektra. Na kontroinin obhodih pri popravilih daljnovodov se redno srečujejo s kačami Trdijo, da že leta ni bilo toliko modrasov na njihovem terenu, kot jih je lrtos. Zna >o je, da kače rade poležavajo na krmenju osojnih jas, posebno pa v posekih traseiektrovodov. Tu je zatišje, god) pa jim tudi toplota razgretih beton skih podstavkov in železnih stebrov. Cesto naletijo < električarji na med seboj prepletene vozle teh nevarnih strupenjač, ki se sončijo po betonskih podstavkih in drugod.
GRMENJE BREZ DEŽJA - Suša nas pesti že dolgo. Res so vsak dan napovedane popoldanske plohe, a gredo žal vse mimo Kočevja. Gledamo črne oblake, poslušamo grmenje, dežja pa ni. Ponekod sicer so nalivi, a so tako skromni, da malo zaležejo. Travnike so morali bolj zgodaj pokositi, saj so bili že tako suhi, da kosci niso kosili trave temveč že koraj stoječe seno.
ko&euske novice
Gostje so a ogledali šolo, bazen, telovadnico, novi stadion in drage športne objekte.
Pogovarjali so se z učitelji šole in izmenjali pedagoške izkušnje. Povedali so, da imajo na primer pouk 4 prve pomoči samo v obliki tečaja in tudi prometne vzgoje nimajo organizirane tako kot v Kočevju. Zelo uspešno pa v Križu dela šolska zadruga. Prizadevni so tudi njihovi šahistl Seveda pa so se učitelji iz Križa pozanimali tudi za pravilnik o nagrajevanju učiteljev.
Sodelovanje med osnovnima šolama iz Križa in Kočevja se je pričelo že pred petimi leti Učenci so si najprej dopisovali, potem je prišlo do izmenjave obiskov.
Med obiskom delegacije v Kočevju so se pogovorili tudi o programu bodočega sodelovanja. Vanj so vključili izmenjavo razstav tehnič-nolikovnih in drugih izdelkov učencev obeh šol. Predvideli so tudi obisk kulturniške skupine iz Križa. Taborniki iz Križa pa bodo s kočevskimi pionirji sodelovali v akciji »Nič nas ne sme presenetiti”. Sklenili so da se bodo učitelji obeh šol še naprej obiskovali. Poudarili so, da naj bi učenci spoznali gospodarstvo Križa oz. Kočevja. Učitelji iz Križa so izrazili še željo, da bi v svojih glasilih objavili literarne prispevke kočevskih pionirjev. Prispevke bi tiskali v slovenščini
Podobno sodelovanje in prijateljstvo šola in učitelji Osnovne šole zbora odposlancev Kočevje gojijo še z učitelji in učenci iz pobratenega Prokuplja, Doline pri Trstu in Škofje Loke. Tako sodelovanje krepi prijateljstvo, bratstvo in enotnost ter bogati in pestri prizadevanja in pedagoško delo pri vzgoji ter izobraževanju mladih.
VILKO ILC
Tudi v Ribnici planinsko društvo
Ribniško društvo je 154. v Sloveniji — Deluje v okviru Inlesa — Predsednik Ferdinand Nosan — Predlog za transverzalo „Po poteh štirih brigad"
Občina Ribnica je bila do nedavnega ena redkih v republiki, če ne edina, ki še ni imela planinskega društva. Na nedavnem ustanovnem občnem zbora, ki se ga je udeležio 25 ljubiteljev planinstva, so ustanovili to društvo, sprejeli pravila in delovni program ter izvolli vodstvo, za predsednika društva pa Ferdinanda Nosana.
Planinsko društvo se imenuje Inles in deluje v okviru te OZD. Njegov pokrovitelj je sindikalna podružnica Inles, vendar bo kljub temu društvo delalo za območje vse občine.
Čeprav doslej v občini ni bilo društva, so ljubitelji planin le delali organizirano in sicer v bližnjih društvih kot v kočevskem, velikdaškem ali ljubljanskem. Tudi v prvi program dela so zapisali, da bodo še naprej sodelovali s sosednjimi društvi in seveda Planinsko zvezo Slo-
venije, saj od njih pričakujejo predvsem strokovno pomoč. V društvo si bodo prizadevali vključiti razen odraslih tudi čimveč cicibanov, pionirjev in mladine. Članarina za odrasle je 100 din na leto, za mladince 20 in cicibane 10 din.
Na občnem zboru so osvojili predlog predstavnika Zveze borcev, da bodo predlagali Planinski zvezi ureditev in ustanovitev transverzale „Po poteh štirih brigad.” Ribniški planinci bodo v začetku obiskovali predvsem
Spori za bolniško na njivi
Napačne pogodbe o štipendiranju — Miličnikom boljše pogoje za delo
Na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica so obravnavali najprej poročila Postaje milice, sodnika za prekrške, občinskega javnega tožilstva Kočevje in poročilo o delu sodišča združenega dela v Ljubljani za lani. V načelu so zanje ugotovili, da so preveč formalistična, ker naštevajo podatke, premalo pa govore o resničnih problemih teh služb. Nekatere tudi premalo sodelujejo z organi občinske skupščine (sodnik •j:.' prekrške) in tako premalo poznajo probleme občine in pravo stanje stvari, o katerih odločajo oz. razsojajo.
Še posebno podrobno so razpravljali o delu, nalogah pa tudi potrebah postaje milice. Ugotovili so, da postaja nima dovolj tehnične opreme, da je v neprimernih prostorih in da je treba miličnikom čimprej zagotoviti boljše delovne pogoje. Nadalje so menili, da je treba miličnike še bolj pritegniti v družbeno delovanje, predvsem kot delega-)■ te v razne SIS in druge samo-
ZDRU2ITI SLUŽBE SIS
V ribniški občini te dni zaključujejo razprave o združitvi strokovnih služb samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravne komunalne skupnosti Med razpravo je bilo ugotovljeno, da se delo teh SIS v marsičem prepleta in da bodo z združitvijo odpadla tri delovna mesta (tajnik, čistilka, kurjač). Ob reorganizaciji teh SIS bodo vodilna delovna mesta javno razpisali, za ostala pa opravili notranji razpis. Vse bo treba izpeljati hitro in učinkovito, da zaradi »brezvladja” ali dolgih razprav ne bo škoda.
Ortneški poročevalec
ŽELEZNIŠKI VODOVOD ODPISAN - Vse od leta 1893 je napajal železniške lokomotive, ki so po kočevski progi vlekle potniške in tovorne vlake. Vodo je dajal vsem, ki so je bili ob suši ali požarih potrebni. Vodnjak pri gostilni v Ortneku je tudi noč in dan dajal vodo vsem žejnim ljudem in živalim, saj je bil tiste čase Ortnek pomembno cestno in železniško središče. Na železniški postaji v Ortneku je vodovod v postajnem vrtu gasil žejo vsem potnikom, ki so potovali s potniškimi vlaki na kočevski progi. Ko se je potniški vlak ustavil, so potniki trumoma stekli k vodnjaku in stali v ,,repu“ za vodo. Poleti je moral uvidevni prometnik počakati kako minuto z odhodom, da so prišli vsi »vodni potrošniki" na vrsto. Vsi ortneški vodnjaki bi zato zaslužili spomeniško varstvo, posebno pa še. tisti pri gostilni in na postajnem vrtu.
DIVJA SMETIŠČA - V Ortneku smo odkrili še eno, doslej največje divje smetišče, in sicer ob lokalni cesti proti Ribnici, ob bivši žagi Ortneku ni v okras.
NOVI »ŽUPAN" - Pri nas rečemo predsedniku krajevne skupnosti kar ,.župan". Mandatna doba dosedanjih voditeljem KS je potekla in izbrali smo si nove, da bodo s svežimi močmi nadaljevali dobro začeto delo v korist krajem veliko-poljanske skupnosti Na vrhu nove liste krajevnega sveta je sedaj Franci Šilc, ki se je že dobro izkazal pri nas na vseh področjih dela. Upamo, da bo posvetil vse svoje sposobnosti v prid in napredek naše KS. Zahvaljujemo pa sc tudi dosedanjemu za vse, kar je storil.
V.P.
upravne organe pa tudi organizacije in društva.
Iz poročila sodišča združene-
{;a dela Ljubljana naj navedemo e dve zanimivi ugotovitvi. V času poljskih del se število »bolnikov^1 praviloma podvoji ali celo potroji. Tozdi včasih izpodbijajo veljavnost zdravniških potrdil in ne izplačujejo nadomestila za osebni dohodek. Sodišče pa meni, da nastajajo ti spori zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov.
Tudi pogodbe o štipendiranju so pogosto v nasprotju z zakonom o štipendiranju. Zakon določa, da je delavec po končanem šolanju dolžan ostati na delu v tozdu, ki ga štipendira, enako dolgo, kot je prejemal štipendijo, v štipendijskih pogodbah pa OZD običajno določajo dvakrat tako dolgo dobo.
J.P.
okoliške postojanke kot so Travna gora, Jelenov žleb, Sv. Ana in Grmada. 16. junija pa bodo izvedli še izlet na Učko.
Upravni odbor društva šteje 5 članov, v njem pa so predvidena tudi mesta za člane drugih kolektivov, iz katerih se bo vključilo več članov v PD »Inles”. Novo društvo vabi v članstvo vse občane, prijave pa sprejema razen predsednika Je tajnik društva Ciril Marolt, oba iz Inles Ribnica.	j	p
Upokojenski kotiček
IZLET PO PRIMORSKI - V nedeljo, 24. junija, bo društveni izlet po Primorski. Ogledali si bomo Snežniški grad nad Ložem, Cerkniško jezero, Postojnsko jamo in Predjamski grad, kjer bo tudi kosilo. Popoldne bomo obiskali upokojence v Vipavi. Odhod iz Ribnice bo ob 6. uri. Potovali bomo preko Sodražice in Blok. Cena izleta s kosilom bo 300 din za osebo. Prijave sprejema do 20. junija tajništvo društva.
KMALU V BENETKE - Naš naslednji izlet pa nas bo popeljal v Benetke. Zato preglejte, če imate veljavne potne liste.
RAZVITJE PRAPORA - V nedeljo, 8. julija, bo letna konferenca društva upokojencev v Ribnici in razvitje društvenega prapora. Vsi člani bodo dobili še pismeno vabilo, vendar si že vnaprej rezervirajte ta datum. Svečanost bo v telovadnici Partizana v Ribnici, začela pa se bo ob 9. uri. Upokojence Dolenje vasi, Grčaric, Otavic in Žlebiča vabimo, da si izberejo praporščake in jih predlagajo na letni konferenci
TAJNIŠTVO DRUŠTVA UPOKOJENCEV RIBNICA
»
KAJ S ,KRIŽNICO”? — Tale dodatek, ki mu domačini pravijo kar »prižnica”, je dobila pred kratkim Ribnica. Gostje bifeja KZ na njem radi posedajo, posebno ob teh vročih dneh. Nekateri pa trdijo, da ta prizidek Ribnico kazi in da mora stran. (Foto: Primc)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
MALO SODRAŽANOV - Na nedavni krvodajalski akciji v Ribnici je darovalo kri 632 občanov iz vse občine. Največ krvodajalcev je bilo iz Rika in Inlesa. V Sodražici Rdeči križ ni dobil primernih prostorov, kjer bi bila akcija, zato je avtobus vozil krvodajalce v Ribnico. Žal je bil odziv krvodajalcev v Sodražici slab. Zato pa so nekateri drugi že predlagali, da bi letos še enkrat darovali kri. Ker v Ribnici ne bo več odvzemnega dne, bo RK organiziral prevoz z avtobusom v Ljubljano.
JUBILEJNI KONCERT - Nonet »Vitra", ki ga vodi Bernarda Kogovšek, obstaja že pet let in za ta svoj jubilej je priredil 8. junija v osnovni šoli koncert. Na njem je kot gost šot ah)val kvartet »Vre".
PAPIR IN ŽELEZO - ~V nedavni akciji zbiranja surovin so v ribniški občini zbrali 8 ton papirja in skoraj pet ton železa. Razen tega so pred dobrim tednom v podobni akciji Rdečega križa zbrali še preko 300 kg rabljenih oblačil.
ZAPLENJENO OROŽJE - Ribniški miličniki so v minulem letu odvzeli občanom 3 pištole, 3 vojaške puške, 3 lovske puške, eno cev puške 7,9 mm jn kar 371 nabojev.
Vsi, ki so nezakonito posedovali ali nosili orožje, so se zagovarjali še pred sodnikom.
VEČ PREKRŠKOV - Sodnik za prekrške je prejel lani 761 predlogov ali 200 več kot leto prej. Kaznoval je 718 obdolžencev, od tega 625 z denarnimi in 4 z zapornimi kaznimi ostale- pa z ukori oz. vzgojnimi ukrepi Največ prekrškov je bilo s prometnega področja, in sicer 453, in javnega reda in miru (1901
— Zakaj' trdiš,daje preveč,če bi delovni inšpektor iz Ljubljane prihajal 11 dni v mesecu v našo občino?
— Ker pri nas toliko dni na mesec ne delamo.
REŠETO
14. junija 1979
DOLENJSKI LIST
19
Pogosteje poročati o samoprispevku P
'n ®0bš
Občani žele sproti vedeti, koliko denarja je zbranega in kako je porabljen — Pripomba delegatov iz KS Stara cerkevi" tJ|. ^
Rudnik—Šalka vas k osnutku odloku upoštevana—O morebitnempresežku ponovna razprava	^	f. ~
V tr<
Zbori občinske skupščine Kočevje so na zadnjih, ločenih sejah sprejeli tudi odlok o samoprispevku za financiranje in sofinanciranje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v občini Kočevje. Ta odlok je bil sprejet, ker je referendum o tem samoprispevku uspel, v njem pa je zajeto v glavnem vse tisto, o čemer smo v zvezi z referendumom že poročali in o čemer so bili vsi občani tudi seznanjeni s posebno brošuro.
ka odloča poseben odbor, v katerem so tudi delegati vseh KS. V razpravi o tem so tudi predlagali, naj bi morebitni presežek delili po že sprejetem ključu o delitvi ostalih sredstev samoprispevka.
dve KS sta bili namreč v pte$ Predsta njem programu zadnji na iptgani^ in je zanje zmanjkalo denair org^ Prav zato bosta v novem safl0- bjj ^
prispevku prvi na vrsti.
Vendar se je pri glasovanju o odloku v zboru krajevnih skupnosti malo zataknilo. Sporno je bilo določilo 3. člena, ki pravi: »Kolikor bi po dokončanju iz-
PODEŽELJE IZUMIRA — Na kočevskem podeželju so ostali le še stari ljudje, tako da bi morali za ustanavljanje sodobnih kmetij „uvoziti“ ne le potrebni denar, ampak celo mlade kmete. Na fotografiji iz arhiva: Nova Sela, gostilna Cetinski: Težko zaslužen kozarček na stare dni. (Foto: Primc)
OKROGU
REFERENDUM
Ob zadnjem referendumu se je zgodilo v kočevski občini tudi marsikaj zanimivega. Tako so ponekod knjižico „Glasujmo za samoprispevek", ki naj bi jo vsako gospodinjstvo dobilo brezplačno, dali šolarjem, naj jo raznesejo po Mah. Nekateri bolj prebrisani so se znašli in knjižico - prodajali po 5 din!
Vabilo, naj pride glasovat, tudi učiteljica 1
je dobila tudi učiteljica Roza Česnik, za katero nekateri trdijo, da je že pred osmimi leti umrla nekje na Švedskem. Spet neki Janez pa se je pritoževal, ker ni bil vpisan v volilnem imeniku: „Za vojsko sem bil dober, za samoprispevek pa nisem!"
gradnje določenih objektov po sprejetem programu ostal del sredstev, zbranih s samoprispevkom, neizkoriščen, se ta del sredstev uporabi za pridobitev in opremo klubskih prostorov za mladino.*4 Delegaciji KS Stara cerkev in Rudnik - Šalka vas se s tem določilom nista strinjali, češ da z njim občani v postopku pred referendumom niso bili seznanjeni. Tako so nato to določilo dopolnili tako, da o porabi morebitnega presež-
Zdo verjetno je skrb o dditvi presežka odveč. Cene raznih gradenj se nemreč tako hitro podražujejo, da samoprispevek ne zadošča za izpolnitev vsega programa. Zato v minulem samoprispevku na primer ni bil uresničen program za KS Pred-grad in KS „Ivan Omerza**. Ti
V razpravi so nadalje pou*‘ rili, da je potrebno ne le enkr#*;
PJOvpn
Cepr
ampak večkrat na leto poroča*1 občanom, koliko samoprisp^ ka je bilo zbranega in kako j* bil porabljen. Ta poročila M dobe tako delegati zborov o*1' činske skupščine kot tudi zbori delovnih ljudi in občanov f° krajevnih skupnostih.
“jem n ">0goč< !tami c jako, k ^stank
krat
si
Sadiva
JOjo. , °vnjaj
J. PRI«
pšč
Spet pride brigada RK
DRAŽJI TELEFON
Organizirala bo vrtec ter socialno, zdravstveno narsko službo na območju Strug
m vi
eteri*
avalo
Ke'i°,c
5,PI
Nem
>dter
Želja: za dan republike otvoritev
Odlok o financiranju razvoja PTT prometa v območni SIS za PTT promet Ljubljana io sprejeli na zadnji seji občinske skupščine Kočevje. Odlok določa, da se cene telefonskega impulza zviša za 0,10 din. Odlok so delegati izglasovali kljub kritiki nekaterih, da PTT ne upošteva resolucij o stabilizaciji in občutno zvišuje cene telefonskih storitev. Dražji bo tudi telefonski priključek, česar pa ne bodo plačali (v celoti) tisti bodoči telefonski naročniki, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri postavljanju telefonskih vodov. Taki primeri so v Starem Kotu, Osilnici, verjetno pa tudi še kje drugje.
V krajevno skupnost Struge v občini Kočevje bo 9. junija letos spet prišla zvezna brigada Rdečega križa, ki bo to območje tokrat obiskala že četrte šol-ske počitnice. Brigada bo ostala ves mesec, medtem ko je lani le tri tedne.
V brigadi bodo tudi tri vzgojiteljice (dijakinje tretjega letnika vzgojiteljske šole), ki bodo ob pomoči domačih mentoijev organizirale za ta mesec otroški vrtec. Varovale in vzgajale bodo 33 otrok. V Strugah sicer nimajo vrtca, ker zanj ni prostora.
Posojila za zdravstveno postajo v Dragi so zagotovljena - Prostovoljni prispevki
območje Dragarske [ občani 94.790
Za gradnjo nove zdravstvene postaje za doline so člani gradbenega odbora doslej zbrali med < din v gotovini, 37 kubikov lesa na panju in 23 kubikov lesa, ki je že posekan in pripravljen ob cesti.
Za gradnjo zdravstvene postaje so doslej storili že kar precej, vendar so dela kljub temu v primerjavi z načrtom nekoliko v zaostanku.
Doslej je zdravstveni dom Kočevje prispeval za načrte za
Cajo 100.000 din in zaprosil es za posojilo. Posojilo za ves objekt je odobreno, že zdaj pa se da ugotoviti, da bo postaja veljala precej več, kot je bilo prvotno predvideno. Posojilo je dano na 15 let, z 9-odstotnimi obrestmi. Poroštvo je Marlesu podpisal izvršni svet občine Kočevje.
Regionalna zdravstvena skupnost in ostale skupnosti bodo dale denar za to postajo v prihodnjem letu, ker letos tega izdatka niso vnesle v svoje načrte. Nekaj nejasnosti je tudi,
koliko novega samoprispevka, ki ga bo dobila KS Draga, bo So za postajo. Na prvotnih razgovorih je bilo govora o milijonu, zdaj pa kaže, da bo denarja precej manj.
Soglasja za gradnjo so v glav-
nem zbrana. Do zadnje seje niso dobili le še soglasij republiškega
organa za ceste in sanitarnega inšpektorja, ki soglasja za gradnjo na predvideni lokadji ne da.
Na seji gradbenega odbora so ugotovili tudi, da nekateri svojih zadolžitev niso opravili, in jim naročili, naj to čimprej urede. Sklenili so, da bodo za tiste, ki niso za gradnjo nič prispevali, organizirali delovno akcijo, saj bo potrebnih pri gradni postaje tudi precej del, ki jih lahko opravijo občani.
V program pa so si med drugim zapisali nekoliko težko uresničljivo nalogo, da bo otvoritev postaje že za letošnji dan republike.
J. PRIMC
• s-jH■ v
RINŽA UHAJA - Na Brega nad Kočevjem si je Rinža našla pot
 S_______15	_	5_ — 5 Dm4n ia tMiIro io vara<fS CII2/* 7/lfki na SP
ri zemljo in mimo jezu. Rinža je nizka že zaradi suše, zdaj pa se pripetila še ta nevšečnost, in sicer prav v času, ko se
večina
omembnejših rib, ki so v Rinži, drsti. Vodna skupnost že ukrepa maši luknje. (Foto: PRIMC)
Tudi letos v počitniško kolonijo
NEPOKLICNI
SODNIKI
Ob morju bo letovalo po 15 dni 161 otrok — Starši bodo plačali le del stroškov
V organizaciji občinske Zveze prijateljev mladine Kočevje bo letos letovalo na morju iz
Včeraj* se je začelo slikanje
kočevski občini fluorografiranje od 13. do junija — Obvezno za stare nad 18 let
20.
Radiografsko slikanje prebivalstva (fluorografiranje) v občini Kočevje izvajata te dni dve ekipi iz Golnika. Obvezno je za vse, ki so rojeni do leta 1950. Vsem zaposlenim naj OZD omogočijo, da bodo na določeni dan prišli na slikanje. Akcijo fmaniira občinska zdravstvena skupnost.
Prva ekipa je bila včeraj, 13. junija v Livoldu, v Kočevski rekki in Borovcu; danes, 14. junija, pa bo od 7. do 9.30 ure v Zeljnah, od 10. do 10.30 v Oneku, od 11. do 12 ure v Koprivniku in od 13. do 14. ure na Brezovici 15. junija bo od 7. do 8.30 v Predgradu, od 8.45 do 9.15 v Dolu, od 10. do 10.15 v
Knežji Lipi, od 10.30 do 10.45 v Rajndolu, od 11.15 do 1215 v Mozlju in od 13. do 14. ure v Štalcerjih. 18., 19. in 20. junija pa bo ekipa v Kočevju (zdravstveni dom).
Druga ekipa je bila včeraj, 13. junija, v-Stari cerkvi, danes in jutri, se pravi 14. in 15. junija, bo v Kočevju (zdravstveni dom), 18. junija od 7.30 do 8.30 v Banjaloki, od 8.45 do 9.30 v Novih selih, od 9.45 do 1245 v Fari od 13.15 do 13.45 v Kuž-lju in od 14.15 do 15. ure v Bosljivi Loki. 19. junija od 7. do 9. ure v Osilnici, od 9.15 do
9.45 v Papežih, od 10.15 do
11.45 v Travi, od 12 do 14. ure pa v Podpreskl 20. junija bo od 7.30 do 8. ure v Starem Logu, od 9. do 1230 pa v Strugah in od 13. do 13.30 v Polomu.
KOČEVSKE NOVICE
vse občine 161 otrok, medtem ko jih je lani 133. Razen šolarjev bo v koloniji tudi 20 cicibanov iz otroških varstvenih ustanov.
Letovali bodo v »Jugoslovanskem dečjem rekreacionem centru** v Pulju. Tu letujejo otroci iz kočevske občine že osmo leto zapored, ker občina nima svojega letovišča za otroke.
Prva skupina, v kateri bo 100 otrok, bo letovala od 25 . julija do 8. avgusta, druga pa od 8. do 22. avgusta. Oskrba za vseh 15 dni velja za otroka 2.680 din. Od tega bo občinska ZPN plačala za vsakega otroka po 700 din. Od preostalih 1.980 din pa bodo jdačah starši ustrezen del glede na socialna in druga meri-
aTako ne bodo plačali nič tisti, ki imajo na družinskega člana do 700 din dohodka. Le 10 odstotkov celotne oskrbnine, se pravi samo 198 din za vseh 15 dni, bodo plačali tisti, ki imajo do 900 din dohodka na družinskega člana; 20 odst. ah 396 din tisti, ki imajo do 1.200 din; 30 odst. ali 594 din tisti, ki imajo do 1.500 din; 40 odst. ali 792 din do 1.800 din dohodka na člana; 1.089 din ali 55 odst. do 2.100 din; 1.386 ali 70 odst. do 2.400 din; 1.683 din ali 85 odst. do 2.600 din; polno oskrbo ali 1.980 din pa bodo plačah na otroka tisti, ki imajo na družinskega člana nad
2.600 din dohodka na mesec.
Razliko med 1.980 din in zneskom, ki ga bodo plačali starši, bodo krile SIS za otroško varstvo, za izobraževanje in za socialno skrbstvo.
J. P.
Za nepoklicne sodnike sodišča združenega dela Ljubljana v obdobju od 1979 do 1983 so bili na zadnji
seji zborov občinske skupščine Kočevje imenovani Franc Ahac iz Ita-
sa, Božo Resinovič iz sveta Zveze sindikatov Lipovec iz darstava Združenega
S
V 23. .%vij
Med počitnicami vrtec brig#*
RK gostuje v šoli. Stružaflj1 upajo, da bodo tudi oni v bi**' "3j je nji bodočnosti le dobili pr#'*1 celoletni vrtec.
Socialno - zdravstvena ekip* te brigade bo letos delala " vaseh Tisovec in Polom. Ob#’oo jese nom bodo nudili zdravstveflf Jumen pomoč, popisali socialno stanj* j0^5ica in svetovali ljudem, kaj naj del* v,lsn® jo in kako naj si očuvajo zitt* je.	]	Take
Občasno bo prihajala na *° območje tudi veterinarska pa. V njej bosta dva dijaka študenta — veterinarja. Tu#1. Prav ekipe bodo imele za mentoij* strokovnjake iz kočevske ob#'
"Vh^ja
ne.
Brez igrišč v letu otroka
občinskega in Cveto Kmetijskega gospo-enega KGP Kočevje.
OBHOD ČETRTOŠOLCEV - Izmed 68 dijakov četrte gimnazije v Kočevju sta le dva padla, nekaj pa jih ima popravne izpite. Maturo bodo delali od 18. do 23. junija, 24. junija pa bodo prejeli maturitetna spričevala. Na fotografiji: četrtošolci pri obhodu po mestu. (Foto: PRIMC)
ko pa
K
Uči
S popisom otroških igrišč 3^ občinska Zveza prijateljev mladine Kočevje ni ' veliko dela Igrišč praktično ton*,,
ra, če že so, so tako revna, da ne zaslužijo tega imena-Na igrišču v Kidričevi ulici, kjer je najbolj gosto naselje no območje mesta, parkirajo celo kamioni, razen tega je skromno opremljeno, slabo vzdrževano pa tudi nevarno, morajo otroci do nje# čez cesta Popis igrišč v republiki je organizirala republiška Zve za prijatdjev mladine v sodelovanju z urbanisti 0« tem so popisovali tudi število prebivalcev, otrok in Šo v posamezni krajevni skupnosti ter zbirali še druge podatke.
Letos, ko je mednarodno leto otroka, naj bi dale kr* jevne skupnosti na dnevi reO svojih sestankov tudi term Otrok v krajevni skupne sti!**. V dirki za denar j cenene gradnje pozabljajo na otroke in njihove pot'j be, saj se otrok v mestu nima kje igrati ča pa se, & lahko le tako, da dela škod0 ali vznemirja druge občan&
In če se ob zaključku spf povrnemo k igriščem, lahk'D, ugotovimo, da so ponek°° včasih le bila kolikor tolik0 primerna otroška igrišča, so propadla Vzrok je, 00 niso bila redno vzdrževana> Nekateri predlagajo, naj 0 igrišča imela svoje rnentorlj’ in sicer upokojence, kiimU smisel za delo z otroki in * popravila igralnih naprav^ Seveda pa otroška uničujejo tudi mladinci celo odrasli, ker jih upofl Ijajo. To se da delno čiti s kaznovanjem, mo'% pa bi kazalo ob otroŠP igriščih urejati tudi primco? igrišča za mladino in odr°' saj odrasli človek v m® skoraj ne more drugam ko .. gostPno ali čepeti dom° stanovanju. j ^
9 Pn
>b
'Wi
V
Se
H
Sc
^hci
in
S
H,
•tuj
So
20
DOLENJSKI LIST
Št 24 (1557) 14. junija
J -"»iij u	ni	uibuiuanvga
/' tovarišica Končan nikjer ni
i Papir prenese vse, delegat ne
:1 ^re°bši.,
)u ~ V delo delegacij naj se več vključujejo družbenopolitične organizacije
3V	dnevni	redi	sestankov	ovirajo	delegate	pri	delu	—	Več	pozornosti	izobraže-
ob.čini so se pred nedavnim končali razgovori med -	..	družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih
arja- 0t^nlz?c'j ter delegati in delegacijami. Sestanki, ki so bili jjjKC bili lran* na pobudo predsedstva občinske skupščine Trebnje, so nju ®atnenjeni seznanjanju z delom delegacij, predvsem pa reševa-^ Prašanj, s katerimi se delegati in delegacije srečujejo, se dTtaV n* mogoče trditi, da	prejemali povzetke. Hkrati s
eiegatski sistem in odnosi v	preobsežnimi gradivi naj bi reši-
udf
^ rijgj-p
>čati in0 "e bi razvijali, je vseeno jpev- Slejki ugotoviti, da z delegatko j* ta|(0 ,°™os' vendarle še ni vse i m\ s?« ’ ,ot je bilo zamišljeno. Na ofr £nldh je bilo kdove kateri-
bof gradilt11^0^,600’. da so
/ f maj0 ' kl J* delegati preje-jJ Preobsežna, preveč stro-tMCihtJ- pogosto celo nera-U**- Predsedstvo občinske f w)iai -e je pripornbe posre-L 'toj°, ^vršnemu svetu hrati s k poj: ’ bi bila gradiva krajša in J Pregledna. Dogovarjajo se ■ da bi gradivo v celoti le vodje delegacij, eni ko bi člani delegacij
popravek, ki to ni
ul |j|* (a j •
Prostorska stiska in ra !!^množijo kilometri
je *tevilki Dolenjskega lista, ki , "biav.v ». Junija, smo na 19. strani do je' ?J4 ne k Bodo učitelji prišli i/enO	« v katerem smo opisali
..ni(''an»i!fe_na šoli na Trebelnem. To-f I* n -?tan^a Končan, ki je vodja “ Vjla tv, elnern’ nam je posredo-lra^ itineni pt?vke dejstev, ki po njenem I Tak n*so navedena s piavo mero. m t6|ov/° Piavi, da res nimajo na šoli -ce ‘n kabineta za učila, Ulitem	Podnaslov Solo na Tre-
l oZ; Hinj11	prostorska stiska, udaril
f^f! iiJh av ^ko zavrača podatek, da bi 'oL»0fckin.a šoli kombiniran pouk. y0& m‘“miian pouk so imeli le v 1. 'tiske ker j‘h je iz kadrovske s^oda- reJila tovanšica Papeževa. Broj-Ja pa’ da j™ kombiniran pouk bAv naslednjem šolskem letu, ker lefa ?Pe^eva vztrajala le do konca šolskega leta. Novih učiteljev j.ne niso dobili, prav gotovo ne J • ker bi bile razmere na tre-^°^i rožnate.
Učitelja, pravi, pešačita 1,5 kilo-?J»i ne pa 3 kilometre, kot je . _*deno v članku. Toda če 1,5 /eV ‘Ometra pomnožiš z 2, odbiš 3, treba pešačiti v obe strani.
li vprašanje preobširnih dnevnih redov, prav tako pa naj bi zaporedje sestankov prilagodili resničnim možnostim delegatov. Tako ne bi bilo preveč sej zaporedoma, prav tako pa tudi ne preveč gradiv.
Drugo važno vprašanje, katerega bodo morali v občini čim-prej ustrezno rešiti, je usposabljanje delegatov. Dosedanji programi izobraževanja delegatov, zlasti pa način podajanja ne ustrezajo potrebam delegatov. Izobraževanje naj bi seveda ne bilo prepuščeno le Centru, marveč naj bi zanj poskrbeli tudi v delovnih organizacijah, s kadri, katere imajo na razpolago.
Šibka točka delegatskih odnosov v trebanjski občini je slabo, prepočasno in enostransko obveščanje. Medtem ko so delegati z gradivi na tekočem, tega ni mogoče ugotoviti za bazo. Le malo delegatov in delegacij poskrbi za povratne informacije. Prav tako je vse preveč nalog na področju obveščanja na ramenih vodij delegacij, ki morajo sami obveščati delegate , kdaj so sestanki.
Razgovori z delegati in delegacijami so brez dvoma odraz skrbi za uspešen razvoj delegatskih odnosov, ki pa niso povsod enaki. Ponekod, na primer v občinski skupščini, potekajo na dokaj visoki ravni, malo slabše je v samoupravnih interesnih skupnostih, razlike pa so tudi med delegacijami. Da bi bilo čimveč delegacij na tej, višji ravni, se bodo morale v delo delegacij in delegatov vključiti tudi družbenopolitične organizacije. Na področju informiranja pa bo nedvomno veliko prispeval INDOK center, ki ga bodo v kratkem ustanovili. Zato so sestanki med delegati in predstavniki občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij pokazali, da razvoj delegatskih odnosov poteka v pravo smer.
J. S.
ŠENTRUPERT: OBNOVA ŠOLE SE ZAČNE
Adaptacija osnovne šole Šentrupert se bo začela 12. junija. Do tedaj morajo iz šole preseliti vse pohištvo, arhive, knjižnico. Ker je telovadnica že dograjena, bodo šolniki šentru-perške osnovne šole ta problem zlahka rešili. Vsi pa stiskajo pesti, da bi bila obnova končana do roka.
KAKO NAPREJ? — Čateška Elma, ki prvih pet mesecev ni končala uspešno, te dni intenzivno išče pot naprej. Samoupravni organi se ukvarjajo z vprašanjem, kako povečati proizvodnjo, hkrati pa tudi že razpravljajo o smernicah za srednjeročni plan 1980 - 85. Odgovori na vprašanja še niso izdelani, zanesljivo je pa, da se je gradnja nove tovarne že začela. Zato je pričakovati, da se bodo vanjo kmalu preselile tudi te delavke. In tedaj se bo verjetno povečala tudi produktivnost, saj sedanji prostori že zdavnaj ne ustrezajo več. (Foto: SIMČIČ)
Trg mora priznati kmetovo delo
Da bi bilo kmetijstvo konkurenčno, se bo moralo bolj kot doslej povezovati
Z obravnavanjem perečih vprašanj kmetijstva in položaja kmeta v njem na občinski konferenci ZK so bile razprave o kmetijstvu v trebanjski občini nekako zaključene. Reševanje teh vprašanj pa se je šele začelo.
Ker trebanjsko kmetijstvo tako kot slovensko v celoti ni konkurenčno s cenami, bo tre-
Drrv v> naveaenin v ciarucu, C	?tJka stiska prav gotovo je,
iltu	J° šolarji telovaditi na hod-
o^Pfav tako ni rešeno vprašanje 5Peli ■ rane?a. pouka, če so se mu »t0 ,1Zogmti samo eno polletje. ", s® naprej vztrajamo pri dej-• H so bila navedena v članku.
Dohodi za dan vstaje
y
fst« °*tvini proslave dneva ki bo \ trebanjski
ki bo v v'io \ Selih-Podšumberku, ^.mladinci organizirali več tu* Qiuh enot. Med njimi bodo
sun? e enote iz Most, Pljega in Novega mesta, za pohodne enote je že
,0Se!l sestanek» na katerem Poli0(j “Ogovorili za program
„Ko gre za občino, v kateri četrtino skupnega dohodka prinaša kmetijstvo, so njegova pereča vprašanja brez dvoma deležna veliko večje pozornosti kot sicer,” je povedal za uvod predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žibert.
Zibert je ugotovil, da je bila razprava plodna, saj je bil na njej načet marsikateri problem, ki danes tare kmetijske pridelovalce, kljub temu da gradivo za razpravo ni bilo najbolje pripravljeno. Tako je bilo premalo pozornosti posvečene do sedaj doseženim rezultatom na področju modernizacije kmetijstva, v tem okviru pa uvajanju sodobnih agrotehničnih prijemov, mehanizacije in novih kultur, sort in pridelkov. V nemajhni meri se je povečala tudi socialna varnost kmeta, manj pa je bilo narejenega pri naložbah v stanovanjsko gradnjo za kmete, otroško varstvo in izenačevanje položaja kmečke žene s položa-
jem industrijske delavke. Prav tako ni bilo nič izrečenega o razvoju kmečkega turizma, ki tudi lahko prispeva prenekateri dinar v produkt kmečkih gospodarstev. Pri tem je očitno zlasti pomanjkanje materialnih možnosti.
Trebanjsko kmetijstvo je dobro začelo, v prihodnosti pa si bo treba zlasti prizadevati, da bodo v njem dohodkovni odnosi izpeljani bolj dosledno kot doslej. Še bolj kot doslej bo treba usposabljati kmeta, da bo pripravljen na prilagajanje vedno novim tehnološkim zahtevam, hkrati z njimi pa tudi zahtevam trga. Seveda pri tem prizadevanju kmet ne bo smel ostajati sam, temveč bo morala priskočiti na pomoč vrsta strokovnih združenj in služb. Pospeševalna služba, kmetijska zemljiška skupnost, območna vodna skupnost in zadruga bodo svojo uporabnost lahko pokazale prav na tem področju.
TONE ŽIBERT: »Pereča vprašanja kmetijstva v naši občini je treba čimprej razrešiti, saj ta gospodarska veja prinaša kar četrtino Skupnega dohodka."
ba še več moči vpreči v združevanje dela in sredstev, v tem okviru pa tudi v vse bolj intenzivno obdelovanje že obstoječih površin. Poiskati bo treba nove možnosti pri šiijenju kmetijskega pridelovanja. Možnosti so pri ekstenzivni prireji živine, ki je zdaj na zahodnem trgu izredno iskana, pa tudi v sadjarstvu in vinogradništvu, ki imata industrijo za predelavo v domači občini.
Žibert je zlasti poudaril, da bo treba še bolj kot doslej ohranjati kmetijske površine v odročnih predelih, saj bodo nekoč lahko še izredno koristile. Ohranjati pa jih je treba tudi na račun gradnje, saj se je prav z njo izgubilo veliko število hektarov plodne zemlje, ki bi sicer služila obdelovanju.
S. S.
4C
J
-n™ ’ A MANJ - Kmetje, ki te dni hitijo pospravljat seno, že vedo, da bo pridelek kar za 20 manjši. Strokovnjaki pravijo, da bo zato boljši, kmetom pa priporočajo po dežju gnojenje z ^ ta^° bodo namreč lahko preprečili, da se ne bodo posledice letošnje suše poznale ^jai • *e.t0‘ b° zmanjkalo sena, pa bodo morali na stmišča sejati krmne rastline, kot sta rdeča 1,1 pitnik; z njimi naj bi premostili morebitno pomanjkanje krme za živino.
(1557) 14. junija 1979
„MESEC VARSTVA OKOLJA“
Komisija za varstvo okolja, ki deluje pri trebanjski občinski skupščini,priprtij, v okviru letošnjega leta svojo občinsko akcijo „Mesec varstva okolja“. Namen akcije ni samo seznanjati občane s cilji takih in podobnih akcij, marveč tudi vključevati jih v prave očiščevalne akcije. Vanje naj bi se vključili vsi občani krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
ENAK DNEVNI RED
11. junija sta bili v Trebnjem ločeni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, na katerih so delegati obravnavali iste zadeve kot na seji družbenopolitičnega zbora, ki je bil pretekli teden.
V JESENI SE VRNEJO
Cestna podjetja imajo te vroče dni veliko dela pri popravilu cele vrste cest. Tako je tudi zaposlenost cestaijev kriva, da v Trebnjem cestarji niso hkrati z ulicami asfaltirali tudi dvorišč. Obljubili pa so, da se bodo vrnili na jesen.
Srečanje v Zemunu
Pobratene krajevne skupnosti bodo pomagale Ri-sanu
Tajnik sveta krajevne skupnosti Mirna Darko Krištof se je konec maja udeležil 4. srečanja pobratenih krajevnih skupnosti Jugoslavije, katerega se je udeležilo vseh osem predstavnic, ki so včlanjene v to pombratim-stvo. Srečanje je bilo v zemunski krajevni skupnosti „22. oktober'*.
Na srečanju so obravnavali predvsem, kako pomagati bratski krajevni skupnosti Risan, občina Kotor, katero je tudi prizadel katastrofalni potres. Krajevna skupnost Mirna je doslej zbrala že za 130.000 dinarjev materiala in 300.000 dinarjev denarne pomoči, ki je bila odposlana v Črno goro. Krištof pa je v imenu krajevne skupnosti Mirna obljubil, da bodo Miren čani zbrali še dodatnih 200.000 dinarjev pomoči, namenjene samo Risanu.
Na srečanju v Zemunu so se delegati pogovarjali tudi o sodelovanju v prihodnosti. Zlasti pa so izmenjali izkušnje pri reševanju vprašanj, s katerimi se srečujejo krajevne skupnosti.
Naslednje leto bo srečanje pobratenih krajevnih skupnosti v krajevni skupnosti Mirna. Ker je organizacija srečanja zelo zahtevna, vsa srečanja doslej pa so bila tudi odlično pripravljena, bodo Mirenčani začeli s pripravami že letos.
Katastrofa?
Suša še traja — Kako omiliti posledice?
Kljub napovedim vremenarjev, da bo okoli 10. junija začelo deževati, je vreme še kar naprej sončno in suho. Medtem ko gre tako vreme na roko dopustnikom in turističnim delavcem, je za kmete prava katastrofa. Seveda dajejo kmetijski strokovnjaki vrsto nasvetov, kako omiliti posledice suše, toda v celoti ukrepi vendarle ne bodo odpravili vseh posledic.
Bolj kot kdaj doslej se zato kaže potreba po solidarnostnem prelivanju sredstev iz industrije v kmetijstvo. Kdove katerikrat je treba ponoviti, da solidarnostno prelivanje sredstev ne sme teči samo v okviru regije, ki je močna pridelovalka hrane, mcrveč širše. Tako da bi bili v te tokove vključeni tudi tisti, ki sicer sami ne pridelujejo hrane, ker pač nimajo poljedelskih površin, so pa zato največji porabniki. O tem že tečejo razprave, vprašanje pa je, kdaj bo od razprav prišlo do uresničitev.
Zavedati se je namreč treba, da je kmetijstvo kljub dragi proizvodnji strateška veja gospodarstva. Če kakšnega industrijskega proizvoda ni, godrnjamo, toda kasneje se le sprijaznimo s takim stanjem ali pa proizvod kupimo, če ga že ne začnemo sami proizvajati Toda kmetijske pridelke bi le stežka pogrešali Res jih lahko kupimo tudi na zunanjih trgih, pogosto tudi ceneje. Toda največkrat pozabljamo, da je tam kmetijstvo veliko bolj podpirano, vsi kmetijski proizvodi pa regresirani, izvoz na zunanji trg pa močno spodbujan.
Zelo udobno bi bilo zdaj reči: „Ker nimamo svojih kmetijskih pridelkov, jih bomo pač uvozili“ Včasih podpremo take težnje tudi z nizkimi cenami, ki veljajo „zunaj“. Toda te nizke cene so zelo varljive. Prav lahko bi se nekoč zgodilo, da teh pridelkov ne bi bilo za nobeno ceno, hkrati pa ne bi bUi več sposobni, da se sami prehranimo.
Zato naj bo sedanja suša spet tisti opozorilni moment, ki naj odgovorne prepriča, da kmetijstvo le ni nekaj, kar lahko pogrešamo ali za nekaj časa celo povsem opustimo. Zemlja zahteva čas, da začne dajati Prav tako traja kar precej časa, da se poveča stalež živine. Zato bi bilo treba s hitro solidarnostno akcijo poskrbeti, da kmetje ne bodo zmanjšali števila glav živine, ker se lahko zgodi, da bomo sedanjo sušo drugo leto občutili še bolj kot le-letos.	J.	SIMČIČ
S TOVARNO NE BO NIČ
V krajevni skupnosti Šentrupert so si veliko obetali od Ljubljanskega Agrostroja, ki je nameraval odkupiti bivše farov-ške hleve, in v njih organizirati kovinsko predelovalno proizvodnjo. V obratu naj bi dobilo delo okoli 50 delavcev. Vendar je ljubljanski Zavod za spomeniško varstvo prepovedal adaptacijo, Agrostroj pa ni pripravljen sprejeti druge lokacije. Tako je Šentruperčanom padla v vodo še ena možnost za povečanje gospodarskega utripa kraja. Velika večina Sentruperčanov, ki so zaposleni, se mora namreč voziti v druge kraje.
1]
TREBANJSKE NOVICE
t f i M U f ^ •
tedensK6led
S
Četrtek, 14. junija - Metod Petek, 15. junija - Vid Sobota, 16. junija - Beno Nedelja, 17. junija - Lavra Ponedeljek, 18. junija - Marko Torek, 19. junija - Julijana Sreda, 20. junija - Silverij Četrtek, 21. junija - Alojzij
LUNINE MENE
19.	junija ob 00.57 - zadnji krajec
±i:
1
BREŽICE: 15. in 16. C. ameriški barvni film Vohun, ki me je ljubil
17.	in 18. 6. hongkonški barvni film Bruce Lee, občudujemo te, 19. in
20.	6. francoski barvni film Bumerang.
ČRNOMELJ: 14. 6. ameriški film Obsedenost. 15. in 17. 6. film Pom - pom dekleta. 16. in 17. 6. fim Človek, imenovan Gegoa 19. 6.
film Spopad v jetnišnicl 21. 6. italijanski film Profesor nudist
KOSTANJEVICA: 16. 6. ameriški film Grizli. 17. 6. ameriški film Cirkus z Jeryjem. 20. 6. japonski film Bitka za Port Artur.
KRŠKO: 16. in 17. 6. italijanski film Kariera neke sobarice. 20. 6. ameriški film Hello, Dolly. 21. 6. film Življenje se prične dvakrat.
MOKRONOG: 16. in 17. 6. film Črno- belo v koloru.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 15. do 17. 6. italijanski barvni film Orožje smrti. 18. in 19. 6. francosko-kanadski film Krvni sorodniki. 20. in 21. 6. francoski barvni film Človek igračka.
NOVO MESTO- KINO JLA: Od 14. do 17. 6. italijanski film Ne, ne, rojakinja. Od 18. do 20. 6. film Obračun v kavern klancu.
RIBNICA: 16. in 17. 6. italijanski barvni film Profesorica ima lepe noge.
SEVNICA: 16. in 17. 6. film V zmajevem gnezdu. 20. in 21. 6. film Abot in Castelo iščeta Franken-steina.
VAJENCA za polaganje parketa in podov iz plastičnih mas sprejme parketarstvo Vinko Novak, Leba-nova 37, Novo mesto.
SPREJMEM vajenca. Zlatarstvo Luka Šeme, Partizanska 1, Novo mesto.
SPREJMEM frizersko učenko. Slavka Južnič, Drska 53, Novo mesto.
TAKOJ zaposlim dva delavca v vul-kanizacijl Tone Mestnik, vulkanizer, Novo mesto, telefon 22 -022.
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Frizerski salon „Zlata“, Pugljeva 5, Novo mesto.
STANOVANJA
IŠČEM kakršnokoli stanovanje v Trebnjem za eno ali dve leti.
Nudim predplačilo. Ponudbe pod „NUJNO“ ali	.........
na naslov: Milena Saje, Trnje 3, Velika Loka.
IZOBRAŽENI uslužbenki ali mlajši upokojenki nudim opremljeno sobo s teraso. Naslov v upravi lista (2375/79).
ODDAM dvosobno komfortno sta-ije za dobo dveh let za ačilo. Ponudbe pod šifro
PRODAM dvosobno komfortno sta-‘ n oranj e z vrtom in telefonom v Novem mesta Ponudbe pod šifro „GAJ”.
Motorna vozila
PRODAM JAWO 350. Drago Koša-
le, Vel. Brusnice 89, Bendje. PRODAM kombi 750, L 76, lahko
tudi kredit Infor. 22-575 Marija Kovačič.
PRODAM CITROEN PALLAS, letnik 1977, z dodatno opremo.
Kraitj, Luznarieva 17, tel. (064) 515.
22-
ZAPOROŽEC 1976, prodam. Infor macjje po tel. 25-394 po 19. url Cena 23.000.-
5, pro -394
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974. Šercelj, Trdinova 5 ali telefon 21-504 do 14. ure.
UGODNO prodam fiat 850 special, letnik 70, v dobrem stanja Grmovšek, Pavlinov hrib B-2, Trebnje.
PRODAM austin, letnik 1971. Zupančič, Šegova 16, telefon 24- 064 Novo mesta
PRODAM DIANO 6L, oktober 77. Ogled možen v popoldanskem času. Somrak, Goriška vas 7, Mirna peč.
DAM CITROEN GS club, let-
nik 1975. Dr. Šmigovec, Ragov- ...........................'-364.
ska 14, Novo mesto, teL 25-__________
PRODAM LADO L, letnik 76. Gor. Nemška vas 2, Trebnje.
PRODAM OPEL KADET, letnik 71, v zelo dobrem stanja Milan Hera-kovič, Slinovce 17, Kostanjevica na Krki
PRODAM malo rabljen moped APN 4 S. Alojz Junc, Gorenja vas 17, Smaijeta.
UGODNO prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1975. Franc Lušina,
Bela cerkev 13.
PRODAM DIANO 6, staro 2 in pol leti Ogled in informacije so možne po 16. uri Slavko Staniša, Črmošnjice 5/B pri Stopičah.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 73/74. Jože Hudoklin, Brod 12, Podbočje.
PRODAM avto W 1200 J. Alojz Cimermančič, Koroška vas
24,
Stopiče. Ogled možen vsak dan.
rano, letnik 1975 zbiraš parno ali ' " 53000
neparno, prevoženih 53000 km. Slavko Pavšelj, Dobravica 5, Šent-
jernej.
PRODAM
zastavo 750, letnik 1976.
ohranjen, goriške registracije. Za informacije kličite (068) 22-304 ob sobotah in nedeljah (065) 61-476.
JAWO 350 ccm, kalifornija, 77 letnik, z opremo prodam. Tripun Milankovič Na Tratah 16, Novo mesto.
PRODAM 750, letnik 75 delux. Telefon 23-898.
PRODAM KATRČO, staro 9 mesecev, 6000 km. Naslov v upravi lista (2334/79)
PRODAM traktor znamke Zetor 2511 v odličnem stanju. Martin Gornik, Bušinja vas 22, Suhor.
UGODNO prodam Wv 1200, letnik 1974. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Leopold Horjak, Naselje heroja Maroka 14, Sevnica.
PRODAM R 4, letnik 1975. Regrča vas 17/a, Novo mesta
PRODAM traktor fiat 300,290 ur. Telefon 24—594 Zdravje.
PRODAM zastavo 750, letnik 70. Telefon dopoldne 21-719. Marjeta Jarc, Mestne njive 11, Novo mesto.
IMV R 4, letnik 1974, prodam. Jurij Murn, Črmošnjice 50, Stopiče, telefon 221-840.
PRODAM fiat 620 B 2 T 1970 ali zamenjam za osebnega. Nemanič, Podgrad 28, Stopiče.
PRODAM LADO SL, letnik 1976. Murgelj Ivan, Ragovska ul. 12. Novo mesta
PRODAM
ZARADI bolezni prodam štalo, primerno za hišo ali delavnico. Naslov v upravi lista (2376/79). PRODAM črno bel televizor, šivalni
stroj v kovčku, jedilni kot, peč dez 2
Kueppersbush in otroški sedež za v avta Zoran, Trdinova 5 C, Novo mesto ali telefon 21-747. UGODNO prodam čoln ELAN T 300, motor Tomos 4 in prikolica Galič, Gotna vas 79, Novo mesta PRODAM prikolico za prevoz živine. Janko Košak, Šentrupert 71, 68232 Šentrupert ČOLN SMS special šport Beograd, prodam. Sandi Mikulan, ČZP Dolenjski list
POCENI prodam leseno hišo. Alojz
 .............. Hi'""	275
Lindič, Klenovik 17, 68275 Škocjan.
PRODAM dve kompletni namakalni
napravi za enkratno namakanje, vsako po 25. arov površine. Na-
vsako po 25. arov površine, slov v imravi lista (2361 /79) PRODAM motorno kosilnico Irus 8 KM, zelo malo rabljeno z večjim in manjšim grebenom ter žetveno napravo in ostalimi priključki.
Brulc, Vinja vas 13, Stopiče. POCENI prodam gramofon Toscu 2‘), pod garancijo in pisalni stroj
jlympia. Naslov v upravi lista —2/79
(2372/79)
PRODAM traktorsko kosilnico Moertl za Zetor 25 ali 42 KM v dobrem stanju. Vovk, Hrastvica 14, Mokronog.
ZARADI SELITVE prodam po ugodni ceni kombiniran štedilnik (plin, elektrika), viseče omerice,
PRODAM dobro ohranjen fiat 124.
Vladimir Janc, Lešnica 6, Otočec. PRODAM PEUGEOT 104, letnik 1976, dobro ohranjen, dobro vozilo. Telefon (068) 23-934. 0$ed vozila je možen med 17. in 19. uro.
PRODAM zastavo 101, neregistri-
pult in hladilnik. Marija Kralj, Lobetova 24, Novo mesto.
PRODAM novo elektr. ročno brizgalko Wagner. Marjan Novina, Kristanova 3, Novo mesta
12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gume vozove, nove, za volovsko, konjsko ali traktorsko vprego prodam. Delam tudi osovine za traktorske prikolice po naročilu. Dostava na dom. Stane Brdc, Jurčkova pot 73, Ljubljana -Rakovnik.
ŠOTOR MEHLER oranžno modre barve z belo polivinilno streho za štiri osebe ugodno prodam. Telefon 23-007.
PRODAM lahek gumi voz (13—eolski) Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
PRpDAM novo BCS 127, malo rabljeno žago Stihtil 45, vprežni plug in brana Janez Butala, Šipek 7. 68343 Dragatuš.
ZARADI SELITVE ugodno prodam novo pohištvo. Jožica Urek, Šegova 1 (pri Božič), 4. nadstropje, Novo mesto
MOTORNO žago partner, koruznjak 6 m dolžine, traktorsko kosilnico Mertel (remenica na sredini) in čoln za ribolov ugodno prodam. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej.
PRODAM 20 m3 bukovih drv. Naslov v upravi lista (2340/79).
PRODAM nov hrastov sod (1200 litrov) in kad (700 litrov) Jože Kalin, Dol. Gradišče 17, Šentjernej.
PRODAM kosilnico Gasparado za traktor Pasqali, malo rabljeno, po ugodni ceni. Ivan Panjan, Sodevci
17, Stari trg ob Kolpi.
POCENI prodam dobro ohranjeno
spalnica Informacije vsak dan od
18. do 20. ure na tel. 14-842.
MANJŠO spalnico, skoraj novo z
jogi, poceni prodam. Ogled vsak dan. Janez Kotar, Nad mlini 16, Novo mesta
UGODNO prodam spalnico, kavč, 2 fotelja, raztegljivo mizo in 6 stolov. Urbanč Gubčeva 3, Novo mesto.
Naslov v upravi lista (2323/79) PRODAM R 12, letnik 1974, dobro
PRODAM kosilnico BCS, 1,20 m. Jože Primc, Trebča vas, Dvor.
KUPIM
KUPIM puhalnik Tajfun za spravilo sena. Naslov v upravi lista (2373/79).
KUPIM zunanji invalidski voziček. Naslov: Vinko Vašcer, Loče 1, 68257 Dobova.
KUPIM hišo (tudi starejšo) ali majhno gradbeno parcelo. Ponudbe pod šifro „ZDOMEC“.
VIKEND in 10 a vinograda, prodam v bližini Novega mesta. Telefon 24- 221.
PRODAM starejšo, komunalno ure-, jeno enonadstropno hišo z vrtom,
v centru Mirne. Primerna je za nacije
Marin, Mirna 95 na Dolenjskem.
i je
obrt in lokal. Informacije: Vilko
UGODNO prodam zemljo z gospodarskim poslopjem. V hiši je voda in elektrika. Poslopje je oddaljeno 200 m od asfalta. Zemljišče je primerno za strojno obdelavo.
ed ob nedeljah pri Pavlu
Grahku, Otovec 16. Črnomelj.
PRODAM novo zidanico v Beli krajini. Dovoz z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (2344/79). PRODAM posestvo v Stranski vasi -
Semič (hiša, hlev, skedenj, njive,
‘	‘	‘	 i	del'
sadovnjak, gozd), skupaj ali deljeno 17 ha, dobro ohranjeno. Janez Oven, Kogejeva 8, 61111 Ljubljana.
PRODAM gradbeno parcelo v bližini Krke. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec.
HIŠA enodružinska, z vrtom, v centru Novega mesta, takoj vseljiva, naprodaj. Prodaja bo pred to hišo v Dilančevi ulici št 6 dne 25. junija 1979 med 10. in 11. ura
'A,Oš'
tmmm
LJUBEMU atku MARJANU ŠINKOVCU iz Žihovega sela za njegov praznik vse lepo ter da bi bil zdrav in vesel, želijo vsi, ki ga
1 ■ ■ — t   _ J1	—	—-a-— 4 n m n L Artvlrn
imajo radi, posebno žena, hčerka Štefk •	—	-
ifica in sin Robert.
RAZNO
ZDOMEC (40-175-70) že več let v tujini želi ob vrnitvi v domovino
spoznati sebi_ primerno prijatelji-i življenje.
co za bodoče skupno življenje. En otrok ne bi bil ovira. Cenim iskrenost in odkritosrčnost. Po-
nudbe pod šifro „OSAMLJEN“.
5.	JUNIJA okoli šeste ure zvečer
sem na cesti Dol. Maharovec izgubil polovico avtomatske roke od traktoija. Pro~~! poštenega najditelja naj jo vrne proti nagradi Polu-; Zupančič, Dol. Maharovec 11, Šentjernej.
TOVARIŠICO ki je bila na obisku
rri sestri v Nemčiji in je potovala . maja iz Stuttgarta do Dobove
m je povedala, da je zaposlena v brežiški Jutranjki, prosim, da se mi oglasi pod šifro ..POTOVALI V TROJE .
NA SREČANJU MLADIH sem izgubila v Domu JLA ročno uro, ki je spomin na 10-letnico dela v KRKI. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne na naslov: Jarc, Koštialova 3, Novo mesto.
GOSTIŠČE išče ansambel za izvajanje zabavne in narodne glasbe. V poštev pridejo ansambli do 4 oseb. Igr-nje je predvideno 2x tedensko. Ponudbe pod šifro »NOVO MESTO”.
IŠČEM BAS kitarista z opremo, orglarja ter bobnaija z opremo, v okolici Bele krajine. Oglasijo naj se na naslov: Branko Kapušin, Krasinec n. h. 68332 Gradac.
V NAJEM vzamem staro kmečko hišo do 20 km iz Novega mesta. Tel: 24-762 do 9. ure dopoldne.
Namesto venca na grob pokojni dragi stari mami poklanja ANICA PANJAN iz Dragatuša Zvezi sle pili Novo mesto 500.-din. Za podarjeni znesek se iskreno zali valjujema Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto.
PODPISANI EDO KOCMUT, Jurka vas 35, Straža, se zahvaljujem tov. Mirku Marinču ml., da je odstopil od tožbe zaradi neresnične govorice.
I^OEVESTI LA
STEKLARSTVO MOJCA PEČEK, obveščamo cenjene stranke, da poslujemo v novih prostorih na Resljevi 1. Okvirjamo slike ter izdelujemo vitiaže. Se priporočamo!
LTH SERVIS ČRNOMELJ, Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, telefon (068) 76-073. Obveščamo cenje-
ne stranke, da vršimo popravila e, hladilnice.
kot so: šanki, vitrine,_______________
klavnice, zmrzovalne skrinje in gospodinjski hladilniki. Za izdel-
ke LTH tudi v garanciji CTC THYSSEN servis ANton
Vrščaj, Kolodvorska 56, teL (068) 76-073. Vršimo popravila in montažo gorilnikov vseh vrst in znamk, kompletno z oljno in elektro instalacija Nastavitev najmanjše porabe goriva z najsodobnejšimi instrumenti.
NOVOST! Vrtnarska dela, načrtovanje, novogradnja in vzdrževanje z večletnimi izkušnjami v Švici pričnem izvajati avgusta. Informacije: Vrtnarstvd Franc Neče-mer, Veliki Podlog, 68273 Leskovec ali Cvetličarna Kerin, Krško.
OOZSMS Uršna sela priredi 17. junija ob 16. uri vrtno veselico s srečelovom. Igral bo ansambel DOBRI PRIJATELJI. Vabljeni!
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Straža - Toplice obvešča svoje člane, da bo letna konferenca z občnim
zborom v nedeljo, 17. junija, ob 9. uri v Domu Svobode v Štraži.
»Dolenjski list« v vsako družino
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama
NEŽA KOŠAK
z Bučke
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani, podarili vence in cvetje in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Iskre ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
TONČKE tršinar
roj. MOŽINA
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za trud. Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so jo pospremili na njen* zadnji poti in darovali cvetje.Prav tako se zahvaljujemo duhovniku in govorniku krajevne skupnosti za poslovilne besede.
Žalujoči: sinovi Jože, Julij, Ivan, Zvone, hčerka Jožica to drugo sorodstvo
Trščina 1979
ZAHVALA
Po dolgi in trpljenja polni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
JOŽEFA NOVAK
iz Dol. Radulj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem m vsem, ki so jo v velikem številu pospremili na zadnji poti in s° njen grob zasuli s šopki in venci ter nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami Posebej se zahvaljujemo kolektivu Dolenjka iz Novega mesta, kolektivu prodajalne Špecerija, kolektivu Hotela Sremič iz Krškega in Transportu Krško. Prav tako se zahvaljujemo govorniku ter družini Pungeršič iz Radulj za vsestransko pomoč ob pokojničini zadnji poti.
Žalujoči: mož, sinovi in hčeike z družinami, sin Lojze to drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega ljubega sina, brata, svaka in strica
FRANCI JA ŠKODA
iz Vojskega 26 pri Koprivnici
se
iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znalcem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekam^ sodelavcem kolektiva Rudnika Senovo, OOS rudnika Senovo, godbi, pevskemu zboru iz Koprivnice, župniku iz Podsrede f2 poslovilne besede ob odprtem grobu ter sosedom Gračnerjevim i*1 Kukovicičevim. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: ata, mama, bratje z družinami ter drug0 sorodstvo
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, N0!,0 mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZP Brežice, Crnomdj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnik’ Sevnica in Trebnje.	.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predse nik: Slavko Lupšina.	,
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni utf mk), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, M«r* Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jo***. Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik ?iu°i H231- Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc-IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročn>
238 PoUetna naročnina 119 din ~plačljiva vnaprej -Ža in°f ih dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna djjj*  ----------------------------------------------  Devizni
stvo 480 din ali 25 ameriških -valuta v tej vrednosti")
52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem std{ strani 160 din, 1 cm na srednji ali zad..
strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 oesea ou am, vsana j, beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 10 0 ,gj. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS dc°I; :e ne SRS (šL 421-1/72 od 28. 3. 1974) se Dolenjski list ne plaCUJ davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, r-j talcev 2. p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave::
Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon '368) 23-611. -	^
čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, *uIniud-prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk- M ska pravica, Ljubljana.
_________________________  ;g79	».	2
Št. 24 (1557) J 4- iun!l!
DOLENJSKI LIST
m
Ul
a5a
in
ied-
!ic* i
ZAHVALA
^ 77. letu starosti nas je za vedno zapustit naš dragi mož, ata, stari ata, dedek, brat in stric
IVAN VIRANT
iz Pijavic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ln znancem, ki so pokojniku darovali vence in cvetje ali se ga drugače spomnili, nam izrazili sožalje ter pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni internemu oddelku splošne bolnice Novo mesto za zdravljenje, hvala družini Hočevar, Strajnar in Mesojednik za pomoč, kolektivu Metalna iz hmelja, Stillesu iz Sevnice, TOZD Elektro in Novoteks iz Novega Hesta. Prisrčna hvala pogrebcem, govorniku za poslovilne besede, Pevskemu zboru in duhovnikoma za lepo opravljeni obred. Vsem enkrat iz srca hvala.
Žalujoča: žena Marija, sestra Ana, sinovi Anton, Jože, jj"ayko, Stanko, Milan in Matjan z družinami, hčerke Majda, Ivanka in Fanika z družinami, snaha Pepca z družino in drugo sorodstvo
V SPOMIN
12. junija je minilo leto dni, odkar si nas zapustila, draga žena, mama, stara mama
MARIJA JAKŠA
roj. KRAKAR iz Sel pri Vrčicah št. 1
Tih in žalosten je naš dom brez tebe. Odšla si za vedno, nikoli se več ne vrneš, bolečina v naših srcih je ostala. Nikoli te ne bomo pozabili. Iskrena hvala vsem, ki prinašate cvetje na njen grob in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža
LEOPOLDA KRAMARIČA
iz Črnomlja, Partizanska pot 2
* lskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
* 'Zraze sožalja, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na *dnji po tl Iskrena zahvala tov. Milanu šimcu za tople poslovilne T^de, Zvezi borcev, Društvu upokojencev, Pihalni godbi in
Pniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem, ki ste počastili Pokojnikov spomin, iskrena hvala.
Žalujoča žena Marija in drugo sorodstvo Čmomdj, dne 2. junija 1979 Črnomelj, Ljubljana, Litija, Zreče, Kanada
ZAHVALA
Ob tragični smrti in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
ANTONA RUSA
iz Dobravic št. 4
j* iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem v znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih ter darovali S** in cvetje. Posebna zahvala tovarni Komet Metlika, Iskri iz ^niiča, Krajevni skupnosti Dobravice, tovarišu Alojzu Stefaniču .ganljive besede pri odprtem grobu, godbi iz Metlike, zdrav. ,®biu iz Metlike ter vsem, ki ste ga pospremili na tako prerani <lnJ> poti.
Žali
ZAHVALA
Ob izgubi moža in očeta
JAKOBA GLAVIČA
Jama pri Dvoru
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom za pomoč, darovane vence in cvctje ter za izrečeno sožalje. Hvala podjetju Novoles - TOZD žaga Straža za venec in sodelavcem za denarno pomoč, dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje, pevcem iz Žužemberka in župniku za opravljeni obred, GD, ZB,UP Dvor in tov. Jarcu za govor. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
OSMRTNICA
V sončnem junijskem dnevu je tragično preminil
ALOJZ CVELBAR
učenec 7. d razreda Spomin nanj bo živel v naših srcih.
Učenci in kolektiv osnovne šole Šentjernej
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANTONIJE KOVAČIČ
iz Orehovice 43 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev. Posebno zahvalo izrekamo Pepci Pavlič, Pepci Kos in Mariji Lipaj za požrtvovalno pomoč. Enako se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Orehovica in vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Jože in Tone z družino, hčerke Pepca, Mimica, Tončka in Ančka z družino in drugo sorodstvo
J
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
MARIJE CIRNSKI
iz Cimika 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko cvetja in vencev. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka v Novem mestu, Šmihelska 1 za njihovo požrtvovalnost in trud pri tako dolgem zdravljenju naše mame. Hvala tudi Štefanu Galiču za poslovilne besede ob grobu in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: mož Janez in otroci z družinami Cimik, dne 2. junija 1979
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, hčerke in stare mame
JOŽEFE FRANKO
iz Gor. Vrhpolja 62
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijatdjem, znancem, kolektivom IMV Novo mesto, Iskra Šentjernej, Petrol Šentjernej, mlad. aktivu Gor. Vrhpolje za podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA
V 52. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše sodelavke
ANGELE MALEŠEVIČ
roj. OGULIN
Od sodelavke smo se poslovili 11. junija 1979 ob 16. uri na pokopališču pri Sv. Duhu v Semiču. Naj ji bo večen spomin!
Delavski svet DO in TOZD 10 sindikata TOZD in konference DO vodstvo TOZD in DO dani delovne organizacije Iskra Industrija kondenzatoijev Semič Semič, dne 12. junija 1979
ZAHVALA
V 33. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil sin, brat in stric
MARTIN SMOLIČ
Sda 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno vaščanom, ki so takoj pomagali, vsem za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala GD Hmeljčič, Martinu Barbu za lepe besede ob odprtem grobu, lepa hvala za izrečeno sožalje in župniku za opravljeni obred ter vsem za spremstvo do preranega groba.
Žalujoči: mama, brata, sestre in drugo sorodstvo
'ujoči: žena Jožica z otroci, oče in mati, brat Jože, sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Dobravice, dne 4. junija 1979
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
MATIJA ŽVEGLIČA
iz Lukovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa dobrim sosedom in vsem vaščanom, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje, ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo kolektivu StUlesa za podarjene vence in izrečeno sožalje. Lepa hvala župniku za izrečene poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija in sin Slavko z družino
V SPOMIN
10. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je v 65. letu starosti zapusti naš dobri mož in oče
FRANC STRAŠEK
iz Vdčičeve 29
Še vedno tih in prazen je dom naš in Tvoj, odkar za vedno si kot na skrivaj zapri vrata za seboj. Spomin na Tebe v naših srcih še živi, med nami boš in z nami si.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, žene, hčerke in sestre
MARIJE MARJETIC
iz Gor. Radulj 10, Bučka
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, kolektivom SGP Pionir TOZD SPO, Gimnaziji in Labod Novo mesto, Mladinski organizaciji Bučka in učencem 5. e razreda OŠ Sevnica za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na prerani zadnji poti.
Vsi njeni
557) 14. junija 1979
DOLENJSKI UST
23
*> *k *. it «. .* • » k m * M •* tk * u. Ib v * » m * * * * 4 *•»«’* 4* 4 ■» Ufe***** *•*»&*** *«•« % *********.£* ;» '•> i * fc * * J, *,	41	v	»* «k
\
Oral geodetsko ledino
Pomagal je orati in sejati, zato se mu je rod, ki danes žanje, poskušal oddolžiti Inž. geodezje Miha Žbontar iz Brežic je tako postal častni član Dolenjskega geodetskega društva na nedavni svečanosti ob jubileju geodetske službe v Sloveniji
Leta po osvoboditvi so bila za geodete garaška leta. To je bil čas obnove, agrarne reforme, izgradnje cest, železnic, naselij in hidro-central, čas, ko je bilo treba delati od zore do mraka. Po naravi delavnemu in skro-mnenu Žbontarju to ni bilo težko. Takoj po osvoboditvi so ga v Ljubljani za dva meseca „posodili“ na cesto Zagreb - Beograd, kjer je potem ostal poldrugo leto. „Ljudem smo pravzaprav delali škodo, zato so nas gledali kot vsiljivce. Trasirali smo po pšeničnih poljih, po koruzi in gozdovih.
Ob vrnitvi v Ljubljano sem do leta 1948 ostal pri cestah, od tam pa sem prišel k republiškemu geodetskemu zavodu, kjer nas je čakalo delo na predor pod Ljubljanskim gradom in predor hidrocentrale Savica. Ko so leta 1954 iskali geodete za katastrske urade, sva s pokojnim Breskvarjem odšla v Krško. Do Brežic ni bilo več daleč. Za to občino me je nagovoril tedanji brežiški predsednik Kolenc. Zelo skromen začetek je bil to, saj razen busole in nekaj trasirk nisem imel nobenih
f . pripomočkov. Počasi smo si opomogli Od vsakega okraja smo nekaj nažicali in se za tiste čase kar dobro opremili fL"
J| < JNa katastrskem uradu v < Jk»režicah je inž. Zbontar opravil pionirsko delo. Tudi po petdeset strank je imel včasih pred vrati Kataster je bilo treba uskladiti z dejan-
skim stanjem, saj tega niso delali niti med vojno niti po njej vse do 1955. leta. Še danes ni vse končano. Delo nadaljujejo mlajši geodeti Miha Zbontar jim je bil vedno dober učitelj. Veliko je znal, imel je bogato prakso, zato jih je brez težav vpeljeval v vsa področja stroke. Na katastru v Brežicah je delal deset let, od 1956 do 1966. Od takrat naprej je v pokoju.
„Letos bomo slavili 55. obletnico mature,“ je povedal z nekim posebnim ponosom „Devetnajst nas je bilo, ko smo se 1924. leta poslavljali od kranjske gimnazije. Deset nas je še živih. Precej jih je pobrala vojna. Srečujemo se vsaki dve leti
Žbontar je Gorenjec iz Kamne gorice. Bil je bister otrok in šola mu ni nikoli delala težav. S sošolcem Ciglerjem sta že v šestem razredu gimnazije na skrivaj reševala matematične naloge maturantom Dijaki so se že tedaj znašli, čeprav je bila strogost drugačna kot danes
„Za študij geodezije sem se odločil zato, ker je bil najkrajši", je pripovedoval „Samo dve leti je trajal. Takrat ni bilo štipendij in denarja od doma tudi ne. Stiskali smo se v podstrešnih sobicah, jedli pa navadno le enkrat na dan. “
Zbontar ima rad svojo stroko, delo pod milim nebom, včasih daleč proč od ljudi in naselij. Čas Zbontar-ja ni prav nič pomehkužil. Se vedno prepešači po desei kilometrov na dan, vozi se pa s kolesom in ne z avtomobilom S kolesom je prekrižaril vso Slovenijo. Tudi navdušen planinec je bil Nobena gora ni bila previsoka zanj, čeprav se je nazadnje le ustavil v ravnini
JOŽICA TEPPEY
Astronavtika ni zapravljanje
Sevniški amaterji na Lisci organizirali drugi jugoslovanski simpozij
Sevniški astronavtično raketarski klub Vega je bil konec minulega tedna prireditelj drugega simpozija o astronavtiki, raketarstvu in raketnem amaterstvu. Izredno delavno srečanje na Lisci je odprl predsednik izvršnega odbora organizacij za tehnično
kulturo Slovenije Marjan Orožen Tudi za tokratno posvetovanje je značilna udeležba številnih uglednih strokovnjakov iz vse države. Podobno kot na prvi posvet pred dvema letoma sta tudi tokrat prišla prof. dr. Fran Dominko iz Ljubljane in inž. Milivoj Jugin iz Beograda. Le-ta je temu posvetu dal celo prednost pied otvoritvijo razstave aeronavtike v Parizu. Niso manjkali tudi predstavniki JLA in drugi ugledni strokovnjaki iz vse države. 2e v razgovorih v komisiji za astronavtiko so ugotovili, da manjka v državi telo, ki bi s svojimi predstavniki ko-
POMOC POGORELKI
Poročali smo že o velikem požaru, ki je v soboto 2. junija povzročil na gospodarskem poslopju Alojzije Simončič iz Šmarčnega pri Sevnici za okrog 450.000 dinarjev škode. Vse premoženje je bilo zavarovano le za
100.000	dinarjev. Ze prvi dan po nesreči so pripeljali nakladalko,polno sena Golobičevi iz sosednjega Vrhovega. Izvršni svet sevniške občinske skupščine je na seji v četrtek, 7. junija, kmetici Simončičevi iz rezervnega sklada odobril pomoč 50.000 dinarjev.
PADEL S SILOSA
Smrtno »e je ponesrečil 69-letni Anton Marolt z Velike Slevice 19 pri Velikih Laščah, ko je ometaval silos pri Janezu Oblaku na Riglju pri Ortneku. Nesreča se je zgodila 31. maja okoli 12. ure. Takrat je Marolt končal z ometavanjem zgornjega dela silosa. Z Oblakom sta preurejala oder, da bo Marolt lahko ometal silos že nižje. Med tem delom pa sta oba padla z odra. in to kar 4,20 m globoko. Oblak, ki pri padcu ni bil huje poškodovan, je odšel po pomoč, da bi odnesli nepremičnega Antona Marolta k zdravniku, vendžr Maroltu ni bilo več pomoči.
ordinirano spremljalo raznovrstne dosežke pri prodiranju v vesolje.
UMRL NA POH V BOLNIŠNICO
Silvester Suša (22 let) iz Brežic se je v soboto popoldne peljal z osebnim avtom iz Brežic proti Čatežu. V križišče na Čatežu je zapeljal z neprimerno hitrostjo po levi strani, takrat pa se je nasproti z motornim kolesom pripeljal 41-letni Jože Irt iz Čateža. Suša je opazil motorista, da je padel na pokrov motoija, odkoder ga je odbilo 20 metrov daleč na rob pločnika. Irt je bil tako hudo ranjen, da je med prevozom v bolnišnico umil.
Prvotni presenetljivi uspehi, kot so bili prvi sateliti ali prvi koraki človeka na mesecu, ne vzbujajo več tolikšne pozornosti javnosti. Znani popularizator astronavtike in letalski konstruktor inž. Jugin je navedel vrsto koristi, ki jih je v znanost in v vsakdanjik prinesel razvoj astronavtike.
Nekdaj oceanski telefonski kabli niso omogočali dosti več kot 500 telefonskih kanalov, danes jih en satelit omogoča 6.000. Silna oceanska prostranstva so nekdaj uhajala budnim očem meteorologov, sateliti spremljajo danes sleherni trenutek vremensko „tovar-no“ na teh prostranstvih. Strokovnjaki na Lisci so se zavzeli, da v državi nepovezano spremljanje tega razvoja povežemo. Vključili naj bi se v tisto, kar omogočajo naše zmogljivosti.
A. Ž.
LJUBITELJSTVO IN ZNANOST - Od 77 d^ ioHdija jTTii sevniški avstronavtično raketarski klub Vega uspešen prireditelj 2 jugoslovanskega simpozija o astronavtiki, raketnem modelarstvu in amaterstvu na Lisci. Na sliki: prof. dr. Leo Randič (od leve proti
Ždeznik) Zagreba “ inž‘ MiIivoi JuSin iz Beograda (Foto: A.
Plameni ogrožali vso vas
Na Dolžu za 1,200.000 din škode — Otroška igra z vžigalicami - V ognju tri domačije - Požrtvovalni gasilci
11. junija okoli 9.30 je vzplamtelo v kašči Jožeta Avsca na Dolžu. Ogenj je zajel in uničil dve kašči, svinjak in kozolec, nato pa se je razširil še na skedenj in vinsko klet soseda Jožeta Možeta ter hlev s skednjem Nežke Šega.
Ogenj, ki je bil tajco silovit, da je ogrožal vso vas, je povzročil za najmanj 1,200.000 din škode. Požrtvovalno so gasili vaščani, prostovoljni gasilci iz Stopič ter novomeški poklicni gasilci. Zagorelo je zaradi otroške igre z vžigalicami.
Šport rodi prijateljstva
V Novem mestu 11. športne igre POS Slovenije
ŠČUKA VELIKANKA - Egidij Jarc iz Soteske je te dni v Krki pod bloki v Straži ujel 99 cm dolgo ščuko. Na tehtnid je potegnila 6,8 kilograma. Ribo je Jarc utrujal okoli 20 minut, na suhomujojepomagal spraviti Anton Mnič.
Športniki posebnih šol iz vse Slovenije so se 8. in 9. junija v Novem
je bila o. š. Dragotin Kette, pokroviteljstvo pa je prevzela skupščina občine Novo mesta
Mladi iz vse Slovenije so se pomerili v rokometu, malem nogometu in atletskih disciplinah. Med osmimi ekipami so v vseh atletskih
disciplinah največ točk zbrali pionirji iz Ljubljane, za njimi pa so se uvrstile ekipe Pomurja in Gorenjske; predstavniki Dolenjske so zasedli predzadnje mesto. Bolj so se Dolenjci odrezali v malem nogometu, kjer so v skupni uvrstitvi zasedli drugo mesto.
„DA BI LE LILO KOT IZ ŠKAFA!”
Telefoni v prodaji so podivjali, kajti sonce je bilo že dovolj močno, da je ogrelo reke, jezera, še posebno pa moije, zato ni bflo nič čudnega, ako so zahtevale trgovine dobavo kopalk.
»Zelo nam je žal, toda zaključene količine kopalk ne morete dobiti še najmanj deset dni. Manjkajo nam sponke.“
Sočni kletvici je sledil padec slušalke na oni strani žice.
„Kaj se more, če se ne more,“ je rekla referentka za kopalke bolj zase kot za druge v pisarni, ko je ponovno segla po slušalki.
,Ne, Split, kopalk ne
boste sprejeli ta teden. Ne, resnično nam je žal.“
In tako vse do dveh.
Sestanek kolegija je bil afriško vroč. Direktor vseh direktorjev je besnel nad tem, da kopalke še niso prispele v skladišče gotovih izdelkov.
„Ko pa ni sponk," je bil ledeno mrzel vodja konfekcijske proizvodnje.
»Zaradi teh prekletih sponk bomo izgubili najboljše kupce,“ je dalje rohnel direktor vseh direktorjev, ko je zrl mimo obrazov ven skoz okno, kjer je bilo svetlo, sončno in toplo.
„Nam v komerciali bodo kupd požrli živce!” Besede
komercialnega direktorja so bile naveličano utrujene.
„Kar je mogoče najvažnejše," je pričel vodja za raziskavo tržišča, konkurenca ne dremucka. Po trgovinah je že videti kopalke nam konkurenčnih firm. Izviseli bomo.“
„Naj rodim te presnete sponke ali kaj? “ je retorično vprašal direktor nabave in si podprl $avo.
V sejni sobi je bilo mučno. Med kolegijci je vladala napetost, ki bi se v drugačnih okoliščinah sprostila v obliki pretepa, razbijanja kozarcev in lestencev, tako pa je dobila vsebino molčanja in videz zaskrbljenosti.
V tem trenutku je prinesel višinski veter črn oblak nad Repičevo drago pa še enega in kmalu so morali v sejni sobi prižgati luči, da so videli drug drugega, saj je bilo kmalu nebo pokrito od Zelene do Modre reke z grozečimi, vode polnimi oblaki.
„Daj, Bog, da bi lilo kot iz škafa! “ se je utrgalo tehničnemu direktorju.
„Da bi deževalo po vsej naši lepi domovini," je podaljšal komercialni direktor.
Dež, ki je močil zemljo celih štirinajst dni, je tako rešil problem proizvodnje v Hitrotkalu in povrnil dobro voljo članom kolegija.
TONI GASPERIČ
PIONIRJI POSEBNIH ŠOL NA ATLETSKIH STEZAH -
-r-~, —i ...............r-	‘----------------  m	viaez	zasKronenosu.	TONI	GASPERIC	^	pionirjev	POŠ	iz	vse	Slownije	se	je	pomerilo	med	seboj	v	>Jg£
JPpAVLIN),n°gah Na dad: kr°S Pi0niljeV 113 800 m'
na Bazi 20, kjer so imeli tudi zaključno proslava
K uspešnemu poteku iger je v veliki meri pripomogla delovna organizacija tovarne zdravil Krka, ki je pokrovitelj posebne osnovne šole Dragotin Kette, Temeljna dolenjska banka in nekatere druge novomeške delovne organizacije.	j	p
Za sušo še tod
Po dveh mesecih suše je tudi v ribniški občini zeii¥ razpokana, trava se je suSfr vročina pa je zavirala rast povrtnin in poljščin. Vse je®1, calo po vodi
Že konec maja so omgJ* P? rabo vode. Zalivanje vrtov * pranje avtomobilov je bilo povedana V Ortneku in Velikih Poljan niso dobi'* vode, ker je ni bilo. Preko no*1 so zato zapirali glavni ventil ^ se je nabralo nekaj vode, ki soj0 podnevi spustili v cevi.
6.	junija se je vreme le s?f menilo in vsi so upali na djj Takrat pa je kratko neurje v ure uničilo sadno drevje, po*1! nino, vrtove in nekatere j?°l ščine. Okoli 11. ure je nantf* začelo grmeti, nato se je ulil za njim pa je začela padati! toča. Ribničani ne pomnijo 11 kega ne uija. Okoli 12. ure je bJ ponekod okoli 10 cm toče, d»f vse spominjalo na pravo zimo.
Med neurjem je voda vdrl*, mnoge kleti, najbolj pa so ^ prizadeti bloki na Prijateljeve1", trgu, Iger je voda zalila vse ld*11 in povzročila precejšnjo škodo Tudi v spodnje prostore novej* doma JLA je skozi kanalizacij0 vdrla voda. Zato so popold^ marsikje izkoristili za čiščenj* kletnih prostorov.
Zanimivo pa je, daje bilo me(' neurjem v Ribnici v sosednje"1 Kočevju lepo vreme;	,
M.GLAVONJrt
KRATEK STIK MED NEBOM IN ZEMLJO
Iz več virov smo zvedd da so med zadnjo dolgotnt no sušo v Ribnici tudi md»' za dež. Kaže pa, da je toffl? prišlo nekje med nebom & zemljo do nesporazuma 0« roma kratkega stika. M mesto zaprošenega dežja J* je nad Ribnico zgrnilo rit urje s točo, ki je povzročat več škode kot koristi
P~‘
-----------------------  j
V SOBOTO IN NEDELJO SPET SPEDWAY V KRŠKER
Konec tedna se obetajo lj teljem speedwaya zanimive
be na stadionu Matija Gul Krškem. Tod bo namreč tre dirka za državno prvenstvo soboto ob 15. uri se b< pomerili tekmovalci druge H Domačin Zvone Geijevič f lepe možnosti, na prvih d dirkah je obakrat zasedel mesto, dobro se je uvrstil Praznik. V nedeljo ob 15 bodo startali tekmovalci I. Mavsar ima za seboj že zmago, lepo bi bilo, če bi ushj ponovil. Borili se bodo kajr j tudi drugi.
OMAHNIL Z VLAKA
11.	junija dopoldne . našli ob cesti pri Dob® 20-letnega Maksa Krampi iz Zagorja ob Savi. Ker je ** huje ranjen, so ga odpe’ najprej v brežiško od tair v zagrebško bolnišnico.
Ugotovili so, da se h Kramer peljal z vlakom P*®j Zagrebu. Pri Dobovi je ho* zapreti priprta vrata vagoj^’ spodrsnilo mu je, omahuj* z vlaka. Kramer je ; toliko prisebnosti in m°CL' da se je privlekel od pr°Se»j
AoetS Irior on no )( Sl^
cesti, kjer kmalu našli
so ga
I Mi
f
f v
r
MALA FORMULA KDAJ TUDI NA DOLENJSKEM?
\ - \ / '' o--
1 mg ,	'
 __
'M ['>
n.. J L	/
14.VI/79
... —
-"T
3.
Medtem ko so v Ameriki, domovini kartinga ' go karta,s na malo močno vozilo domala Pozabili, je v Evropi še vedno na zmagovalnem P°hodu. Mali formuli, kot kartingu radi rečejo Privrženci zanimivih bojev na pistah, označenih * avtomobilskimi gumami, so v Jugoslaviji ta čas najbolj naklonjeni v Ljubljani. Sledijo Novogoričani, Postojnčani, pri srcu je mladim iz irana. Kopra, Celja, Ptuja, tekme pripravljajo Jyrii v Mariboru, Domžalah in na Vrhniki. Na dolenjskem pa smo glede tega športa povsem ^pismeni. Vendar se že oglašajo fantje, ki bi "rav radi sedli za volan majhnih in spretnih trojev. Člani podkomisije za karting, ki deluje v okviru republiške Avto-moto zveze, pravijo, ,Ja so njihove želje uresničljiva
Karting je ena najmlajših športnih disciplin. Rodil se je na velikih ameriških letališčih. °vsem slučajno. Letalsko osebje so vozili na 'ddaljene piste s hitrjjni, lahkimi vozili. Dobili s° jih z enostavnimi spremembami na malih Motorjih za vžiganje buldožerjev z Dieslovimi Rotorji. Motorček ali kakšen drugi agregat so "Pii v enostavni okvir, privarili so sedež in oaravnali krmilo. In ker je bilo včasih dostavljal-Certi med vožnjo dolgčas, so čudna vozila radi P°gnali hitreje, kot bi smeli. Vnele so se tekme, zmagovalec je dobil sendvič in pivo. In rodil se le. tudi zavoljo dolgočasja, karting.
Ameriško, za modne muhe silno dovzetno Prebivalstvo ga je sprejelo z odprtimi rokami. V "0. letih ni bilo mladega človeka, ki si ne bi °mislil podobnega vozila. Sestavljali so ekipe Plic, zaznamovali progo in tekmovali. Spretni Mehaniki, ki so karting sestavljali tudi iz motorja za kosilnice, so postajali bogataši. Zakaj mali avtomobilček je lahko sestavil vsak malo bolj spreten vajenec.
r rl
;ii a m
1 p!
r
„Vendar so se Američani," je povedal član AMD Moste Bogo Krenčič, ki je bil vodja pred kratkim pripravljene mednarodne karting dirke za nagrado mesta Ljubljane, „kmalu naveličali go karta. V Evropi ga nismo sprejeli tako histerično, zato je pognal korenine. Na oni strani Oceana ga imajo le še za nekakšne gladiatorske predstave. Niti imena cirkus si ne zaslužijo. Bolj so se sedaj navdušili za ,drag race', ki je postal državni avtomobilski šport Na kratkih progah (400 m) doseže izredne hitrosti, nemalokrat več kot 300 km na uro."
V Evropi so se za male avtomobile najprej vneli Francozi, Angleži in Italijani. Leta 1960 so se zanje ogreli Avstrijci in Nemci, leto kasneje pa še Jugoslovani. Prvi domači karting so videli v Pančevu, nedolgo za tem pa se je sedem modelov pojavilo tudi v Zagrebu. Prav vsi stroji so imeli menjalnik.
Sodobni karting, ,mali vrag", je vozilo brez menjalnika in z motorjem do 100 ccm; skupno z voznikom je težko najmanj 115 kg. Dolgo je 104 do 125 cm, široko pa dve tretjini ali tri
četrtine dolžine. Šasija se ne sme dotikati tal, tudi v primeru, če guma zelo majhnega kolesa izpusti zrak. Razumljivo je, daje krmilo direktno. Zavore so na obeh zadnjih kolesih z enim pedalom. Tekmovalci pa ne smejo vgraditi izravnalnega kolesa in ohišja. Motor do 100 ccm je homdogen, težak pa je od 9 do 10 kg in ima 17 KM pri 1300 — 1400 obratih v minuti. Pri kartingih je izpušna cev obvezna, največja dovoljena moč glasu pa je 90 fonov, kar je v primerjavi z malim strojem kar precej.
Zanimivo je, da hitrosti rekordov ne registrirajo „V našem športu je pač tako," je dejal Krenčič; „na tekmovanjih merimo voznikov čas samo na treningih, ki si jih ponavadi ogleda bolj malo gledalcev. Najhitrejši si nato na glavni dirki pribori tudi najbolj ugoden startni položaj. Povem naj, da so na primer na svetovnem, prvenstvu v Lausanni izmerili povprečje na celotni tekmi 72 km na uro. Če bi mlade tekmovalce spustili na ravni progi, bi presegli hitrost 120 km na uro, kar pa je za stroje
uničujoča hitrost. Zadnji čas izdelujejo posebne motorje za kartine in z njimi dosegajo tudi do 160 km na uro."
Medtem ko so včasih kartinge delali tekmovalci sami, je danes drugače. Go karti se rojevajo v različnih tovarnah, najbolj znane pa so Garelli, Komet, Parilla, BM, Sthil itd. Nekatere tovarne so del proizvodnega programa spremenile in preuredile del proizvodnega programa za izdelavo za nova vdzila. Tuji tekmovalci imajo pri nastopih prednost pred domačimi. To je dokazala tudi majska dirka v Ljubljani.
Medtem ko Italijani, Avstrijci in Nemci pripeljejo v tovornjakih na dirko več kompletnih kartingov, si domači pomagajo z motorji. Če odpove eden, vstavijo v okvir drugega. Sicer pa morajo tekmovalci, ki so člani različnih Avto^ moto društev, kartinge sami kupiti. Za začetnike je najbolje, da poskrbijo za staro in preverjeno vozilo. Dobijo ga lahko od izkušenih tekmovalcev, zanj pa ponavadi odštejejo okoli 10.000 din. Sodoben karting velja tudi sedemkrat več.
Redki dolenjski navdušenci, ki bi radi prenesli ta zanimivi šport v naš konec, pri ustanavljanju kluba ne bi imeli težav. Bogo Krenčič je svetoval, naj se povežejo z domačim AMD, ostalo pa bodo uredili pri republiški zvezi. Če bi bilo MDA Novo mesto zainteresirano, bi Ljubljančani z veseljem pripravili v mestu ob Krki propagandno medklubsko dirko. Na njej bi lahko nastopil tudi prvi novomeški karting voznik.
J. PEZELJ
. .-L '?M
m »j
9
E2MAR
SIF
LJUBLJANA
.pŠ&S
8SSS
;!;!y|vAsy.;.j
•iviiAM'!'!^
NEBO NIMA VRAT
Novomeščani se zadnje čase vse pogosteje ozirajo v nebo in ugotavljajo, da bo zdaj zdaj posuto z letali. Pa ne gre samo za letala na rednih ali izrednih progah, ki puščajo elegantne snežno-bele sledi v letalskem „hodniku", ki je speljan ravno nad Novim mestom, vse več je tudi bolj prizemeljskega brnenja. Dolenjski letalski center, ki združuje blizu 400 članov, je te dni obogatel še za dve leti, naročeno in plačano pa je tudi tretje.
Slavko Kos je upravnik letalske šole Dolenjskega letalskega centra. „Na Dolenjskem še nikoli nismo imeli štirisedežnega letala, zdaj pa bomo premogli kar dve," pravi Kos. „Prvo, Piper VVarrior, že lahko vidite na nebu. To je tisti debelotrupec, ki brni od jutra do večera Štiri sedežen je in zato bolj viden, tako da ostane dvosedežni Piper Tomahavvk, drugi novinec v dolenjski letalski floti, kar nekam v senci. Tedni bomo dobili tudi štiri sedežno cessno 172.
Poudaril bi, da je tomahavvk namenjen samo za šolanje, vvarrior za vrhunsko šolanje, trenažo in opravljanje nalog za potrebe splošnega ljudskega odpora, cessna 172, ki jo.bomo dobili v kratkem, pa za trenažno šolanje, panoramsko letenje in potrebe SLO. Vsa tri nova letala so obenem zelo primerna za tekmovanja."
Mimogrede velja povedati, da se štirisedežnika ne bosta branila tudi turističnega letenja. Tako bo dokaj temeljit ogled novomeške okolice stal za eno osebo samo 150 dinarjev. V letalo je moč spraviti manjšo družino. Letalci bodo tako lahko ustregli željam številnih Dolenjcev, ki so se želeli peljati z letalom „en ovinek", kot pravijo, pa jim
zaradi pomanjkanja primernih letal ni bilo mogoče ustreči. Štirisedežni letali bosta prišli prav tudi poslovnim možem: skočiti do Beograda ali Sarajeva bo prava malenkost, tudi finančno, če upoštevamo, po kakšnih cestah se danes vozijo službeni mercedesi in da je treba čakajočega šoferja, ki sladko spi ob vključeni klimatski napravi, ravno tako plačati.
,,Delo in naloga Dolenjskega letalskega centra pa ni prevažanje radovednih turistov in poslovnežev," pravi upravnik Slavko Kos. „Oboje je koristno, vendar je prva naloga dolenjskih letalcev bila in bo šolanje letalcev, hkrati seveda tudi padalcev in modelarjev, da ne bi pozabili nanje. Prav zadnji so dosegli uspehe tudi v zveznih okvirih.
Aeroklubi, ki jih združuje Dolenjski letalski center, štejejo, kot že rečeno, okoli 400 članov. Osnova za raširjeno dejavnost pa bi moralo biti vsaj 500 članov. Po tem ključu bi bilo v centru 100 pilotov, in to takih, ki bi bili delavni tudi nekaj centimetrov vstran od krmilne palice.
Dolenjski letalski center lahko ob sedmih sodobnih jadralnih letalih, ki jim dela družbo tudi sedmica motornih bratrancev, zanesljivo izšola nekaj generacij letalcev.
Če se razvoj ne bo ustavil, bomo dolenjski letalci do leta 1980 zgradili tudi nov hangar, šolske in upravne prostore, novo črpalko, kupili bomo dve domači letali Utva 75, štiri jadralna letala, od tega visoko sposobni, potrebovali bi še dve motorni letali, od tega eno štirisedežno, uredili bomo padalski poligon.
V šali rečeno: o nas po Sloveniji govore, da bomo imeli kmalu več letal kot letalcev. V vsaki šali pa je zrno resnice; dejansko nam primanjkuje pilotov. Ne samo Novemu mestu. Letalska politika se načrtuje v širših okvirih in tudi JLA ima pri tem kakšno besedo. Upam, da bo poslej Dolenjski letalski center na temelju letal, ki jih imamo ali pa jih bomo dobili, lahko omogočil šolanje ali došolanje tako tistemu, ki je za to določen, kot onemu, ki je za to pripravljen dati nekaj tudi iz svojega žepa. Iz žepa pa dajemo letalci tako, da urejamo letališče, ob mehanikih skrbimo za letala itd. Po pravilu: delaj, da boš lahko letel."
Tako Slavko Kos, upravnik letalske šole Dolenjskega letalskega centra. Po vsem sodeč letalci, tudi dolenjski, le niso tisti gospodje iz filmov, ki se mehaniku nemarno podpišejo, da je letalo v redu, in odfrče v nebo. Dolenjski letalski center ima danes trdne temelje. Še nikoli na Dolenjskem ni bilo toliko letal, še nikoli tako dobrih letal, še nikoli tako realnih načrtov.
M. B.-
podatke prenaša na orožje in nato začne slednje stre|jati. Kljub temu lahko mirno trdimo, da pripaba prihodnost avtomatiziranim raketnim sistemom za razne namene. Sodobno oboroženi in opremljeni rušilec ima izvrstne pogoje za boj z letali, rušilec, ki ima tudi krilate rakete, pa lahko obstreljuje cilje na morju in na kopnem.
Odkar narašča nevarnost pred podmornicami vseh vrst, zlasti pa tistih, ki so oborožene s krilatimi in balističnimi raketami, so začeli tudi rušilce usposabljati za protipodmorniški boj in jih temu ustrezno opremljajo in oborožujejo. Poleg raznih sistemov nevodenih raketnih globinskih bomb so razvili tudi nove sisteme raket —torpedov (globinskih bomb) z namenom, da bi rušilci lahko napadali podmornice na čim večji razdalji in čim hitreje. S tem se je domet protipodmorniških sistemov zvečal na 10, 20 in celo 45 km. Rušilci imajo za protipodmorniški boj celo helikopterje s pilotom ali brez njega. Vojna mornarica ZDA je izločila sistem DASH (Drone antisubmarine helicopter), katerega sestavni del je bil vodeni helikopter z enim ali dvema torpedoma. Ugotovili so namreč, da je ob razburkanem morju helikopter težko voditi in da je pristajanje na krov oteženo.
Na večini rušilcev še vedno prevladujejo parne turbine. Ker pa so na manjših ladjah že začeli uvajati plinske turbine, so s tem nastale vse okoliščine, da to vrsto pogona dobe tudi rušilci. Nekateri od njih imajo plinske turbine hkrati s parnimi. To je tako imenovani CO-SANG (Combined steam gas turbine) sistem.
Toda rušilci so občutljivi za napade krilatih raket. Dokaz za to je izraelski rušilec EILATH, ki so ga potopili egiptovski raketni čolni 21. oktobra 1976 v zalivu Tina.
Vse, kar je bilo doslej omenjeno, velja za rušilce, ki naj bi delovali na odprtih morjih, medtem ko je pri rušilcih na tako imenovanih ozkih morjih (Jadran, Baltik itd.) zadeva nekoli-
ko drugačna. V tem okolju je mogoče prednosti sodobnih tehničnih dosežkov teže uporabljati kot na odprtih morjih. Vloga rušilcev v ozkih morjih je zmanjšana tudi po zaslugi raketnih čolnov, ki hkrati s torpednimi čolni in topni-čarkami ( raketnimi topničarkami) prevzemajo njihove naloge in so okostje pomorskih sil.
Po drugi svetovni vojni je prevladovalo mišljenje, da so rušilci največje ladje manjših vojnih mornaric. Zato so le—te gradile nove in modernizirale obstoječe rušilce. V zvezi s tem je tudi jugoslovanske vojna mornarica uresničila svoj načrt tipa SPLIT, ki je glede na svoje lastnosti spadal med sodobno opremljene rušilce.
Toda celo za najbolj razvite dežele je gradnja ustreznega števila sodobnih rušilcev hudo breme, zakaj te ladje ter njihova oprema in oborožitev zelo hitro zastare. Rušilec s klasičnim pogonom stane približno 35 rtiilijonov dolarjev, če pa ima jedrski pogon, je še precej dražji. Zato se majhne mornarice le stežka odločajo za nabavo novih rušilcev, to pa teni' bolj, ker je moč za enake zneske nabaviti sorazmerno cenejše in učinkovitejše raketne čolne, torpedne čolne in topničarke.
Ni lahko napovedati, kakšna prihodnost je namenjena rušilcem. Nekateri menijo, da jih bodo podmornice potisnile z velikih morij in oceanov, bojni čolni pa z majhnih morij. Kljub temu so mnogo verjetnejše napovedi, po katerih je rušilcem na odprtih morjih usojeno še dolgo življenje glede na to, da jih je moč uspešno uporabljati zlasti v boju s podmornicami in za obstreljevanje kopenskih ciljev.
Rušilec je na odprtih morjih manjši od vseh drugih ladij in je zato moč sklepati, da se bo med vsemi temi ladjami zadnji umaknil z odprtih morij. Kar zadeva njegovo oborožitev, si bodo prizadevali, da ga opremijo z univerzalnimi raketami, ki bi jih lahko uporabljali v razne namene, hkrati pa bodo še bolj izpopolnili tudi njegovo elektronsko opremo.
RUŠILCI NE BODO IZUMRLI
Odkar ga poznamo, je rušilec pogosto prejemal nove naloge. Najprej je bil namenjen za boj s torpedovkami (koncem minulega stoletja), medtem ko so ga v drugi svetovni vojni množično uporabljali v protipodmorniškem boju, za protiletalsko obrambo in artilerijsko podporo desantom. Nekatere prejšnje naloge, na primer torpedne napade, je ta vojna ladja v drugi svetovni vojni izvajala le še izjemoma, precej poredkoma pa je rušilec topniško obstreljeval tudi druge ladje.
Sodobni rušilci imajo predvsem nalogo napadati (v sestavu združenih udarnih skupin) sovražnikove površinske ladje in podmornice, rušilci so zaščita drugih ladij in konvojev pred napadi iz zraka, podmornicami in ladjami, poleg tega pa lahko te vojne ladje podpro desant na kopno.
V zadnjem času so začeli rušilce oboroževati tudi z raketnimi sistemi „ladja — ladja (kopno)", katerih domet je do 650 km. S tem so dobili rušilci novo nalogo — delovanje z morja na kopno. Te ladje so se tako vključile v tisti del pomorskih sil, ki izvajajo strateške naloge.
Rušilci so v sedanjih razmerah najbolj množične ladje za boj s podmornicami. Hkrati z naraščanjem strateškega pomena podmornic na odprtih morjih in oceanih narašča tudi vloga rušilcev.
Po končani drugi svetovni vojni so na podlagi bogatih izkušenj in splošne koncepcije o razvoju pomorskih sil za prihodnjo vojno na morju zgradili v vseh večjih in tudi nekaterih manjših vojnih mornaricah precej raznih tipov rušilcev. Samo v prvih desetih povojnih letih je bilo zgrajenih 180 rušilcev, v zadnjih desetih letih pa se jim je pridružilo še kakih 100 rušilcev, ki so povsem ali deloma oboroženi z raketnimi sistemi. V dvaintridesetih vojnih mornaricah imajo skupno 658 rušilcev, od teh pa jih je 346 ali 70 odstotkov v ameriški in 100 v sovjetski vojni mornarici. To pomeni, da poleg podmornic še največ grade rušilce in da za modernizacijo njihove opreme in oborožitve trošijo velikanske zneske.
Pri nobeni vrsti bojnih ladij ni tolike raznolikosti kot prav pri rušilcih. To ne velja le za njihovo oborožitev, opremo in velikost, ampak tudi za vse druge značilnosti in lastnosti. V mornariških spiskih lahko najdemo najsodobnejše rušilce, ki so oboroženi z raketami, hkrati pa tudi rušilce, ki imajo za seboj drugo svetovno vojno.
Čeprav je očitno, da se je vloga topa zmanjšala, je topništvo tudi na teh ladjah preraslo v avtomatiziran sistem, ki samodejno odkriva cilj, izračuna njegove elemente gibanja, vse potrebne
VOJAŠKI KOTIČEK
DOLENJSKI LIST
delovnih organizacijah, lahko letuje v njih le dobra četrtina zaposlenih, drugi pa se poslužujejo počitniških uslug v delovnih organizacijah svojih zakonskih tovarišev. Mnogi se seveda odločajo tudi za letovanje po svoje. Največji naval je v juliju in avgustu, čeprav hodijo nekateri na dopust že celo maja in junija, pa tudi september ni izgubljen mesec, se zdi, da predsezona in posezona še vedno nista dovolj izkoriščeni.
Le Inles in Riko imata v ribniški občini organizirano letovanje v počitniških domovih in prikolicah. Za hrano morajo poskrbeti dopustniki sami, zanimiva pa je cena za prenočišče, ki znaša za posameznika le 10 dinarjev na dan. Seveda ribniški kolektivi premorejo mnogo premalo ležišč, saj je zanimanje delavcev za letovanje čedalje večje, v poprečju pa jih lahko organizirano letuje le četrtina.
SENZACIJA S PRIKOLICAMI
Strokovna služba novomeškega sindikalnega sveta, ki naj bi imela podatke o počitniških zmogljivostih novomeških delovnih kolektivov, teh podatkov nima Sicer jih je nekaj, toda stari so dve leti in zato neuporabni. Za zdaj se pri njih najbolj ukvarjajo z urejanjem počitniškega središča na Braču, kjer naj bi bilo v naslednjih letih zgrajeno delavsko letovišče z 236 ležišči. Toliko jim je namreč uspelo zbrati soudeležencev, ker se Brač ne prodaja tako dobro zaradi oddaljenosti in slabih izkušenj z otoki, ki imajo slabe trajektne zveze. Mira Maljuna, ki se pri novomeškem sindikalnem svetu ukvarja s temi vprašanji, je povedala, da bo eno ležišče na Braču stalo
600.000	dinarjev. Novomeščani bodo letos na Braču še taborili, gradbinci pa bodo komunalno urejali letovišče. Velik problem je tudi cesta, katero bodo morali verjetno sami zgraditi. Za zdaj je predračun 30 milijonov, vprašanje pa je, če bo Novomeščanom uspelo kaj zgraditi na Braču, ker se pogoji za najemanje kreditov vse bolj zaostrujejo.
Kar precej Novomeščanov seveda letuje tudi skupaj s Krško počitniško skupnostjo na Lošinju, mriogi kolektivi in ustanove so celo zakupili svoje hiše na Lošinju. Sicer pa imajo lastne počitniške zmogljivosti mnogi novomeški kolektivi.
Novomeška IMV, ki je s proizvodnjo počitniških prikolic v jugoslovanskem delavskem turizmu naredila pravo revolucijo, se tudi sama poslužuje takega načina letovanja. V Pakoštanih pri Biogradu ima v velikem kampu zakupljen prostor, kjer imajo že nekaj let postavljenih 67 počitniških prikolic z 272 ležišči. Izkušnje petih letovalnih sezon so pokazale, da so za delavce IMV najbolj primerne izmene na 7 in na 14 dni, sezona pa bo pri njih trajala od 9. junija do 15. septembra. V predsezoni in posezoni velja 50-od-stotni popust; tak način so v IMV izbrali, da bi pri delavcih spodbudili zanimanje za letovanje izven sezone. Za delavce, ki nimajo lastnega prevoza, organizirajo v IMV avtobusni prevoz. Cena enega ležišča v prikolici pa je okoli 20 dinarjev, vendar bodo letos za 10 odstotkov podražili.
Kljub temu da si v IMV zelo prizadevajo pritegniti v svoj kamp čimveč delavcev, se ti še vedno v zelo majhnem številu odločajo za letovanje na morju. Kar precej jih posveti letni dopust gradnji in poljedelskim opravilom. Vendar se tudi te navade počasi opuščajo in zasedenost kampa je iz sezone v sezono boljša.
mu turizmu (kar je poseben problem na jadranski obali). Krški delavci sl prizadevajo, da bi sčasoma zagotovili možnost za oddih slehernemu delavcu iz domače občine, toda vrat ne zapirajo drugim delovnim organizacijam. V njihovo skupnost se lahko vključijo delovne organizacije in ustanove iz drugih občin. To pa je zelo redek primer sodelovanja, saj so skoraj vse ostale počitniške zmogljivosti zaprtega tipa. Tako zdaj krški primer služi za vzor tudi drugim.
DOMOVI, HIŠICE PA TUDI PREBUKIRANJE
Sevniški občinski sindikalni svet ima na voljo podatke, da je bilo 1977 delavcem na voljo vsega 306 postelj v počitniških domovih delovnih organizacij, če pa bi z delavci hoteli letovati tudi njihovi družinski člani, bi bilo nujno potrebno 1437 ležišč. Iz teh številk je razvidno, da si je oddih lahko privoščilo le 20 odstotkov delavcev. O možnostih za dopustovanje se mnogi sevniški delovni kolektivi zvečine zgledujejo pri Jutranjki in Lisci, ki zaposlujeta največ delavcev. Jutranjka je letos kupila dvoje planinskih domov: kočo na Kopitniku, kjer hkrati lahko letuje 13 delavcev, in dom Planinke na Pohorju, ki premore 15 sob z eno ali dvema posteljama. Delavci iz Jutranjke imajo že več let na razpolago tudi počitniški hišici v Červarju pri Poreču. Tamkaj lahko naenkrat letuje 20 delavcev. Prenočitvene zmogljivosti imajo razdeljene po tozdih, računajo pa, da bo od 1324 Jutranjkinih delavcev preživelo dopust le blizu 4 odstotke. Da bi omogočili letovanje čimveč delavcem, trajajo izmene le po teden dni. Letos so bile hišice zasedene že med prvomajskimi prazniki, septembra pa bodo lahko v Červarju brezplačno letovali Jutranjkini upokojenci.
Lisca omogoča letovanje v okviru počitniške skupnosti Krško na Lošinju, kjer imajo zdaj že 20 počitniških hišic. Delavcem je na voljo še 16 postelj v Piranu in Tončkov dom na Lisci. Izmene trajajo po 10 dni, delavci pa ne kažejo zanimanja za letovanje v prvi polovici junija in septembra, ker jih omejujejo šoloobvezni otroci. Vsi delavci hvalijo nerezinske hišice, ki imajo urejeno kuhinjo, zato si vsakdo lahko pripravlja hrano po lastnih željah, bivanje pa običajno ni dosti dražje kot doma.
Kolektiv Stillesa, ki šteje 360 članov, ima v Piranu na voljo le štiri sobe z 11 ležišči, kuhinjo in sanitarijami, pa vendar še te zmogljivosti trenutno niso povsem zasedene. Nekaj družin namreč letuje tudi v počitniških domovih Slovenijalesa. Mnogi delavci svoj počitek usklajajo z dopusti ostalih sevniških delovnih organizacij, kjer so zaposleni njihovi zakonski tovariši. Enako velja za delavce Kopitarne, ki premore 19 lastnih ležišč na Selcah pa še ta niso vsa zasedena. V Jutranjki in Lisci so poskušali svoje delavce usmeriti na letovanje preko turističnih agencij, vendar pa je poskus zaradi splošnega „prebukira-nja", ki si ga je jugoslovanska turistična mašineri-ja privoščila, skoraj spodletel. Delavci so ostali na cesti, da so lahko v hotelih dobili prostor tujci. Več sreče so imeli le delavci, ki so letovali v organizaciji Kompasa in Izletnika, 43 družin se namreč ni jezilo zaradi prebukiranja.
delavski
turizem
je SHODIL
najboljšega, za delavca, delovno organizacijo, njen sindikat pa najcenejšega.
Namen tega zapisa ni v tem, da bi do potankosti razčlenjeval vzroke, zaradi katerih še marsikatera delovna organizacija svojim delavcem ne more zagotoviti ustreznih pogojev za letovanje, bolj gre za to, da prikaže splošno podobo stanja t. i. delavskega turizma na Dolenjskem, vključno s kočevskim in posavskim koncem. To kajpak tudi ne bo nikakršen vodič, saj je za kaj takega že prepozno.
LEŽIŠČA ZA VSE DELAVCE
Karlo Vrane, ki v tovarni zdravil „Krka" skrbi za družbeno prehrano in letovanje, delavcev, pravi, da se pri njih ne more zgoditi, da bi kateri od skoraj 3.000 delavcev ostal brez možnosti za primerno preživetje dopusta. Tokrat bodo imeli od 18. junija do 16. septembra na voljo 296 ležišč. V Piranu ima „Krka" v dveh svojih domovih 60 postelj in urejeno restavracijo; dom v Vrsarju prenavljajo, nato pa bo urejen kot hotel B kategorije s 120 ležišči; v Nerezinah na Lošinju so krkaši kupili 12 hišic v okviru krške počitniške skupnosti; v Umagu, Rabcu, Pagu, Sukošanu, Šibeniku in na Hvaru pa imajo svoje prikolice ali zakupljene počitniške hišice ali pa hotelske sobe. V „Krki'' skrbijo tudi za rekreativni oddih svojih delavcev, v hotelih imajo dogovorjeno, da imajo delavci prednost pri takih uslugah, v Piranu imajo za dve uri na dan najet stadion, v Nerezinah pa deluje njihov vodja rekreacije s štirimi pomočniki, katerih skrb je delavcem omogočati igranje košarke, nogometa, plavanja ipd. Opažajo, da je večje zanimanje za tiste kraje, kjer je poskrbljeno za prehrano. Cene so seveda različne, najceneje je tam, kjer si delavci kuhajo sami, 30 odst. od regresa za dopust pa znese toliko denarja, da tudi tiste, ki morajo odšteti največ, dan letovanja ne stane več ko 130 dinarjev. Lani t.i. prebukiranja niso imeli, prizadevajo pa si, da bi do I. 1982 vsi delavci letovali v krajih,, kjer bodo njihovi domovi ali hišice. Do omenjenega leta naj bi imeli 380 lastnih ležišč v Piranu, Vrsarju, Nerezinah in Milni na Braču.
Take zavzetosti, kot jo za letovanje delavcev kažejo v „Krki", bi stežka našli še kje. Tale zapis bi kajpak lahko nadaljevali v nedogled, bolj ali manj spodbudnih podatkov ne manjka. A počitniški čas je že tu, tako rekoč vsak že ve, kje bo letoval. Tudi kdaj in kakšno bo to letovanje, vsak v glavnem že ve. Veliko pa bo graditeljev hiš, koscev, priložnostnih poljedelcev. Že pač mora biti tako.
PRIPRAVILA:
D. RUSTJA J. SIMČIČ
PRED LETI VEC MOŽNOSTI
V brežiški občini se število zaposlenih že približuje številki 5000, pogoji za oddih pa so slabši kot kdaj poprej, saj so imeli delavci pred leti več možnosti za oddih ob morju. Tedaj je bffa počitniška skupnost bolj delavna in tudi sindikati so si resneje prizadevali za poceni dopust. Zdajj je v okviru počitniške skupnosti brežiške občine samo 65 ležišč v Savudriji, in še ta niso vsa uporabna. Sanitarna inšpekcija je namreč prepovedala letovanje v počitniškem domu, ker ga je treba temeljito popraviti. Predsednik počitniške skupnosti Brežice meni, da bi do prihodnjega poletja lahko obnovili restavracijo in dom, seveda pa bo to odvisno od tega, ali bodo delovne organizacije, združene v počitniški skupnosti, pokazale za to dovolj zanimanja in se pravočasno dogovorile za obnovo. Zdaj je na voljo le deset lesenih hišic, v katerih ima Prevoz 6, Šolski center 3 in Gozdno gospodarstvo 2 ležišči. Tovarna pohištva se za savudrijski dom ne zanima več, saj ima štiri svoje prikolice, Rudnik pa bo najbrž še naprej zadržal svoja ležišča. Počitniške prikolice si je omislilo še več drugih delovnih organizacij, nekatere imajo morebiti celo stalna ležišča, vendar podatkov nimata ne občinski sindikalni svet ne počitniška skupnost.
ORGANIZIRANA LE ZA ČETRTINO
V kočevski občini ureja letovanje delavcev vsaka delovna organizacija sama zase. Nekatere imajo lastne počitniške domove in prikolice (te so postale zelo priljubljena, pa tudi cenena oblika bivanja v kraju letovanja; ZKGP, Itas), drugi najemajo domove (Inkop), tretji se poslužujejo počitniških domov v okviru svojih poslovnih združenj, četrti imajo le prikolice, manjši delovni kolektivi in celo srednje veliki (na primer Trikon) pa sploh nimajo organiziranega letovanja. Cene so različne; zakaj je tako, pa ni znano. Prikolica za štiri osebe stane na dan od 80 do 100 dinarjev, v domovih je celodnevna oskrba za delavca od 70 dinarjev (ZKGP) do 130 dinarjev za delavce Itasa. V to ceno pa niso všteti vsi stroški oskrbe. Zaradi premajhnih zmogljivosti, s katerimi razpolagajo v
ODPRTOST ZA VZOR DRUGIM
Krška počitniška skupnost, ki se lahko pohvali z več kot dvajsetletno tradicijo, ki je za delavski turizem kar častitljive starosti, ne kaže, da bi s starostjo pešala. Nasprotno, prav letos nadaljuje z gradnjo enega izmed največjih centrov delavskega turizma v Jugoslaviji v Nerezinah na Lošinju. Tam bodo zgradili nad 1.000 ležišč v montažnih enodružinskih hišicah. Pri gradnji tega počitniškega središča sodelujejo domala vse delovne organizacije iz krške občine. Mnoge izmed njih so v preteklih letih vložile veliko denarja tudi za ureditev počitniškega središča v Materadi pri Poreču, ki pa se je moralo umakniti komercialne-
STOLETJE
STARO
DRUŠTVO
NOVA MAMA IN NOV ATE
Marca je bilo tri leta, kar so pripeljali na Veliki Slatnik tri fantičke. Tri bratce od dveh do šestih let starosti so zložili iz avta. Še največji, Dušan, je preplašeno gledal strice in tete, ki so jih na
Gorenjskem naložili v avto in jih peljali drugam. Mala dva pa sta bila cmerava in zbegana.
Mali grički, obdani z gozdom, skromna vas in vinogradi so bili zanje novost. Dušan, Darko in Niko so otroci matere, ki tega imena ni vredna. Najmlajšega so dali v rejo kar iz bolnišnice, takoj po rojstvu, ko je bil šele sedem dni star. Na Gorenjskem so zrasli iz plenic, ker pa se pri rejniški družini zanje nihče od svojcev ni zanimal, so iskali za bratce pravo družino, v kateri bi dobili pravega ateta in mama
Franc Košmerlj in njegova žena Angela na Vel. Slatniku pri Novem mestu imata skromno doma-
V preteklosti je Sevnica večkrat pogorela. Tako je leta 1763 zaradi neprevidnosti neke krojačice ogenj upepelil cel trg, ostali sta le obe cerkvi, gradova in troje hiš. Leta 1778 je strela udarila v vrtno hišo pri sevniškem gradu, v nevarnosti je bil grad in ostala gospodarska poslopja. Grof je takrat pozidal zaobljubno kapelo na Žabjeku, kjer je še danes ohranjena stropna freska s prizorom te nesreče. Trg je ponovno pogorel leta 1854; rdeči petelin tokrat ni prizanesel niti farni cerkvi.
Razlogov za ustanovitev požarne brambe torej nič koliko. Žal so ravno ti požari uničili tudi občinske arhive, tako da je bilo dolgo nejasno, koliko je sevniško gasilsko društvo sploh staro. Za uradni začetek sevniškega gasilskega društva so slednjič določili leto 1879, stoletnico nadvse svečano slavijo že ves teden. Rudi Cimperšek je med drugim prebrskal tudi graški deželni arhiv. Najdena je listina, ki črno na belem pove, da je tega leta že obstajal gasilski dom, saj so ga takrat prenesli iz urbarjev v zemljiško knjigo. Ce pa je bil gasilski dom, je moralo biti tudi društvo. Mlajše kot sto let zanesljivo ni.
Društva, ustanovljena pred prvo svetovno vojno, so bila marsikje steber slovenstva. Že 11. rožnika (junija) 1881 so bila natiskana Pravila prostovoljne požarne brambe trga Sevnica ob Savi, hkrati v slovenskem in nemškem jeziku. Knjižica je bila natisnjena v Celju. Kot navaja prof. Branko Božič v Razvoju gasilstva v Sloveniji, je še leta 1923 celjski župan neuspešno ponujal celjskemu gasilskemu društvu podporo 10.000 kron, če bi vendarle že uvedli slovensko poveljevanje! Da sevniško društvo takrat ni bilo kar tako, dokazuje člen iz teh pravil, ki dobesedno pravi, da se nima niti občinsko predstojništvo pravice vtikati v notranjo upravo društva. Odboru tudi ni bilo treba navajati razlogov, če koga niso hoteli sprejeti v društvo. Kdorkoli je želel izstopiti iz „izvršujočih članov" brambe, je moral dati odpoved štiri tedne prej. Oblastem rajnke Avstro -Ogrske potrjevanje teh pravil očitno ni šlo lahko od rok, zakaj deželni arhiv v Gradcu hrani sevniško brzojavko, kjer vrli tržani sprašujejo, če so pravila sevniške požarne brambe že potrjena. Sevniški rodoljub Ernest Krulej - ob stoletnici sevniškega gasilskega društva mu bodo v soboto na gasilskem domu odkrili spominsko ploščo — je leta 1910, ko se je pridružil sevniškim gasilcem, ugotovil, da se je slovensko poveljevanje dobro obneslo. Društvo je tiste čase nasploh predstavljalo narodno zavedno organizacijo, Krulej se je moral celo umakniti v Srbijo.
čija Iz stare so naredili novo hišo, ona se ubada s kmetijo, on je železničar. Oba imata rada otroke, pa sta se odločila enega posvojiti, toda pripeljali so kar tri. Zmenjeno je bilo, da bo eden njihov, dva pa da bosta nekaj časa v reji.
Dušan, ki je največji, je sprva vedno govoril, da bo šel nazaj na Gorenjsko. Vedno je bil otožen in zamišljen. Kdo ve, kakšni spomini iz prvih detinskih let so se mu motali po glavici! Ko je na Slatniku začel hoditi v šolo, je nekoč prijokal domov: „Zakaj se jaz drugače pišem, saj nisem vaš..
Kmalu potem sta Košmerljeva sklenila vse tri posvojiti, da bodo fantički ostali skupaj, ker so se jima vsi trije močno prikupili. Danes se na Slatniku počutijo zares doma in tudi Dušan Gorenjske sploh ne omeni več.
Ko smo se po opoldanski južini za mizo pogovarjali, so vlekli na ušesa, da so jim kar uhlji štrleli. Angela jih je vprašala:
— Kdo od vas bi šel rad stran?
,,Jaz že ne! Jaz že ne ... so hiteli vsi trije. Mali Nikec sploh ni šel z atetovih kolen. Šele ko se je spomnil napolitank, je začel siliti v mamo.
„Če mi jih daš, pa bom priden." Dala mu je škatlo s temi sladkarijami, vendar ni bil zadovoljen. „Ta črne bi rad, te niso dobre.. Sitnaril je, dokler ni dobil napolitank, oblitih s čokolado.
„ Vsi trije so ,cartavci\" je povedala Košmerljeva. „Radi bi se stiskali k nama in kar naprej silijo na kolena. Tudi večja dva."
Čeprav je ženska preprosta, ima čut za otroško dušo in ve, da vsi trije najbolj pogrešajo ljubezni in topline. To jima Košmerljeva obilno dajeta.
„Rada bi, da bi prišli do poklica in da bi postali pravi in pošteni fantje. Žalostna pa sem,
ker jim v šoli ne gre prav dobro. Matematika j'f daje. Po več ur presedim z obema večjima, kad? delata nalogo in se učita. Opažam, da šele zad”l čase malo bolj zbrano delata, prej pa se j sploh ni dalo učiti. Vem, da je tudi to poslej preteklosti,'zato nisem huda. Zahtevam pa, d K. učita. In ne puščam jih pohajkovati po vasi- "J gremo na njivo, gredo vsi trije z nama. Dušan * kaj pomaga, mala dva pa se igrata okrog P® Vedno jih imam pred očmi. Samo ob ned
’ dj
popoldne gredo lahko naokrog po vasi, sicer P®
igrajo kar pred hišo. Imajo dovolj prostora"
Tako imajo ateta radi, da bi ga najraje v vs®£ posnemali. Ko sem fantičke vprašala, kaj bdj' ko bodo veliki, so spet vsi trije v en 01 zatrjevali: „Jaz bom strojevodja." Modre očke r so se jim živo zasvetile in usteča so se razlezi® prijeten smehljaj, ko je ata ponovno zatrdil/ bodo šli med letošnjimi počitnicami z njego''! vlakom do Sevnice. To je njihova največja žel) Ob nedeljah se sicer včasih peljejo s fičkom “ mamim dom v Žužemberk, ampak peljati s® vlakom, to se jim zdi najbolj imenitno.
Med počitnicami bo šel Darko, srednji br*tefj s kolonijo na morje, Dušan pa gre na dopust/” v Žužemberk, kjer bo lahko „fural" s konj®”’ Mali brez ateta in mame sploh ne naredi ko”®1 zato niti ne pride v poštev, da bi kam šel. W otrok je, ki bi bili tako navezani na starše, ko. trije Košmerljevi posvojenčki. Edinstven P pa je družina Košmerlj tudi zato, ker so svojyvzeli kar tri tuje otroke. Stroški za vzdr*® ^
nje namreč niso majhni. Bivša natakaric®' ^ hotela Kandija, Angela Košmerlj, zelo lepo s.gf)i
TA fanto Q C L* rnm n I rr» i	en	RO	^	i!
za fante. S skromnimi dohodki so p° zaslugi čisti in lepo oblečeni, videti pa so srečni. To pa je največ, kar lahko otrok nevr®
matere dobi drugod.	*efl
RIABAC/c
v medvojnem casu se je tudi v društvene"; delu poznal tedanji življenjski utrip. Na sei| odbora društva leta 1925 so, denimo, tehtali, a*) naj zavarujejo dva gasilca za primer nezgode P° požaru ali ne. Naročili naj bi osem metm*1 sesalnih cevi, kajpak s jiristavkom, če ne bod° predrage. V tem primeru naj bi kupili le ftl” metre. Takrat so že pričeli ponujati za prodaj0 dve stari brizgalni, sredi maja 1929 so se dogov®r' jali o pripravi šole za delo z motorno brizgali’® Temu primerna je morala biti tudi večja stm”1; nost. Zdelo se jim je vredno v posebni okrožni® opozoriti člane, kako se v uniformi nihče ne srf* napiti. Član v kroju je moral biti obrit, ostri že® in umit. Kdor je zamudil sejo ali celo izostal, i! bil kaznovan z globo dveh do desetih dinarjev. N' vaji z novo motorno brizgalno so šele ugotovil1' da so znaki z rogom zaradi hrupa motorja br«1 haska., Eden od še živečih gasilskih veterane* takratni gasilski trobentač, sedaj bobnar pri n®*1 sevniški gasilski godbi, Nande Tihole, se še živ® spominja tistih časov. Kot pravi so gasilci ž|{ takrat vzeli klic na pomoč tako resno, da so bj1' običajno že zbrani, preden je do kraja odtrobi1 alarm. Gospodar, ki je prvi pripeljal svojo vpred0 za prevoz orodja, je bil nagrajen.
Leta 1932, ob petdesetletnici (obletnica je bil’ torej postavljena na napačen, mlajši datum),]! niso mogli pripeljati avtomobila, ker niso im®' dovolj denarja. Končno so ga leta 1933 blagot vili, čeprav je bilo na njem še nekaj dolD* Motorna brizgalna je tiste čase še vedno prežim® vala v Krulejevi kleti.
Pred izbruhom druge svetovne vojne so prip” vili vse potrebno za gradnjo pravega gasilski doma. Bilo je sicer nekaj hude krvi, kje naj & dom stal, na tem ali onem koncu trga, zmagal P* ni noben gostilničar, zakaj lopato so zasadil'* sredini, kjer stoji eden največjih gasilskih dom®* v Posavju še danes. Dom so lahko zgradili le d® prve plošče. Okupator je nato med vojno raznesf ves zbrani material. Sedanji častni predsednf občinske gasilske zveze Jože Smodej se sporni!1!' težavne povojne gradnje: „Velik je bil del°‘ sevniških žena, AFŽ, kot smo jih imenoval’ Velikansko in visoko streho smo pokrivali d*® krat. Prva opeka je morala zopet dol, ker je bi|J preveč zvita. Ženske so bile neutrudne, člani skoparili z udarniškim delom." Dom so dogradi 1956, čez tri leta je dobil fasado, čez štiri pa & stolp.
Danes šteje sevniško gasilsko društvo nad 3$ članov. Samo okrog sto jih deluje v kulturi skupinah. Od lani je pri društvu zopet godb* (gasilci so premogli svojo godbo že med obel”!' vojnama), vsa leta po osvoboditvi prepeva p® gasilcih moški pevski zbor. Odkar je pod okriljel” gasilcev, je Oder mladih ena od najbolj delavni!* dramskih skupin v občini. V tej sezoni postavili na oder troje del.
Sevniško gasilsko društvo vključuje tudi indi
strijske enote v Kopitarni, Jugotaninu, Stili rji
Lisci in Jutranjki ter prizadevno desetino Zabukovju. Servis za vzdrževanje priročnih gasil skih aparatov je dobro znan v Posavju in drugod Tudi po opremljenosti sodi sevniško gasilsk® društvo med vodilne v občini. Minili so časi, k° so bili poglavitni vir občinska dotacija, izkupič^ od veselice ali dobrodelni prispevki. V sevnii! občini so bili med prvimi pobudniki v Slovemi' za ustanovitev požarne samoupravne interes”® skupnosti. Dejavnost društva ni naravnana lev delo operative, temveč vse širše delo, predvsem! šolsko mladino. Najboljši gasilci so tisti, ^ vlagajo kar največ naporov v preventivo. Če * pride do požara, se mu morajo zoperstaviti! usposobljenostjo in dobro opremo. Kar se usp® sobljenosti tiče, so sevniški gasilci vzorni na vse” tekmovanjih, pri opremi pa še niso rekli zad”l{ besede. Naročena je druga, večja avtomobili cisterna.	,
ALFRED ŽELEZNI”
Zadnje
žive
VIOLINSKE
CITRE
Ljudska pesem je nekaj živega in vsak zapis ali o njej je le prazen odmev, če ji človek ni 'koli prisluhnil ali jo zapel. Ljudska pesem je ed ljudmi in v ljudeh; pravimo, da je del naše enfilje, našega življenja, naše kulturne dediščine sti tUdi del naše kulturne sedanjosti in prihodno-
A vendar si moramo priznati, da ima ljudska Pesem vse manjšo vlogo v našem času, vse bolj Pozabljamo nanjo in jo zanemarjamo. Vse redke-J° slišimo med ljudmi, preplavile so nas zabavna in narodnozabavna glasba. V drvečem času mladina le še redko kje živi in . v okolju, kjer je čutiti pravilno vrednote-le ljudske pesmi. Časi so se spremenili, mladi ne . ?tej° več ob petju, starši jim kupijo gramofon, evizija nas obremenjuje z bliščem pop pevcev, tem pa postajamo tudi vse bolj pasivni poslušal-19asbe. Po gostilnah piše, da je petje prepovedali?' v kotu pa rohni in nas poneumlja džuboks. a Je posebno na Dolenjskem zelo popularen; v nani podgorski gostilni imajo takega, ki je ^al kar sedem milijončkov.) Če pa kje le i ',[m° petje, pa pesem prepogosto prihaja iz P>tih kozarcev.
a ^9°dba zase so tudi številni sobotni in veseliški liurtmb,i* ^ Se skušai° s ..fraJtonerico" približati .oskemu izročilu, hkrati pa se oblečejo v » ovensko narodno nošo", ki je v resnici gorenj-
ska,
,'n se tako napravljeni, morda še z rdečim
*nikom in cekarjem, fotografirajo na naslovni-j® svojih plošč. In človek, ki išče posnetke 0venske ljudske glasbe, jim nasede.
.. Na srečo pa vendar ne moremo reči, da danes Hidskih pevcev in godcev ni več. So, vendar "k°raj izključno žive po vaseh. Tam jih moramo Peskati, če želimo prisluhniti njihovemu petju 11 igranju.
Dobrepolje so lepa in mirna dolina na robu Dolenjske. Več vasi je v njej in pravijo, da so tod f^vci doma, kar bo držalo, vsaj po številu pevskih zborov in oktetov sodeč. V Vidmu pa je še nekdo, ki je za slovensko ljudsko glasbeno Nadici jo posebej dragocen. To je Jože Zajc, ki Zna edini pri nas igrati na violinske citre. Danes je to zelo redek inštrument, ki pa je bil pred obema ^ojnarria poznan na Štajerskem in v Porabju. V °veniji so poleg Zajčevih le še ene take citre v Jjpčevju, vendar lastnica ne zna igrati nanje, 'olinske citre je treba igrati z obema rokama. Z
JflEH
V ŽENSKIH
Kokah
Veg: Pr®teklosti so bile na Slovenskem v navadi 'iude mafijše godčevske skupine, ki so dajale nju !Jf Pravi ton v njihovem prazničnem življe-najj^ Pa se je pred nekaj manj kot sto leti v in v*"iih pojavila harmonika, ji je popularnost da jfi v družabnem življenju hitro zrastla, tako er*®Qa h a'u n' b'l° vasi, ki ne bi premogla vsaj $o bir rrn°nikarja. Značilno za nas pa je to, da skoraj1-90*' ta*<° v skupinah kot posamezniki bj|0 * '^ključno moški, in ženska, ki je godla, je *an:Q ®kaj tako nevsakdanjega, da slovenščina Bo|0i-| f 'roena ni našla. Vendar je novejši čas 1 harmoniko tudi v ženske roke in že se je je ženska zmagala na vsakoletnem harmonikarjev na Pokljuki.
Videti^'- 03 dolenjskem ni danes nobena redkost ^°tne *0, ^a*C0 razte9uie meh- Marija Žefran iz «Ose(jj Vas' Pri Novem mestu je med njimi in Harmlf ^ skoraj vsak večer slišijo zvok <efr,_ e< Prihajajoč z dvorišča ali iz kuhinje °ve hiše. „Tako pa nisem bila še nikoli
desnico vleče godec z violinskim lokom po strunah, ki so na desni strani, s prsti levice pa se istočasno spremlja po levih strunah.
Kako ste se učili igranja tega inštrumenta? — smo vprašali.
,,Te citre sem dobil, ko sem bil star osem let. V šolo sem še hodil, ko mi jih je oče kupil. Vse, kar znam, sem se naučil sam. Nihče mi ni pokazal, kako se na ta inštrument igra, vse je bilo prepuščeno mojemu posluhu. In ko sem obvladal osnovno tehniko igranja, sem zaigral na citre vsako pesem, vsako melodijo, ki sem jo kje slišal in jo poznal,” pravi Zajc.
— Ali veste kaj o-izvoru vaših citer?
„l\le vem, pa tudi nihče drug tega ne ve, obstajajo le domneve. Nikakršnegznaka, nobenega napisa ni bilo na njih, tako da nihče ne ve, od kod izhajajo. Možno je, da so jih v naše kraje prinesli Romi."
Ko je bil Jože Zajc mlajši, je po okoliških vaseh zbiral narodno blago. Zapisal je vsako pesem, ki jo je kje slišal, in v njegovih zvezkih se jih je nabralo preko dvesto. Veliko teh pesmi je zapel skupaj z ostalimi pevci v oktetu Zagoriš ki fantje. Značilnost tega okteta je triglasno petje, ki je danes že prava redkost, nekdaj pa je bil to način fantovskega petja po njihovih vaseh. In tako Jože Zajc ljudskih pesmi ne ohranja le z igranjem, anpak jih tudi poje. Poskusil je sicer že hkrati igrati na citre in peti, vendar je odnehal.
„Pretežko je, sploh pa nas mora biti za petje več. Kako smo včasih peli! Vsako, prav vsako soboto srno se zbrali na vasi, šli smo v gostilno, potem pa tri ure brez prestanka peli pesmi, ki sem jih in' el zapisane.
Njegova žena, ki je tudi sodelovala v pogovoru, je pristavilo: „Saj mladi danes ne znajo nič več peti. Prej smo prišli skupaj in peli. Danes je drugače: fantje imajo avtomobile, pridejo po
utrujena, da ne bi mogla po delu zaigrati viže ali dveh. Pa tudi on," pokaže na moža, „bi pel, še raje pa preplesal celo noč. To se včasih čudijo sosedje in pravijo, 'poglej Micko, ta ni pa nikoli utrujena’!" Le kako ji to uspe, se ponuja vprašanja „Vsake stvari se lotim z ljubeznijo. Veselje imam do vsega, kar delam, le časa ni za vse. Nas kmete čas vedno preganja." To se opazi že v njenem koraku.
Njena ljubezen do življenja, ki ga z svojo kar precejšnjo družino živi, se vidi povsod, kamor sva prišla. V kuhinji red, vsaka stvar na svojem
mestu. V hlevu urejeno, kot bi za vsako živinče skrbela posebej. Z zagnanostjo in s ponosom je razkazovala kmetijo, razlagala, kaj so obnovili, kaj še nameravajo, na koncu pa je vedno pristavila: „Nič ni pospravljeno. Nimamo časa za vse!"
Nisem vedel, kaj bi morala še pospraviti, zato pa sem tudi v teh njenih besedah čutil ljubezen do dela, ki ga opravlja. „Zemlja se mi je priljubila, in če bi morala še enkrat izbirati poklic, bi spet postala kmetica," z žarečim nasmehom zaključi.
Žefranova Marija je doma s Hriba pri Stopičah. Prvo harmoniko je dobila pred 22 leti od
brata in prva melodija, ki se jo je naučila, je bila popevka iz takrat popularnega filma En dan življenja. Pravi, da so bile vse vasi okrog Stopič tiste čase zelo pevske; peli so na petek in svetek po vseh hišah. In najlepše pesmi se je naučila peti ob spremljavi harmonike. Veliko jih je tedaj znala; nekaj jih je danes že pozabila, kajti ko se je omožila, je morala harmoniko prodati. Primožila se je v Gotno vas, se z vnemo lotila dela na kmetiji, dala življenje štirim otrokom, ves čas pa je bila v njej želja, da bi spet prišla do harmonike. Izpolnil ji jo je mož za 40. rojstni dan. „Kako sem je bila vesela! Spet so bile v naši hiši polke, koračnice, valčki, plesali smo rašplo, pa povšter-tanc! Pa peli smo veliko. Vsa naša družina rada poje," prida.
Harmoniko igrati se je naučila sama. Nekaj osnovnih prijemov se je naučila od brata, ki ji je kasneje tudi podaril prvo harmoniko.
Kdaj Žefranova Marija zaigra?
„Najlepše je, kada gremo kmečke ženske na skupne izlete. Brez harmonike nikoli ne grem in na marsikaterem izletu so mi ženske omenile, da se ga ne bi udeležile, če ne bi bila tudi jaz in moja harmonika z njimi. Veselo je tudi, kadar gremo ob godovih .romplat' po vasi. Kar sami vaščani zberemo godbo, v šali ji pravimo „pleh muzka".
Jaz igram harmoniko, mož z dvema lesenima žlicama udarja po naslonjaču stola, kdo drug ropota z dvema pokrovkama, četrti tolče po škatli."
Ob posebnih priložnostih se pred igranjem rada obleče v staro obleko, kakršno so včasih nosile kmečke ženske pri vsakdanjem delu. Pravi zanjo, da je dolenjska noša, kajti za razliko od gorenjske nima avbe na glavi, ampak ruto, ki je na zapleten način zavezana v obliki petelinčka. „Saj danes te rute ne zna skoraj nihče več prav zavezati. Obleko imam že dolgo, stara je 94 let in je pravi čudež, da se še ni raztrgala."
Čeprav je v njihovi hiši pesem del vsakdanjika, opaža, da petje izginja, da so ljudje vse preveč odvisni od radia, tranzistorjev.
Še dolgo smo kramljali v kuhinji, tudi o slednjem. A vedno znova je ob koncu vsake misli omenila čas, ki kmetu ne dopušča lagodnega življenja „Kako bi se rada naučila igrati še več pesmi, a ne utegnem."
DRAGO VOVK
punce in gredo... Ali pa ko smo ličkali koruzo, joj, kao je bilo tedaj prijetno! Pa vasovanje! Punce iz vasi so prišle pa fantje in je bil ,hec'. Krofe smo spekli pa pohanje in peli!"
Jože živi z ženo na kmetiji. Pozimi izdelujeta tudi zobotrebce, da se laže prebijata skozi življenje. Pesem je stalna spremljevalka njunih dni. On pa razen pri Zagoriških fantih poje še v videmskem moškem zboru. Medtem ko je pred leti pogosto igral na citre zase oziroma za svojo vas, ga zdaj vse pogosteje vabijo igrat v številne kraje po Jugoslaviji, kjer nastopa na srečanjih ljudskih pevcev in godcev ter na folklornih prireditvah.
Posneli so ga tudi na ljubljanski televiziji; njegovo igranje je bilo moč videti v zadnji oddaji ob izteku starega leta. Sodeloval je tudi v slovenskem filmu „Srebrne nitke", ki je bil na televiziji predvajan nedavno. Tedaj so se mnogi čudili, kakšne so te violinske citre, ko se jim je zdelo, da slišijo violino in kitara Veliko navdušenje je Zajc bil žel tudi med ljubljanskimi študenti, ko je pred skoraj tisoč poslušalci nastopil marca na koncertu skupaj z Angležem Martinom Simpsonom. Tu je mladino dobesedno presenetil s svojimi izvedbami ljudskih pesmi.
DRAGO VOVK
V prejšnji številki Priloge smo predstavili novomeškega ljubiteljskega fotografa Saša Fuisa iz Novega mesta, tokrat pa vam ga predstavljamo z eno od njegovih fotografij, katero je sam izbral. Slika je dokaj nenavadna tako po razporejenosti svetlobe kot po vsebujočem miselnem poročilu. Fuis je uporabil tehniko tako imenovanega „niz-kega ključa", pri kateri je celotna svetlobna ubranost naglašena temno, vendar z namenom, da osvetljene ploskve pridejo do večje veljave. Na Fuisovi fotografiji tako tvorita svetlobni poudarek golo telo mladega fanta in majica drugega. Skrčeno telo v temo potopljenega ustvarja globino slike, medtem ko uvito telo na robu širi realni okvir fotografije. Fuis je fotografijo poimenoval ,,Seansa" ter tako nakazal, da želi z njo podati tudi globlje sporočilo o mladi generaciji. Belo telo, sklonjena glav^ zakopana v dlani, tema in svetloba — vse to so elementi, ki imajo lahko tudi simbolne pomene.
JUGOSLAV VLAHOVIČ JUGOSLAVIJA
STEFAN VERWEY NIZOZEMSKA
nov prt če/ staro mizo
k';:*A »'E
[* J4 * ** *m •« •«
piv.‘A L*«#****4 'i
11
I* «. t	*	»I
*
mm
Zdaj je čas, ko večino dne preživimo zunaj. V vrtu nam bo prijetno, če bomo poskrbeli za dobro vzdušje, kadar si želimo odpočiti ali pokramljati. Iz več kosov blaga sešijemo prt in preoblečemo blazinice, pa dobimo udoben in sodoben kotiček.
Potrebujemo pol litra mleka, 125 gramov riža, limonovo lupino, malo želatine, 2 jajci, 75 gramov sladkorja, 2 zavitka vaniljevega sladkorja, malo soli, dobre pol kilograma češenj, 2 žlički Guština, pol decilitra češnjevega likerja ali vode od kompota, sok ene limone.
Mleko in kozarec vode zavremo, dodamo riž in limonovo lupiino in kuhamo 15 minut na ne prevročem ognju.
Želatino pustimo v mrzli vodi 5 minut Posebej vmešamo rumenjake, sladkor, vaniljev sladkor in ščepec soli s snegom dveh beljakov. Potem v
še vroči riž hitro umešaj ostalo maso in takoj dam0 posodo, ki smo jo prej izP|a nili z mrzlo vodo. Pustirnie stati 2 uri. Medtem ^e (j operemo, primešamo liker * češnjevo vodo in sok lim°°, (po želji dodamo še malo s|a korja) in oblijemo ter okra* mo riževo kremo.
Kadar toplomer zdrkne čez 25 stopinj Celzija, mislimo le na to, kako bi se oblekle, da se nam oblačilo ne bi lepilo na telo. Čim tanjše blago, čim bolj odprta obleka ali pa udobna, da pihlja vanjo z vseh strani. Morda vam je katera od teh všeč?
o
p
knjige
onstran vesolja
jlj Ameriškega pisatelja Kurta IIJ.?1*1«3 roman „Onstran ve-, i® sodi v zvrst znanstveno-^ ntastične literature, ta pa si je k H^j sto naslovi del že da ncno priborila domovinsko BI |orav'Co tudi na Slovenskem. Ce-*bi«ne.kai teme'inih tovrstnih . J'9 imamo že poslovenjenih, reifussov roman, ki ga je za omursko založbo prevedla anka Plešnar, pa je po kako-A*1 precej nad poprečjem.
KURT DREIFUSS
onstran
\BCLM
romcn
sih, ko je bila vsaka neprevidnost lahko usodna, je bila skupina tovarišev v mariborskih železniških delavnicah proglašena za nezanesljive in Nemci so jih premestili na Dunaj. Od tam sta dva pobegnila v domovino, Primožič pa se spominja tudi, kako so do njih prihajale vesti o narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem.Delavci so začeli zbirati denar za O F, po izdajstvu pa so jih zaprli in mučili ter nato poslali v Mauthausen. Pričujoča je ena redkih slovenskih knjig, v katerih je podrobneje opisano trpljenje ljudi v omenjenem taborišču. Primoži-čevi spomini se končujejo s pripovedjo o hudem zavezniškem bombardiranju tovarne letal pri Dunaju.
TRIJE ROMANI
Zadnjič smo se obregnili ob zvijače, ki si jih izmišljajo založniki, da bi čimveč iztržili za knjige; kot priložnostni vzorec nam je služila zbirka „Moj roman", ki jo izdaja založba Obzorja. Tedaj smo predstavili samo tri romane, zato smo tokrat dolžni na kratko zabeležiti še, kaj prinašajo preostale knjige iz omenjene zbirke.
2a pripoved o poskus-^ Pilotu Jonesu, ku mu s
sta • J’enim letalom uspe pri-
I?1' na neznanem planetu Vini-. Su- Zemljan se stežka ubrani, ? bi tamkajšnji prebivalci na Jem preizkusili enega svojih tehničnih dosežkov, in spozna, pametno so si ljudem po-^ Oobna bitja uredila življenje. Že "j ared tisočletji so se zavedeli, da
i ^nasitno hlastanje za potrošni-j"1 dobrotami, nasilje, zanemarjanje dosežkov duha in ena i^nsko poklicno usmerjanje L V°di n'kamor ter da bi si z | Premišljenim izkoriščanjem rave onemogočili vsakršen ‘voj.
(J^0rnan resda precej naivno i list s*oma cel° šaljivo) kaže na 'nszne rešitve, a je zato vse-r 0 delo, ki sili k resnemu njišljanju, kajti tukajšnji Svet
ivolkers
kd**anes že srečuje z zelo J|vimi razvojnimi težavami.
jiga spominov
kn
t'ia" ^n)3 'n leta um,ra' g - tako so pri založbi naslovili pokojnega Jer-*a Primožiča knjigo spominov Nadnjo vojno. V težkih ča-
Finski pisatelj Mika VValtari je dokaj znan tudi na Slovenskem, njegov ..Egipčan Sinuhe" pa velja za dober zgodovinski roman. Ta literarnoteoretična oznaka pristaja tudi delu „Tem-ni angel", ki ga je poslovenil Jože Kolar. Roman v obliki dnevnika, ki ga med obleganjem Carigrada 1453 piše skrivnostni Ivan Angel, je zgodovinsko verna pripoved o času, ko je ti. Vzhodni Rim po krvavih bitkah padel v turške roke. Med takratne dogodke na stičišču dveh svetov je pisatelj vpletel tudi ljubezensko razmerje med naslovnim junakom in grško princeso Ano Notaras, to pa sploh ne zasenči osnovne sporočilne
prvine romana: podajanja družbenopolitične, kulturnozgodovinske in še kakšne podobe časa, ki je prinesel vznemirljive in daljnosežne posledice za razvoj odnosov na evropski celini.
Kaj se lahko izcimi iz ljubezenskega odnosa med gimnazijcem in precej starejšo ženo slavnega slikarja — o tem govori roman ..Zapeljivec" francoskega pisatelja Roberta Andrea. Precej podobnih del si je že utiralo pot k bralcem, po vsebinskih razsežnostih med njimi ni bilo večjih razlik, slednjih pa tudi Andre ni iznašel. On in ona se zaljubita, preživita nekaj krasnih dni ob morju; idila se nadaljuje v velemestnem stanovanju, ki ga vzdržuje ona. On začne študirati, spoznava mlajše in prikupnejše... Strastne ljubezni je kmalu konec, razideta se, in ko se čez nekaj let spet srečata, sta si tujca. Ob tako pogrošni vsebinski zasnovi kajpak zaman iščemo odlike, ki bi ..Zapeljivca" (prevedla ga je Boža Krakar — Vogel) vsaj malo dvignile nad kakovostno poprečje.
S precej večjo literarno pronicljivostjo pa je ljubezen popisal Jan VVolkers, znani nizozemski kipar, ki se čedalje bolj uveljavlja tudi kot pisatelj. Njegov roman ,,Turška slast" (prevod je delo Štefana Polanca) je zanimiv samogovor kiparja, ki je z rdečelaso Olgo izgubil žensko svojega življenja. Po njeni smrti se spominja pegastega dekleta, ki mu je postala žena, s katero je delil dobro in zlo. Čez leta se je zdolgočasil tudi njun zakon, ljubka rdečelaska se je znala tudi prepirati, še več, zapustila je kiparja in odšla po svetu. V drugo poročena se je še enkrat oglasila pri njem, tedaj že zanamovana z neozdravljivo boleznijo. „Umrla je prejšnji večer."	q	r
ŽIVLJENJEPISI
Življenjepisna dela — bodisi da gre za romane ali dokumentarne pripovedi o življenju znamenitih ljudi - izdaja precej slovenskih založb. Z zbirko ..Veliki možje" prednjači založba Obzorja, tej pa sledi Državna založba Slovenije, ki je nazadnje izdala „Mono Lizo" Pierra La Mura, predtem pa „ Ramzesa Velikega" Philippa Vanden-berga in Frederica W. Deakina delo ..Mussolinijevih šeststo dni".
PftEDJTflVUMnO Vflffl
Pred dobrim mesecem dni je pri ČGP Delo izšla knjiga ..Edvard Kardelj". Tj skica za monografijo (tako so namreč podnaslovih delo) prinaša na tretjini velikih strani izvlečke izjav in ocen, razmišljanj in spominov Kardeljevih tovarišev in soborcev pa tudi naključnih znancev in osebnosti, ki so velikega revolucionarja poznali predvsem po njegovi ustvarjalni moči. Preostali dve tretjini strani sta namenjeni odlomkom iz posameznih Kardeljevih del. Sestavljalci so se zavedali, da na tako skopo odmerjenem prostoru ni mogoče podati popolne podobe vsega, kar je snoval in ustvarjal pronicljivi teoretik marksistične misli; zato so v času, prostoru in dogajanjih trdno zasidrane Kardeljeve besede lahko zgolj napotilo k nadaljnjemu prebiranju njegovih del.
Knjiga je sestavljena iz šestnajstih zaokroženih poglavij. Ta so dopolnjena s slikovnim gradivom (priobčenih je 330 fotografij), poleg že omenjenega pisanega dela pa vsako poglavje uvajajo krajša besedila, ki osvetljujejo Kardeljevo življenje in delo v posameznih časovnih razdobjih, slednja pa si sledijo takole: mladost, prve ječe, delo pri obnovi partije, prvi pomembnejši teksti; delo v Moskvi in vrnitev v domovino, ustanovni kongres KPS; obdobje Speransa in njegovega „ Razvoja slovenskega narodnega vprašanja"; delo, povezano z reorganizacijo partije do V. državne
konference KPJ; izbruh vojne, ustanovitev OF in dnevi v Užički republiki ter v vzhodni Bosni; bivanje v ilegalni Ljubljani do kapitulacije Italije (poseben poudarek je na Kardeljevem delu na osvobojenem ozemlju, v Dolomitih in na Kočevskem zboru); odhod v Glavni štab, drugo zasedanje AVNOJ; leto 1944 Drvar, Vis, Beograd, potovanje v Italijo in Moskvo; uveljavljanje nove Jugoslavije v svetu, mirovna konferenca v Parizu; obdobje Infor-mbiroja; izgradnja nove oblasti, samoupravljanje, sistem neposredne demokracije; vprašanje kulture in problemi socialistične politike v kmetijstvu; petdeseta leta (v ospredju je Kardeljevo mesto v mednarodnem delavskem gibanju); ustavne spremembe, ekonomski in politični odnosi v samoupravni socialistični družbi; smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja; Kardeljeva vloga pri utemeljevanju politike in gibanja neuvrščenosti.
Uvod v knjigo „Edvard Kardelj" (delo je pred kratkim izšlo tudi v srbohrvaškem jeziku, pripravljajo pa tudi že makedonsko izdajo) je prispeval Mitja Ribičič — in je prikaz razsežnosti Kardeljevega dela, ki je pripravljalo, čvrstilo in nadgrajevalno temelje samoupravne socialistične družbe, zaključil takole: „Edvard Kardelj je živ, ker živi in bo živel v našem spominu in delu."
D. R.
Najbližje obliki romana je La Murovo delo, ki govori o skrivnostno smehljajoči se ženski z znamenite slike Leonarda da Vincija. Na osnovi razmeroma skopih zgodovinskih dejstev je pisatelj ustvaril zanimivo pri pa ved o ženi florentinskega trgovca s svilo. Roman odgovarja na vprašanje, zakaj seje Liza pustila slikati na način, ki sploh ni bil spodoben za takratno ugledno meščanko, dokaj prepričljive pa so zlasti tiste strani dela, kjer teče beseda o tem, zakaj se je veliki renesančni mojster, ki ni rad slikal in je pustil svoja dela zvečine nedokončana, kar tri leta trudil z malo sliko na topolovem lesu. La Murov roman (prevedla ga je Helena Me-naše) o Moni Lizi je hkrati tudi slikovita podoba družbenih razmer na prehodu v 16. stoletja Na pričeval nejši dokumentarnosti sloni Vandenbergovo pisanje o Ramzesu Velikem, faraonu, pod katerega oblastjo (ra dil se je 13 stoletij pred našim štetjem) je stari Egipt dosegel
vrhunec. Obetajoči mladenič, bojeviti vojskovodja, mogočni oblastnik in državni voditelj, ob tem pa tudi častilec posvetnih sladkosti, oče mnogih otrok in eden največjih graditeljev vseh časov — to je bil Ramzes II. in takega ga opisuje Vandenberg.
linlipp
Jože Kastelic, mož, ki dobro pozna egipčansko zgodovino, pa je o pričujoči knjigi (poslovenil jo je Bogomil Fatur) v Književnih listih časnika Delo zapisal, da „je tipična poljudna interpretacija nekih historičnih da
gajanj, v kateri se resnica izgublja v površnosti... Navedbe učenih del... samo prikrivajo poenostavljeni in skorajda ceneni pristop k poslu".
Morebitne cenenosti pa gota vo ni moč očitati Deakinovi knjigi o zadnjem razdobju fašistične Italije oz. o ,,surovem prijateljstvu" med Mussolinijem in Hitlerjem. Na osnovi številnih zgodovinskih virov je Deakin (na Slovenskem ga poznamo kot pisca knjige „Gora trdnjava", v kateri se spominja svoje poti k jugoslovanskim partizanom, kajti bil je član prve britanske vojaške misije) razčlenil nastanek in klavrni propad L i. savojske republike, ki jo je do aprila 1945 vodil zloglasni du-ce. Slednjega je doletela smrt iz brzostrelke italijanskih partizanov in tako se je sklenil krog fašistične vladavine. Četudi je zgodovinopisna, se Deakinova knjiga (prevod je delo Jožeta Stabeja) bere ko napet roman, o piscu pa je spremno besedo sestavil Dušan Biber.
Kaplja iskalka
SEM
bilka na razpotju iskanj slutnja dotika tvojih rok praznina deževnih popoldnevov kaplja iskalka izgubljeni žarek svetlobe neizpolnjeno pričakovanje
Tile stihi nedvomno kažejo na dokajšnjo pesniško zrelost Lidije Gačnik, z imenom tega mirenskega dekleta (zdaj hodi v tretji razred novomeške gimnazije) pa se že nekaj let srečujejo tisti, ki pozorno spremljajo literarno tvornost na Dolenjskem.
Pisati je začela (zvečine pesmi) v zgodnjih najstniških letih, ki veljajo za čas, v katerem se mladi raje izpovedujejo papirju ko ljudem. „Veliko sem brala in kar na lepem začutila potrebo po pisanju." Objave v šolskem glasilu Brstje so jo spodbudile k še resnejšemu nizanju besed v pesniške sklope, kot osmošol-ki pa so ji pesmi že priobčili v trebanjski Samorastniški besedi; odtlej je stalna sodelavka te revije.
Na gimnaziji jo je precej pritegnilo delo pri Stezicah, brez njenih prispevkov bi bilo to glasilo gotovo revnejše. Literarno snovanje Gačnikove je našlo mesto tudi v Pokušini, to je prvi (in morebiti ne zadnji) številki glasila slovenskih srednješolcev, lani pa se je udeležila področnega srečanja literatov začetnikov v Kočevju. Za novelo ..Zgodba o iskanju svetla be" (pripoveduje o ženski, ki ve, da bo kmalu umrla, saj ima raka, pa se zato še toliko bolj živo ozira v preteklost, v slednji išče svoje življenjsko vodilo — svetlobo, in se zaveda, da bo s to ugasnila tudi sama) je dobila prvo nagrado. Tekmovalnega značaja pa ni bilo republiško srečanje literatov na Gradišču, kjer je sodelovala letos. Omenjena novela je bila objavljena v zadnji številki revije Mentor. „Kritiške opombe so izostale, upam, da na-
slednjič ne bodo, kajti nikoli nisem zadovoljna z napisanim, pa bi zato rada vedela, kaj o mojem pisanju menijo poznavalci."
Pesmi so za Gačnikovo odraz trenutnega razpoloženja. ..Zlahka jih spravim na papir, čisto drugače pa je s pisanjem proze. Za zgodbe si izdelam načrt, premišljam o junakih, o čustvenih vzgibih, ki pogojujejo njihova dejanja Temu primerno oblikujem okolje, v katerem se junaki gibljeja Taka priprava lahko traja mesece, pri pisanju pa se stvari dostikrat razpletejo čisto nasprotno, kot sem si jih zamislila."
„Balada o človeku" govori o ostarelem učitelju, ki se razočaran nad poklicem in življenjsko togostjo v navalu obupa ubije. „Ona" je zgodba o duševno bolnem dekletu, ki se izgublja v nerazumevajočem okolju.
Odkod Gačnikovi tako temačni motivi, pravcata črnogledost? „S pisanjem, ki mi pomeni način vzpostavljanja stika z ljudmi, preverjam sama sebe, skušam ugotoviti, kako bi jaz ravnala v podobnih zagatnih stanjih. Prav to samospraševanje pogosto povsem zasuka tok zgodb." Črnogledost je torej prehuda beseda, kajti Gačnikova sploh ne stoji križem-rok, temveč se zelo dejavno vključuje v obračanje tukajšnje stvarnosti. Trdno je sklenila, da bo študirala sociologijo, v šoli in krajevni skupnosti deluje v mladinski organizaciji, je predsednica gimnazijskega M KUD Oton Zupančič, sodeluje na literarnih večerih, brez nje tudi ne minejo šolske prireditve, ki jih popestri z lastnimi stvaritvami. V okviru
Stezic bo morebiti izšla njena pesniška zbirka „Šele čas bo pokazal, koliko zares vrednega je v mojem ustvarjanju, zaenkrat pa me še zmeraj ob vsaki pesmi ali zgodbi navdaja dvom."
Veliko bera Zdaj se največ poglablja v romane Dostojevskega tudi Bulgakov ji je blizu. ..Privlači me proza, ki se ne ustavlja zgolj pri površinskem podajanju stvarnosti, pač pa razkriva razsežnosti človeške duševna sti, ki je ključno gibalo vsakršnega početja" Dostojevskega je začela po malem brati celo v izvirniku, ruščina je namreč jezik, ki mu posveča veliko pozornost; na nedavnem tekmovanju slovenskih srednješolcev v znanju - tujih jezikov je Gačnikova zmagala v skupini za ruščina
V zadnjem Letnem poročilu novomeške gimnazije je Gačnikova ob sedmih pesmih objavila tudi črtico „Iskanja". Ta se zaključi takole:
„Čar trenutka je uničen. Veje se spreminjajo v ogromne roke. Skrčeni prsti segajo proti meni. Tipam v zadnjih sledeh obstajanja. Pot v odhajanje pretrga svetal žarek. Iztrgam se prividu. / Stopinje se približajo svojemu cilju. Morda bodo dosegle igro vedno novih iskanj — življenje. Mojo svetlobo. Za koliko trenutkov? "
»
V igro literarnega ustvarjanja se je to mirensko dekle že zapletlo. Tiplje in išče s premislekom.
D. RUSTJA
^ ■» • »*■ ! « ■ »   ....................
« « . - - m m * m m m m m*m*m*m*m*	I
- - -  ■•••••••••■••»
• • •  ...................  v*V*	»	»	•	«	«	■*•■••••• i ■■■• i
 	    ,	,	A	III	1	|	1	I	I	I	I I .......   ■	•	•	a	I
IM	i	ililil ^JL."
*****■*•■■■••■•■ ^	II	I	I i I i	i
Ji ■ •••••«■»•(■■(
•••■••••	••«••	■	jm	i	|	JL	»	■■•••■•■■■•■i
 •....  •	I	■
• •••••••• «V| m
• •••••••• m m
• ••••••«• • g ■
■^Ksi zakl^oT
ob
m
PESEM JE SREČA ŽE SAMA PO SEBI
Za Janeza Lesjaka, predsednika občinske skupščine Grosuplje in predsednjka častnega odbora Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, pravijo, da je neuničljiv v svoji zagnanosti, kako najbolje organizirati in izpeljati veliko zamisel letošnjega jubilejnega srečanja amaterskih pevskih zborov. Gre za največji jugoslovanski pevski zbor, za dvesto zborov, ki bodo prepevali na travnati poljani v idiličnem naravnem amfiteatru, predvsem pa za pesem, za domačo slovensko besedo.
In Janez Lesjak pravi: „Čeprav je ideja šentviškega tabora nastala slučajno, kakor nastajajo slučajno mnoge velike stvari, je res, da potreba po amaterskih pevskih zborih nezadržno raste. Od štirih domačih zborov na začetku smo prišli v teh dAetih letih na zavidljivo število, še posebno pa je razveseljivo, da se pevska kultura nezadržno širi iz kraja v kraj, da smo prepredeni z amaterskimi zbori po vsej domovini in da se kar naprej ustanavljajo novi zbori.
Pesem je postala potreba. Pesem je možnost, da se ljudje dvignejo iz svojega vsakdanjika. Pesem je srača že sama po sebi. Pridite in se sami prepričajte!" pravi Lesjak. „Ne samo pevci, tudi na tisoče obiskovalcev, preprostih kmečkih ljudi in delavcev, pride v tistih prazničnih dneh v Šentvid, tako da mali kraj komajda vzdrži.
Povedati pa moram tudi to, da so pevski zbori v Taboru v Šentvidu pri Stični vsako leto bolj urejeni, da imajo posebne uniforme, da je pravo veselje gledati urejeno množico tisočev nastopajočih.
Tabor pevskih zborov je največja kulturna prireditev v naši občini in največja pevska manifestacija v Sloveniji in Jugoslaviji. Na to dejstvo smo krajani še posebno ponosni.
Za letošnji jubilejni tabor je predvidenih v predračunu 140 milijonov in povedati moram, da so poleg republiških dotacij in kulturno—prosvetnih organizacij spet delovne organizacije tiste, ki bodo nosile levji delež. Lahko zapišete, da sodelujemo z vrsto delovnih organizacij širom po Sloveniji."
Z Lesjakom se da pogovarjati na dolgo in široko, čeprav je s časom na tesno in ga nenehno kličejo nove dolžnosti. Toda ko se takole meniva, sva spet pri šentviškem taboru. Zagnano mi razlaga, kako.je srečen, da se je prav tu, v deželici Jurčičevih zgodb, dogodil ta čudež. Letos bo na taboru prepevalo 90 novih zborov. Enajst pesmi bo zapel veliki zbor in 11 dirigentov bo dirigiralo temu edinstvenemu pevskemu zboru. Med njimi
PEVSKI ZBORI V ŠENTVIDU
/	.-O
.«an)fe •	‘ —v 7
** * V.	tMIMIHI tJlflll	•-..T’*	1
V'.
bo tudi umetniški vodja tabora Radovan Gobec, ki je praznoval 1. junija svojo 70-letnico in 50 let ustvarjalnega dela.
Radovan Gobec pravi: ..Zborovsko petje je najmočnejše orožje za ohranitev narodnosti in pristnega sožitja v večnacionalni državi. Večglasno zborovsko petje je naša posebnost, ki jo zato kaže samo gojiti in razvijati. Glede uporabnosti oziroma potrebnosti zborovskega petja sploh lahko trdimo, da brez zvrsti te kulturne dejavnosti ne bi mogli v kulturnem smislu izvesti nobene proslave, ne da bi omenili pri tem množične proslave. In nazadnje: četudi bi bilo petje res samo hoby posameznikov, je še vedno bolje, da svoj prosti čas izkoriščajo v kulturne, kot pa v nekulturne namene. Iz teh razlogov je intenzivna prisotnost družbe ne samo nujno potrebna, temveč pogoj, saj je lahko dobro vodeno kulturno delo močna opora političnemu in gospodarskemu življenju družbe.”
Janez Lesjak z veliko skrbjo in ljubeznijo spremlja razvoj in rast slovenskih pevskih amaterskih zborov. Natančno ve, kako občutljiva stvar je organizacija takšnih velikih manifestacij. Toda popolnoma mu je jasno, da brez zagnanosti in strokovnega vodstva kljub najboljši volji ne bi dosegli takšnih rezultatov.
Deseti tabor slovenskih zborov bo v Šentvidu pri Stični od 23. do 24. junija. Tedaj se bo zbralo 190 zborov (od tega devet iz zamejstva), ki šteje skupaj skoraj 6000 pevcev. Spremljalo jih bo sedem pihalnih orkestrov in 160 folkloristov. Slavnostni govornik bo član zvezne konference SZDL Miroslav Čangalovič, ki bo zapel tudi Titovo kolo.
Da bi sklepna prireditev izzvenela še bolj uglašeno, so organizatorji pripravili za dirigente poseben seminar.
Pridite na to izjemno pevsko slavje!
SKRIVNOSTNA SKALA
1
mm*:
i
fv
*•<
Tokratni naš zaklad je navaden kamen. Da, navaden kamen sredi gorjanskih gozdov, kamen kateremu ni človekova roka vdahnila plemenitih oblik, ampak so ga zlizala stoletja, dež, sneg, led in veter. Vendar čeprav gre le za kamen, apnenčasto skalo, kakršnih je pri nas prej preveč kot premalo, to le ni čisto navaden kamen. Okoli njega je naš preprosti Podgorec stkal pravo bogastvo pripovedi. Trdo življenje mu pač ni dalo drugega kot delo, kakšno kapljo vina in nekaj veselja ob petju in pogovorih, ko se je ob polnem poliču razživela domišljija. Kakor imajo Angleži svoj slavni Stonehenge zavit v čarobne skrivnosti, tako imajo naši Podgorci svoji naravi in preproščini primerno Krvavi kamen odet v skrivnostni plašč pripovedi. Vsled tega zasluži, da ga uvrstimo med naše zaklade.
Kakega pol metra visoka apnenčasta skala z imenom Krvavi kamen stoji na sedanjem križišču stare ceste od Vahte do Miklavža in trase nove ceste, ki so jo urezali po soteski Vrtaškega potoka. Menda ni naključje, da je križišče cest prav pr-i Krvavem kamnu. Kot je mogoče zaslediti iz starih pripovedi, so se tu že od nekdaj križale poti, a ne poštenih ljudi, pač pa tihotapcev, uskoških hajdukov, tatov in zlikovcev vseh vrst. Medsebojni obračuni so bili pogosti na prijazni gozdni jasi, kjer stoji Krvavi kamen. Pri delitvi plena je uskoška kri zavrela in zabliskali so se noži. Kdo ve, koliko tihotapcev je izdihnnilo pred apnenčasto skalo! Ljudje so slišali o takih dogodkih, zraven so pridali še nekaj svojega in tako so nastale pripovedi o čudežnem Krvavem kamnu na Gorjancih, ki da je neizbrisne rdeče barve.
Dolenjski popotnik Janez Trdina si je seveda šel to dolenjsko čudo na lastne oči ogledat. Prosvetljeni upokojenec ni bil vraževeren in je bolj kot besedam Podgorcev verjel svojim očem. Zatorej mu lahko verjamemo, ko v ..Sprehodu v Belo krajino" piše, da so še sledovi rdeče barve na kamnu. Kamen si je Trdina ..ogledal pozorno od vseh strani" in ugotovil, da se rdečilo drži skale tudi po jamicah in razpokah, po vseh kotih in nalomih. Sem ter tja je dolenjski bard postrgal rdečilo z nožičem, da bi se še tako prepričal, ali gre res za človeško kri, kot zatrjuje ljudsko izročilo, ali je le navadna barva. Trdina se je prepričal, da je na kamnu barva.
Dandanes še teh sledov ni več, če izvzamemo z rdečilom podkrepljeno letnico 1687, katero je neznana roka neznano kdaj nerodno vpraskala v skalo.
Ljudsko izročilo, ki je še dandanašnji živo, govori o tem, da je kamen oblila človeška kri med prepirom tihotapcev, oziroma da se je pri kamnu dogodil bratomor. Ena od pripovedi pa govori, kako so se okoli Krvavega kamna klali in bili Kranjci in Hrvatje zaradi meje med obema deželama. Med bojem je strahovito brizgala kri kranjskih in hrvatskih junakov ter povsem prelila skalo, da na nji ni ostala niti pikica beline. Zmagali so seveda Kranjci in mejo pomaknili tja, kjer so sodili, da ji gre pravična pot.
Bolj romantična je pripoved o nesrečnež zaljubljenem paru. Ljudska govorica pravi, da ob kamnu počivata mladenič in deklica, ki Sta se zvesto ljubila, a ju usoda na tem svetli'ni združila.
d'
S