eriška Domovina IVU SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 16, 1948 LETO L - VOL. E, 5 1 n \i iji^ SAVINJSKA DOLINA — nimi obsodbami? Ali pa bodo ŠTIRJE NA SMRT OBSOJENI, morali tudi vaši ameriški “na- — Po “novi svobodni” Sloveniji hodi uradna smrt. Ne mine teden, da ne bi slišali, da je bilo spet nekaj ljudi obsojenih na prdeni” priznati, da je titovstvo nasilna diktatura. 10. maja so bili v Celju obsojeni na smrt Zajc Jakob iz Žalca, smrt. Ali so postali Slovenci ta-ipuncer Ludvik, Mlinarič Jože in ki razbojniki, da jih more “ljud-1 Plahata jvan. Zajeia je te štiri ska” vlada krotiti samo s smrt- ^ 3 4^) Katoličani ne smejo sodelovali s komunisti Praški nadškof svojim duhovnikom Praga. ___ Komunisti so na- pravili poseben apel na duhovnike, naj sodelujejo v njihovi stranki. Nadškof Jožef Beran je poziv zavrnil in pisal posebno pismo duhovnikom, v katerem pravi: “Sporazum med krščanstvom in komunizmom ni mogolč. 'Med 'katoliškimi duhovniki ne sme biti izdajalcev. Kot preprosti sin češkega naroda in kot prejšnji jetnik dachauskega koncentracijskega taborišča prosim duhovnike naj ne puslle, da bi se izrabljalo veliko zaupanje, ki ga ima ljudstvo v svoje duhovnike, da hi s svojim ravnanjem širili zmedo in negotovost v dušah, Socialna doktrina krščanstva ima gobovo mnogo skupnih točk z načeli socializma, kakor to kažejo papeške enciklike. 111 ■ nm—i lin f-rlr dno v popolnem soglasji! z božjim zakonom. Zato katoličan nikdar ne sme sprejeti nikake politične ideologije, ki ni osnovana na tem zakonu. Noben katoličan, a še mnogo manj katoliški duhovnik ne sme pristati na noben nauk, ki zanika obstoj duše in vero v posmrtno življenje. Politične stranke ponovno skušajo upreči najboljša načela v svojo službo, toda duhovnik ne sme pomagati, da bi se zlorabi j alS dobre krščanske smerriice za protikrščanske partizanske namene. Medtem, ko smo mi čehoslovaki tesno vezani na velike politične akcije vseh iSlovanov, ne smemo spregledati dejstva, da samp akcija na katoliških načelih ’more srečno združevati ,vse slovanske narode. Duhovniki bodite čuječi. Z mnogimi naipori in prizadevanji vas hočejo ločiti od svojega nadškofa. Gotovo bomo imeli kaj Judov Iškarijotov. Nekateri so se že pojavili. Toda vi- Tor katoliško Cerkvijo radi raz-j, —'Whjenja šolstva se nada->J ^ - , ----------------------- ljujefZ vso ostrostjo. Alexis. V septembru se bo poro- nesljiva vest, har očiščuje ozračje. Zaupam v svoje duhovnkie in sem prepričan, da se ne bodo bali žrtve radi zemeljskih dobrin. Prepričan sem, da bodo ostali zvesti svojemu Bogu in svojemu katoliškemi narodu, tudi če bodo razmere zahtevale velike preizkušnje.” Nadškof je obvestil sopotni-škega duhovnika Plojharja in vlado, da bo Plojhar samo po sebi izključen iz katoliške Cerkve, če bo ostal še dalje član komunistične vlada. Nova bolničarka Sovjetski salelili kažejo voljo odnehali na Balkanu Pretopi v rimskem senatu in parlamentu Kje so vojni ujetniki petokoloncev - Rim. — Prvi pretep v senatu, ki ga je doživela Italija po 150 letih, obsoja vsa tukajšnja javnost. Komunisti, ki so ga iz- Bolgarija je ponudila Grčiji zopetne odnošaje v diplomaciji ......... vprizorih, so s tem samo Washington____Novica, da je gubili na ugledu, celo pri svo- Bolgarija ponudila Grčiji obnoT jih lastnih pristaših, vo diplomatskih odnošajev, je. Istočasno so bile viharne zbudila med diplomati pozor- scene tudi v parlamentu, kjer nost in misel, da nameravajo Je komunistični voditelj. Pal-sovjetski sateliti le nehati z voj- miro Togliatti, protestiral pro- no na Balkanu. ti temu, da je njegovo ime med M' I Bolgarija, Jugoslavija in Al- 39 drugimi Italijani na spisku banija so dve leti podpirale gr-1svetovnih komunistčnih orga- ške komuniste in jim dajale za- nizatorjev sovjetske pete kolone, ki ga je sesttavil kongres Združenih držav Amerike. Po- MISS JENNIE D. SULEN | vetje, kadar so ga potrebovali. Dne 27. maja je graduirala iz Takrait je bilo med Jugoslavijo St. Alexis bolnišnice kot bolni- jn Bolgarijo dogovorjeno, da si čarka Miss Jennie D. Sulen, bosta razdelili severno Grčijo, hčerka Mrs. Dore Sulen iz 16910 kadar pridejo komunisti do Midland Ave. vlade v Grčiji. Bolgarija bi bi- ameriški slanee Togliatti, je med drugimi smešnimi izjavami, ki jih je dal, trdil tudi to, da so Nova bolničarka je pohajala la dobila Trakijo, Jugoslavija ga farno šolo Marije Vnebovzete na Holmes Ave., pozneje pa Collin-wood High šolo. Nekaj časa je delala v veletrgovini Higbee Co. in v pisarni Double Eagle Bottling Co. na St. Clair Ave., nakar se-je vpisala v tečaj za bolničarko. članica je društva Collin-woodske Slovenke št. 22 SDZ, društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in podr. št. 10 SŽZ. Njen oče, ki je željno pričakoval dan, ko bo lahko prisostvoval graduaciji svoje hčere, žal ni dočakal vese- Borba za versko šolstvo na Madžarskem Budimpešta. — Borba med I le^a dne- ter ie umrl 26- 3anuar-komunistično madžarsko vlado ia L L Pa vso Makedonijo. Zadnje čase 'je pa videti, da nista Jugoslavija in Bolgarija več istih misli gledfe Makedonije. Tudi grški komunisti so poslali grSki vladi zadnje čase že več ponudb za spravo. Grška vlada je izjavila, da je pri volji začeti z Bolgarijo pogajanja za obnovo diplomatskih odnošajev. Sovjeti čistijo med armadami vseh svojih satelitskih držav poslanci, ki so obsodili, izvoljen samo s glasov, kajti “drugi vo-lilci so črnci in niso imeli pravico glasovanja”. Rekel je tudi to, da so vsi člani odbora ameriškega kongresa, ki so sestavljali spisek vodilnih komunistov na svetu, bili v preiskavi, ker so bili krivi sramotnih poslovnih dejanj. Pretep v senatu se je začel, ko je eden izmed senatorjev govoril, da Italija mora zvedeti kaj se godi z njenimi vojnimi ujetniki v Rusiji, pa naj Stane kar hoče. V tem trenotku je krščanski demokrat A m o r e - Seznam komunističnih Laži o Ameriki za narodno hrambo že dobil tako hud udarec, da je začel krvaveti. clevEanddobi ZOPET NOVO VELI-KO TOVARNO Razne drobne novica l> Clevelanda b fi okoBee Graduacija— Danes bo graduiral iz Western Reserve univerze Cyril Zupan, najmlajši sin Ivan Zupanove družine iz 493 E. 120. St. V zadnji svetovni vojni je služil 2 leti na evropskih bojiščih. Dobil bo diplomo Bachelor of Science. — Lincoln Electric Co. bo zgra-,v pondeljek je pa graduiral na dila novo tovarno vzhodno od john Carroll univerzi Robert Cleveland Graphite Bronze Co., Kastelic iz 5087 Stanley Ave. med St. Clair Ave. in Nickel Maple Heights, O. Obema fan-Plate železnico. Tovarna bo ve- toma čestitamo! ljala 10 milijonov dolarjev. Peta Metnica_ Mestna administracija je obljubila, da bo zgradila velik odvodni kanal od tovarne do Euclid potoka. Tovarna bo zgrajena na 50 akrih ozemlja in poslopja bodo obsegala sčasoma 25 akrov. Tovarno bodo začeli graditi v marcu in pod streho bo do oktobra prihodnjega leta. Lincoln Electric se bo preselila v novte prostore iz sedanjih na 12818 Coit Rd., kjer bo tukaj povečana nova cesta skozi Bratenahl. ------o------ Japonska obnavlja zunanjo trgovino Karachi, Pakistan. — Pakistanska wlada je sklenila z Japonsko trgovsko pogodbo, po kateri bo Japonska dobavila Pakistanu 20,000 bal Prišlo je do novih spopadov^**8 NASELBIN z Mr. Carl Schultz, sinom med prebivalstvom, ki brani j Mr. in Mrs. Joseph Schultz, svoje katoliške šole in uradni-J Miss Sulen izrekamo naše is-mi organi, ki hočejo te šole'kren- čestitke ter ji želimo vso' prevzemati po odredbi vlade, j srečo v izbranem poklicu! Na novo je bil aretiran Rev. -------o------- Janoš Astalos in ga vlada ob- Vt Hj|7N|ll tožuje, da je husjskal na upor1™ NIHfcUM in umor. Šolski voditelj Ist-van Fom je obtožen, da je vodil upor v kraju Pacspetri. Notranji minister je na skupščini županov, ki jih je sklical iz vse države, grozil z najostrejšimi odredbami proti duhovnikom in občinskim odborom, če ne bodo preprečili, da bi se dogajali nadaljni nemiri. Katoliško časopisje, kolikor ga še je,'pa ponavlja naravno pravico staršev, da branijo šole svojih otrok in zahtevajo, da vlada opusti izvedbo svojega načrta o podržavljenju vsega šolstva. Tri na dan V “Majskem glasu” je leta 1940 zapisal Anton Garden, današnji urednik Prosvete, sledeče značilne besede: “To, kar je v Rupiji ali Nemčiji, ni noben socializem, marveč barbarski totalitarizem, zgrajen na vseh perverznostih, ki skuša človeštvo potisniti v novo suženjstvo, kolikor tega še ni dosegel.” * * * Državljani bodo morda tekom RUSI ZAPIRAJO SVOJO CONO v NEMČIJE Berlin. — Rusi so izdali odredbe, s katerimi poostrujejo vsa dovoljenja za prehod skozi rusko cono v Berlin in iz Berlina na zapad. Posebno potovanje CHICAGO, 111. — Zakonsko zvestobo sta si obljubila dobro poznana M. Haždinjak in Miss L. Hans. želimo jima dosti sreče v novem stanu. Bolezen je začela nadlegovati našega dobrega farana Joe Perkota, Ker je močne narave smo prepričani, da se bo tudi bolezni kmalu, otresel. Iz bolnišnice se je povrnila na svoj dom Mrs. Ana Hary, ki je sedaj pod domačo oskrbo in zdravje se ji dobro izboljšuje. Prijateljice naj jo ob priliki obiščejo. V bolnišnico se je morala podati hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Puklavec. Želimo ji, da bi čim prej okrevala. — J. M. znstop. o Električarji zahtevajo večjo plačo .010 unija električnih in ma-ameriške-britanske-francoske1 šinskih delavcev je zavrnila po-cone v rusko cono je skoro ne- nudbo Westinghouse Electric mogoče. Sodijo, da so Rusi s tem odgo- Conp., ki nudi 6'% povišanje plač. Zahteva 8% povišanje, vorili na britansko zahtevo, da kakor ga je nudila General morajo Rusi izprazniti stavbo Electric Company svojim 125,- Radio Berlin. Rusi so že odgovorili, da ne gredo tam ven in da 000 delavcem. Uslužbenci Elwell - Parker .............................. bodo,, izvajali pritisk na vseh Electric Co. so sklenili prene-, jesenske kampanje vprašali kon- straneh, če bi jih kdo silil, da to ^ati 8 stavko 'n se ^x>do vrn'li grešnike, zakaj plačujemo danes za kos žajfe več kot 15 centov, ki ni vredna več kot 5 centov. « * » » Češki parlament, katerega člani so bili osebno izbrani od komunistični stranke, je soglasno imenoval komunista Gottwalda za predsednika češke republike. Pravijo, da take časti Gottwald ni pričakoval. I, kakopak! stavbo izpraznijo. Na drugi strani sodijo, da Rusi hočejo pokazati močno pest z ozirom na napeto razmerje med angleškem, aimerikanskim in francoskim komandantom na eni strani in ruskim komandantom na drugi strani. Končno Rusi očiVidno žele svojo cono Nemčije odrezati od zapadnega sveta. na delo v pondeljek. Ohijski ribič je bil obsojen v globo Clearfield, Pa. — Charles MoMasters iz Warren, Ohio, je bil obsojen v globo $310, ker so pri njem dobili 31 postrvi, ki so bile pod postavno mero. jetska Rusija čistiti med častniki pri armadah satelitskih držav. Vsak, ki ni 100% komunist, je odstranjen. Tako pripovedujejo bolgarski in romunski častniki, ki so pribežali na Turško., Romunski častniki pripovedujejo, da sovjetska policija čisti med oficirskim štabom in kdor ni znan, da je 100% za komuniste, je odstranjen. Bivši bolgarski častniki pa pripovedujejo, da častniki, ki niso priznani komunisti in ki niso bili že odposlani v Sibirijo, čakajo v vednem strahu, kdaj pridejo ponje. Vsak oficir, zlasti pa pri letalski sili, zbeži pri prvi riliki iz dežele, če le more in če ve, da ga časa komunistični tribunal in Sibirija. je začela Sov- sPra5evati, če bi bila Rusija ci- dovati. Nizozemski je Japonska prodala za 36,000,000 do-larjev vrednosti v tekstilnem blagu. Tekstilije prodaja v velikih množinah Japonska tudi v razne vzhodnoazijske dr- vilizirana država.” Tisti hip je komunistični senator Francesco Spezzano udaril Tartufolija v obraz S tem se je pretep začel in par trenoikov na to je Mario Zingolani, bivši minister žave. PRED 51 LETI JE BIL PROGLAŠEN ZA MRTVEGA, ZDAJ JE PA ZARES UMRL SENATOR ZAHTEVA ZA INDIJANCE , ENAKIH PRAVIC Washington. — Senator Thye, republikanec iz Minnesote, bo skušal dobiti v senatu glasove za predlog, da se prizna Indijance za polnomočne državljane, da bi smeli v javno gostilno in si tam naročiti kozarec piva aii žganja. Senator pravi, da je bilo mnogo Indijancev v zadnji vojni, ki so se borili kot drugi ameriški vojaki. Ko so pa prišli domov, pa niso imeli niti toliko pravice, da bi smeli v javno gostilno. Pijačo zamorejo namreč Indijanci kupiti samo v mej ali svoje rezer-. vacije. “Tu ne gre za pivo ali žganje,” je rekel senator Thye, “ampak gre za pirncip in pravico državljana.” ------o------ New 'fork. — Pred 51 let je nek zdravnik preiskal Edvarda Cadwella ter ga proglasil za mrtvega. Toda zdravnik se je zmotil in Cadwella so pokopali šele pred nekaj dnevi, ko je zares umrl v visoki starosti 84 let. Cadwell je bil strojevodja na vlaku, ki je na Long Islandu zadel v nek most. Bil je močno ranjen in zdravnik, ki ga je preiskal, je izjavil, da za strojevodjo ni več pomoči. Res je ležal v nezavesti 10 dhi in da je strojevodja pravkar umrl. Odpeljal ga je pogrebnik in položili so ga na mrtvaški oder, kjer je iežal 12 ur, čakajoč na pogreb. Tedaj se je pa njegovi ženi zazdelo, da mož diha. Naglo so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je počasi okreval in živel še dolgih 51 let. Zadnje čase se je nahajal v domu za ostarele in večkrat rekel svojemu sinu: ‘Veš, kadar bom zdaj umrl, bom najbrže zares umrl, ker je enajsti dan, je zdravnik izjavil, že tudi čas za to.” Razne najnovejše svetovne vesti SUFFOLK, Va. — Charles Dolinar, star 25 let, mornariški pilot, se je ubil v letalski nezgodi tukaj. Poročilo pravi, da živi njegova mati, Mrs. Mary Dolinar, na Havajih. NEW YORK — Ko so ameriški pristaniški delavci nakladali blago na jugoslovanski parnik Radnik, so nenadoma pustili delo, 63 po številu. Rekli so, da ne bodo nakladali parnik, na katerem sta razobešeni sliki Stalina in Tita. Vse tovorno blago, med katerim so bili tudi traki in avtomobili, namenjeni za Jugoslavijo, so pustili na pomolu. Delavci so člani unije AFL. • * * CLEVELAND, O. — Mathew Gantar, star 69, let, stanujoč na 18904 Shawnee Ave. je bil včeraj zadet od avtomobila, ko je šel preko Nottingham Rd. pri Waterloo Rd. Težko poškodovanega so odpeljali v Emergency Clinic bolnišnico. • * • LORAIN, O. — Tukaj bodo zgradili največji in najhitrejši tovorni parnik, ki je še kdaj plul po Velikih Jezerih. Parnik bo doig 668 čevljev, širok 70 ter bo lahko nesli 20,000 ton bremena. Zgotovili ga bodo do pomladi 1950. * * • WASHINGTON — Državni tajnik Marshall in senator Van-denberg sta doživela včeraj v senatu veliko zmago, ko je zbornica V petek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida darovana maša za pok. Louis Rozmana v spomin 5. obletnice njegove smrti, Zopet doma— Frank Pugelj iz 10724 Plymouth Ave. Garfield Heights,, O. se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejd na domu. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, voščil-ne karte in cvetlice, ki jih je prejel v St. Luke’s bolnišnico. Demokratska seja— Slovenski demokratski klub v Euclidu ima nocoj ob 8 sejo v SDD na Recher Ave. čiani naj pridejo v velikem številu. Žegnanje pri sv. Vidu— V nedeljo bo pri sv. Vidu v Clevelandu žegnanje. Ob 10 bo darovana sv. maša po namenu ja sv. Vida št. 25 KSK ■BHH8 Svigel iz 67. St. naznanja, da se bo poročila njena hčerka Dorothy Ann z Mr. Johnom T. Evans iz 1431 E. 85. St. Poročena bosta v soboto 26. junija ob 10. dop. v cerkvi sv. Vida. želimo jima obilo sre-če. V bolnišnici— Mrs. Julia Struna iz 14719 Saranac Rd. se je podala v Emergency Clinic bolnišnico zadnji pondeljek. Obiski so dovoljeni. V Minnesoto — Slovenski odvetnik John L. Mihelich odpotuje v četrtek S svojo soprogo v Rochester, Minnesota, kjer bosta en teden pri svojih hčerkah Rose Mary in Veronica, ki študirata v St. Mary’s bolnišnici za diplomirane bolničarke. Mr. John Mihelich bo zopet v svojem uradu, 300 Engineers Bldg, v četrtek 24. junija. Želimo jima srečno pot in prav veselo bivanje v zeleni Minnesoti. Ni nastopila— Miss Marion Kuhar, ki bi morala sinoči nastopiti s pevskimr točkami na radio-televiziji, ni prišla na vrsto, kakor tudi več dragih prograsnnih točk ne, ker je bila radijska postaja prekratka s časom. Miss Kuhar bo nastopila prihodnji teden, bomo že naznanili kdaj bo. Vazna seja— Odbor stoterih bo imel jutri večer oh 8 važno sejo v šoli sv. Vida. Naj bi prišli vsi, ker je treba pripraviti vse potrebno za banket, ki ga priredi Katoliška liga v cerkveni dvorani sv. Vida v nedeljo večer. Kdor še nima vstopnice, naj si jo gotovo preskrbi pravočasno. Več ameriških ladij v grških vodah A tekoča dva meseca: julij in .Cleveland, O. — Pomagajte sedaj našim brezdomcem, da jih rešimo zuženjstva. Liga kat. slovenskih Amerikancev je igrala precej veliko vlogo, da se je uresničil zakon v kongresu, da pride v Ameriko nad 200,000 brezdomcev namesto 100,000. Torej jih bo prišlo še enkrat 'toliko kot pa je bilo prvotno nameravano. Dosti je bilo dela in truda, vendar pa se je naš cilj uresničil, kar se tiče potrebnega zakona. Sedaj pa moramo tudi hitro vsi na delo, da spravimo v Ameriko določeno nam kvoto naših ljudi. Sedaj je zadnji čas, da pritisnemo vsi in z vso silo, da rešimo te naše nesrečrie brate in sestre. V nedeljo 20. junija ob šestih zvečer priredi Liga katoliških Slovencev velik banket v crekveni dvorani pri sv. Vidu v ta namen. Tu boste izvedeli tudi vse podrobpost; o tem de- Katoliški Tabor V letošnjem poletju bo Katoliški Tabor v Clevelandu. To naj bi bila največja letošnja prireditev katoliških Slovencev v Ameriki. Zakaj so nam potrebne take skupne manifestacije? Ne samo, da naj kažejo neumorno našp aktivnost, našo delavnost. Utrditi nas morajo v prepričanju, da nas je mnogo, da smo močni in da kaj zmoremo, če svoje sile združimo za skupne namene. Katoliške skupine velike in lepe prireditve naj nam dajo pobude, navdušenja in smisla vztrajnosti. Le vztrajno, nesebično, v dobrem namenu storjeno delo za skupen blagor je uspešno, resnično uspešno in koristno. Živimo v času, ko nam je potrebno veliko vztrajnosti in korajže. Katoliški svet bije danes usodno bitko za vse svoje svetinje, svoboden človek se bori, da ne pade v temo novega suženjstva, ki je vse moderne, pridobitve in sile življenja vpreglo v službo svojih temnih ciljev. V Ameriki smo toliko srečni, da na zgledih drugih narodov in na nesrečah, ki so zadele druge dežele in kontinente, lahko vidimo kam vodi sedanji ( največji sovražnik. Le spomnimo se, kako je še bilo med nami pred par leti, ko to spoznanje še ni bilo tako jasno, ko zgledov še nismo videli. Vse okolnosti so branile komunizem, vse je slavilo rdečo armado, vse prepevalo slavo Rusiji, vse je občudovalo vojno slavo sovjetov. Med nami je po vrhu še vplivalo slovansko bratsko čustvovanje. Vse to zmešano, nejasno in brez razločevanja je pod vplivom splošnega toka imelo toliki vpliv, da si moral biti prerok, izreden junak ali pa oboje, da si po--redM tepko vaa-beiTUi vbrk - da je to prevara in lgž-in-zastopal resnico, ki je in ostane nespremenjena v svojih osnovah in podrobnostih. Takrat smo katoliški Slovenci v Ameriki bili zelo osamljeni. Z vseh strani so se gostili napadi, da smo reakcionarji, črni fašisti, klerikalci, izdajalci svojega naroda in domovine. Bili smo tepci, ki si ne dajo dopovedati, da je prišel novi čas, ki zahteva nova obzorja, nove naprednosti. Pritisk je bil tako hud, da si komaj v kotu svojega srca upal sumiti, da ima dnevna propaganda morda vendar le napak, da mora za celo stvarjo biti nekaj neznansko hudega, nepojasnjeno strašnega. Bilo je takrat treba korajže, da smo nastopili odločno in krepko proti splošnemu nasprotnemu toku. Grabežljivi volk komunizma je stopal pred nas v ovčjem oblačilu milega Slovanstva, osvobodilne borbe, nove ljudske demokracije. Vse kar je bilo proti komunistom, je bilo označeno kot izdajalsko, kolaboratersko, nacistično in fašistično. Slovenski katoličani v Ameriki smo vsi prepojeni s slovansko ljubeznijo in vzajemnostjo, nič nam ni bolj zoprno kot nem-škutarstvo in fašizem. Vprašanje je bilo, komu bomo poklonili svoje zaupanje. Na eni strani so bili novi uradni predstavniki sedanje Jugoslavije, ki so pred nami še zelo skrbno krili svoje komunistične kremplje in cilje, na drugi strani pa naši dobri slovenski ljudje, naši znanci in prijatelji, naši sorodniki in dolgoletni sodelavci v vsdh slovensko narodnih stvareh. V zadevah vere in cerkve smo na eni strani slišali besede škofa, na drugi pa besno zaletavanje vanj, zmerjanje in končno njegovo obsodbo. V političnih stvareh so nas napolnjevali z vedno novimi popisi o položaju doma neki neznanci, ki so vpili, da predstavljajo novo Jugoslavijo, na drugi strani pa smo brali resolucije in sklepe, popisovanje in rotenja znanih zastopnikov prejšnjih političnih strank, ki so že vso dobo tega stoletja vodile naše politično življenje v starem kraju: Slovenske ljudske stranke, napredne in socijalno-demokratske politične skupine. Izkazalo se je, da nas niso varali stari preizkušeni prijatelji. V zadevah vere in cerkve je bila stvar za prepričanega katoličana še najbolj jasna. Tu je bilo treba le toliko discipline, da je človek pomislil, da v teh stvareh mora in sme biti odločilno samo mnenje in beseda pristojnega škofa. Nihče drugi na svetu ni pooblaščen, da o teh rečeh merodajno sodi in odloča. Tem lažje je bilo tu zavzeti pravilno stališče tistim, ki so vedeli, da je bil škof Rožman med vso vojno v najtesnejših stikih s sv. Stolico in sv. Očetom samim in da je vse, kar je storil in objavil, delal popolqoma v skladu z navodili, ki jih je dobit na najvišjem mestu. V političnih zadevah je sedaj tudi jasno, da*so zastopniki slovenske demokracije, ki jim je ljudstvo v minulih desetletjih miru dalo ponovno svoje zaupanje, bili edini pravi tolmači ljudske volje in branilci resničnih narodnih koristi. Te, danes enostavne resnice, ki jih zanikajo samo še komunistični agenti in naši amerikanski prevratneži, so bile pred malo leti težko dojemljive. Bilo je kričeče potrebno, da se organiziramo, skupno posvetujemo in skupno odločimo svoje stališče. Katoliška Liga je to storila, nas postavila p0 $1.00: Tončka Jevnik, v eno fronto, nam dala smer in nas združila, da našo pravo Mrs. Mary Stanonik, Josephine pot skupno branimo. 1 Žurga, Mre. Kolenc, Mrs. Mo- to spomni sivojega rednika in mu da vaj nekoliko priznanja. Poleg našega svetnega očeta pa imamo še enega očeta, ki vedno skrbi za vse naše potrebe. Tudi na tega ne smemo pozabiti, dasi to kaj radi storimo in se ga spominjamo le tedaj, kadar kaj potrebujemo. Da tudi na tega Očeta vseh očetov spomnimo na ta praznik. Saj je vse po njegovi mogočnosti, kar imamo v vsem stvarstvu. Zato pa je prav, da spoznamo, da je potrebno dati čast in JivaJlo tudi našemu nebeškemu Očetu. V ta namen se zbiramo, da skupno romamo k Mated, ki je rodlila sina nebeškega Očeta, na slavno božjo pot v Carey, Ohio in tam izročimo Materi in Sinu naše zemeljske očete v varstvo in prepričani bodimo, da ne ibomo prezrti pri našem nebeškem Očetu. Kdor bi se nam bad pridružil, naj pokliče MI 5369 za pojasnilo. Bus odpelje izpred 3558 E. 81 st. Ob petih zjutraj in od tam od pel j a nazaj ob treh popoldhe. Tako, da če je kdo namenjen na banket pri sv. Vidu, bo lahko šel, ker bo bus pripeljal naravnost na St. Clair Ave., okrog šestih zvečer bomo že tam. Pa še nekaj, če vas morda ta leden bo kdo. vprašal, kaj tako lepo diši po naših ulicah v New-burghu, mu lahko poveste, da imajo filanice sv. Rešrjega telesa domačo razprodajo peciva, ki se prične v soboto 19. junija ob eni popoldne v dvorani pod cerkvijo. ISaj veste, da članice tega društva skrbe za kras ij^ših oltarjev in za hostije. Cvetlice so vedno dražje in tako je treba, da malo opo-moremo našo blagajno, ki je precej prazna. Vse tiste, ki želite v ta namen kaj darovati, kakor jajca, maslo (butter), (l VEBJAMEft AL' PA NE Odkar sem zapustil domačo vas, sem odprl že mnogo tujih vrat. Včasih ml je bilo pri srcu, kot bi dekletu na okno potikal, da bi videl prijazen obraz in roko, pa mi je bilo pri tem srce bridko kakor encijanova korenina. Kajti hudo je, če nam drugi odpirajo vrata in jih zapirajo za nami. Zato, vidite, se tako rad pomudim nekaj dljč v naši vasi, predno jo za vselej zapustim in bi rekel, da mi zato ne gre zamera. Saj ne vlečem zato, da bi se dlje bralo, ampak zato, da tudi sam pri tem povasujem doma, ker moja noga ne bo nikoli 'več stopila na našo sveto zemljo, Samo pred dušo si jo še lahko pri. vabim in jo gledam, kot je bila takrat, kakor Mamka božja v oltarju. Čutim, da bi moral te spomine o naši vasi pisati s krvjo. S krvjo' srca, ki je to doživelo. Če bi se še kdaj vrnil, bi se pod večer in bi šel najprej pogledat, če naša stara lipa še živi tam pred cerkvijo in če lastovke še gnezdijo v zelenih linah pri sv. Jerneju. Saj me ne bi pričakovali ne oče ne mati in ne sestra Francka, samo spomini bi mi še segli v roko. Tedaj bi prešla vame vsa moč domače zemlje, vsa kri moje mla- Prav vljudno ste vabljeni vsi katoliški Slovenci iz širnega Clevelanda. Naša narodna in človečanska dolžnost nas veže, da se temu gibanju pridružimo vsi, ki imamo le še kaj srca za pomoč našim brezdomcem, da se jih čim prej reši iz suženjstva. Ako še nimate vstopnice za ta pomembni večer, ste prošeni, da takoj poklicne po telefonu EX 0069 in si rezervirajte kolikor vstopnic pač rabite. Ker je omenjena nedelja ravno “o-četovski dan” zato matere le pripeljite očeta — moža na ta banket. Na svidenje v nedeljo! Frank Mervar Zen £££,±dko:- sirte- mi dalje zelo ustregel, če bi mi 'zaupal, kdaj misli da bo končan ta po njegovih mislih neizogibi ni in neizogibno potrebni komunistični proces strahovanja v Ju- diosti bi se mi zopet zbrala v srcu. Tedaj ne bi nikoli več zapustil domače vasi. Vsedel bi se na prag domače hiše in si odpočil po tolikih letih blodnje , po svetu. To more razumeti samo tak, ki še ni pozabil na svojo rojstno vas. Včasih se zagledam v mojega malega sina in ga v srcu pomilujem, ker ne bo preživel svoje mladosti na kmečki peči, kakor sem jo jaz. Res ni bilo z belim kruhom in slaščicami, s kino gledališčem in bogatimi igračkami posejano moje otroštvo, toda imel sem široko in gorko peč, pa posušene hruške in škundre, pa pašnike in njive in potok doli pod vasjo, kjer sem se naučil plavati in kjer'smo lovili rake. Naši otroci tukaj ne vedo, kaj pomeni zvestoba do zemlje. Ko sem odhajal od doma, nisem vedel, da gre tudi vas z menoj. Mislil sem, da jo bom zapustil. Nisem vedel, da tujina ne bo nikoli izbrisala iz srca naše vasi, na katero je ves dan sijalo sonce. V naši hiši ni bilo mehkih preprog, ne žame-stastih naslanjačev, ne gladko polirane mize. Trda klop je " stala ob steni in ob nji miza, par lesenih stolov in klop ob dveh straneh peči, to je bilo vse pohištvo v “izbi,” pa je bilo vendar toliko sreče in zadovoljstva. Ampak široka, častitljiva peč je bila središče vsega življenja pozimi. Kadar smo se nasankali in nakepali, smo pridrveli vsi premlzrli v hišo, izvle- gUst. čas predstave pa odločuje dnevna svetloba. Ce je oblačno se lahko prične s predstavo bolj zgodaj, takoj ko se zmrači. Vstopnina je prosta. — Za sedeže se plača .10 centov, to pa za to, ker je s tem pripravlja-jem precej dela. Ker so pa slike in vsa predstava vredne veliko več, bo v ta namen lahko kdo podaril kaj več. Vsi dohodki gredo v dober namen — za begunce. Vsak naj si zapomni sledeče naznanilo, ki bo veljalo za vse predstave: V juliju in avgustu so namenjene vse srede za slikovne predstave, seveda, če nam ne bo vreme nagajalo in pa če nas ne bo motilo pogrebno opravilb; prav to velja tudi za četrtek. Za naznanilo naj vsak pogleda Ameriško Domovino v sredo ozirom v četrtek. Med tednom bo vedno omenjeno o nekaterih slikah za prihodnjo predstavo. Slike bom določali in izbiral sam, razven, če bi mi kateri naprej sporočil, da želi videti kašno posebno sliko iz njegove družine, vrta ali poroke. Slike bodo za vsako predstavo drugačne, razen kakor že prej omenjeno. Predstava bo trajala neprestano uro in pol. Občinstvo se lahko teh predstav redno udeležuje, kar je vsakemu -v izobrazbo in kratkočasje. Anton Grdina, lastnik slik. t----o—<— Razno iz Newburgha Cleveland (Newburgh), O.— Vsa narava se je ogrnila v svoje novo zeleno oblačilo, ptički nam'veselo prepevajo in gnezdijo v vejah dreves, cvetlice ponosno klanjajo svoje glavice. Vse nas rabi in miče v prosto ja k meni ali k Mrs. Hočevar, saj naju oibe vsi poznate. Prosimo vse članice, da sodelujete, da bo čim lepši uspeh. Pozdrav, Apolonija Kic. 0 zadnji predstavi slik Cleveland, O. — Naj podam poročila o prdestavi slik, ki se je vršila v sredo preteklega tedna v šolski dvorani na Glass Ave. namesto na vrtu, kot je bila naznanjena. Pri tem naj podam tudi malo poročila o darovih za begunce. Da se predstava vršila v šoli je bil vzrok nepričakovani pogreb, ki je sliko avtomatično pregnal. Škoda radi slike, ki je bila res nekaj izvanrednega. To je tista slika, o kateri ste že slišali, ki je bila kazana pri sv. Lovrencu, slika iz Bosvona. Ker je bilo radi premeščenja prostora mnogim neznano, zato tudi ni bilo dosti ljudi pri predstavi. Upajmo, da nam b od o uradniki organizacije Najsv. Imena sliko zopet posodili,, da bi jo mogel videti slednji katoličan. O tem bom še poročal, ker se dela na tem, da bi to sliko kupili, ki naj bi bila last naše katoliške mladine. Pri predstavi so še posebje darqvali za begunce sledeči: Po $2.00: Mr. in Mrs. Louis naravo. Pri vsem tem pa se Mayer, St. Clair Ave., Mr. in nam obujajo spomini na naša Mrs. Majer iz Edna Ave., Mr. in Mrs. Klemenčič st. in Mr. in Mrs. Klemenčič ml. brezskrbna mladostna leta, ki smo jih preživeli krog hišice očetove, ki nam, je gotovo vsem še v najljubšem spominu. V nedeljo 20, junija praznujemo “očetov dan.” Prav je, 0 procesih, ki niso neizogibni Cleveland, O. — Proletarcev urednik komentira v izdaji z dne 9. t. m.: “Člankarji begunci pripovedujejo o pomanjkanju svobode v Jugoslaviji. Vse je diktatura, nič svobode tiska, ničesar, kar bi (človek) smel svobodno početi po svoji vesti. Ponavljamo: tak je proces v vsaki deželi, ki gre skozi preobrat. Težavno je za mnoge — trpe čestokrat tudi pravičniki — ampak ko se bo proces dovršil in postane vse mirno v dušah ljudi, pa bo drugače.” Komentar je sicer pisan v tako neresnem tonu, da ga skoro-da ni mogoče resno vzeti, ampak nekaj vprašanj menda ne bo odveč. Jaz bi/na primer rad vedel, v kateri šoli se je Proletarcev urednik učil, da je proces izgube vseh, tudi najosnovnejših človeških pravic in navadnega človeškega dostojanstva neizogiben pojav, ki mora nujno spremj ati'socialne, gospodarske in politične spremembe ali preobrate vselej in povsod? -Ali ga niso učili, da ni n. pr. ameriške revolucije spremljala nobena takšna niti podobna strahovlada, kakršna tlači današnjo Jugoslavijo? Kot delavski časnikar bi moral tudi vedeti o nekrvavih preobratih, ki šo prinesli na površnje demokratične delavske vlade na švedskem, na Norveškem, v Novi Zelandiji, v Avstraliji, celo na Angleškem! — Skozi proces zatiranja in strahovanja morajo iti le dežele, kjer se organizirane manjšine nasilno in s pomočjo laži in goljufivih obljub polaste vse oblasti v državi. voleje prelevili v ovce in bo napočila zlata doba svobode in blagostanja?, Kadar bo likvidiran poslednji svobodoljubni jugoslovanski kmet in delavec in bo vse tiho in mirno na pokopališčih od Soče do Vardarja? Jaz sem radoveden, silno radoveden, kako delujejo možgani naših tovarišev. Nekaj mi pravi, da mora biti nekaj nekje hudo narobe. Peter Kopriva. Konec sveta Met odistični (krivoverski) pridigar Sherman je imel 6. junija 1854. v Milwaukee v Ameriki izredno pridigo, v kateri je napovedal za 1. avgusta istega leta konec sveta in pozival svoje vernike h pokori. Ker sme pri-teh krivovercih vsak pridigati, ako čuti, da “je prišel duh vajn”, je 3topil takoj na govorniški oder neki mlad farmar (kmet) in rekel: “Prijatelj1! moji! Če bo res 1. avgusta konec sveta, tega ne vem. Ker pa to gospod Sherman trdi, moram verjeti; samo rad bi vedel, če tudi g. Sherman to veruje.” Nato je nastal prepir med množico. Toda mladi govornik je vse prevpil s svojim močnim glasom: “Ako g. Sherman veruje v konec sveta, mu jaz nudim priliko, da to svojo trditev podkrepi. Dragi moji! Jaz sem preprost farmar John Wilkie, vendar toliko še premorem, da bi preživel lahko sebe in ženo. Tista, ki bi jo rad imel za ženo, in ki me ljubi, je 'Tessie Sherman, hči našega častitega gospoda, kateri pa nama ne dovoli, da K se vzela. Na podlagi njegove izjave o koncu sveta s 1. avgustom, naj mi sedaj da pismeno dovoljenje, da se smem poročiti z njegovo hčerjo 2. avgusta.” Ko je množica to slišala, je pričela enodušno pleskati in g. Sherman je moral, hočeš nočeš, dati pismeno dovoljenje. Ker 1. avgusta ni bilo še konec sveta, sta se 2. avgusta ve-Modri Proletarcev urldnik bi selo poročila. in si zrahljali škornjice z nog. Samo, da je bila peta iz tesni, pa smo zagibali z nogo parkrat in škoren je zletel tje po izbi, potem pa drugi. Nato pa na peč na vreče ovsa, ki se je navadno tam sušilo, ali pa na kako staro odejo. Potunkali smo glavo v veliko skledo kuhanih hrušk, se napili sladke vode, potem se pa razvlekli pa peči po dolgem in širokem. Peč nam je bila kakor dobra babica, ki ždi leto in dan v kotu in pričakuje belih zimskih dni, ko nam bo spet pripovedovala pravljice ter nas s tihim bivanjem ogrevala. Peč in pravljice! Ko sem bil še zelo majhen, me je pestovala tetka, Uleča Francka v Žirovnici, kamor so me dali v rejo po materini smrti. Ne morem se več spomniti njenih besed, toda morale so biti zelo lepe, kajti vzbudile so mi živo hrepenenje po teh nebesih sredi hiše. Peč se mi je zdela kot prav poseben, le malo komu podeljen svet. Vem, da je visela ob peči velika ura in ko sem sedel v zapečku, sem gledal velike kazalce, ki so počasi krožili preko zlatih in rdečih rož na številčnici. Koliko gradov smo pozidali na peci, vse gore smo hote!: prestaviti, zakleto grofično smo reševali in zmaje pobijali — takole pod večer, ko je počasi, počasi drsel mrak nad vas in smo se že naveličali sankati in kepata. čim bolj so bile te zgodbe izmišljene, tem bolj so nam bile resnične. In obšei nas je strah, oči so nam strmele, lasje so nam vstajali, toda sladka groza nas je spreletavala po vsem telesu ter nas silila, da smo si pripovedovali vedno strahotnejše zgodbe o oživelih mrličih in vsakovrstnih pošastih ter roparjih. Res, kadar mislim na vse to, pomilujem naše otroke tukaj, ki vsega tega ne morejo doživeti, torej ne doumeti, pa naj jim skušamo še tako živo dopovedati in jim predstaviti našo izbo in v kotu našo peč, tisto tako našo peč, steber kmetske hiše. DACHAU Iz dnevnika slovenskega jetnika V štubi.mi je bolničar-žCeh ka kot na blokih. Vsak bolnik dal posteljo v kotu. Moči so mi je imel svojo posteljo in na po-odpovedale. Utrujen na smrt stelji celo rjuho, sem se zrušil ha posteljo in za-} Kljub temu smo se revirja spal. Ura je bila 15. Zbudil bali in se ga ognili, ce se je le sem se drugi dan ob 6. | dalo. Pravijo? da si je treba za-} To ni bil samo oni splošni pomniti, kaj se sanja človeku strah pred bolnišnico! — Naš prvo noč v novi postelji, ker so te sanje menda pomembne. Tudi jaz sem si zapomnil, kaj sem sanjal, čeprav v pomembnost sanj ne verujem. Dovolite, da vam jih povem, čeprav nimajo nobene izveze z dachauskim taboriščem. strah je imel svoje posebne vzroke. Kdor je imel dobro delovno komando, se je revirja ogibal, ker je v revirju komando navadno zgubil. Ce je ozdravel, je prišel iz revirja zopet na transportni blok in od tu na Bil sem doma, v hiši, kjer transport ali v novo komando. so še vladali mir, udobnost in ljubezen. Sedeli smo pri kosilu. Moj mali sinko je našel v zelenjadni juhi kurje srce in vprašal: “Mamica, kaj pa je to?” “Srce, sinko, putkino srce.” “Ali ima putka srce, mamica?” “Seveda, vsaka putka ima srce.’’ “Ali imam tudi jaz srce?” ' “Tudi ti ga imaš, sinko.” Nato se je sinko obrnil k meni in me vprašal: “Ali imajo vsi ljudje srce, očka?” “Vsi ljudje ga imajo, seveda.” Sinko je bil z odgovorom zadovoljen in je jedel dalje. Takrat je še vladal mir . . Danes bi me moj sinko s takim vprašanjem spravil v zadrego. če bi mu hotel povedati resnico, bi mu moral odgovoriti: “Ne sinko, vsi ljudje nimajo VESTI SLOVE IV B Ji E O razmerah v revirju je krožilo po taborišču toliko resničnih, pa tudi izmišljenih in pretiranih govoric, da so ujetniki boldzen, če so le mogli, raje preboleli na bloku ob nezadostni zdravniški oskrbi- ;n nepo-voljnih prilikah. iNa delovnih blokih so si ujetniki pomagali z zdravnikovim dovoljenjem, s katerim jih je za par dni osvobodil od dela, (Schonung—pošteda), na transportnih blokih je pa mogel zdravnik dovoliti, da so ostali v postelji, kadar bi imeli iti na zbor. Tudi ob epidemiji pegastega tifusa, ko je v revirju že itak manjkalo prostih mest in ko je revir že tako sprejemal bolnike v omejenem številu, so se še vedno našli ujetniki, ki niso hoteli v revir in so raje ostali na bloku. Spominjam se mladega Poljaka, ki je prebolel pljučnico. Komaj je ozdravel, je že dobil srca. Eni imajo mesto srca trd pegasti tifus, ki ga je prav ta- hladen kamen. Teh se ogibaj 1” Šele sedaj vidim, da imajo te sanje vendar zvezo z mojim življenjem v Dachau. REVIR Revir je bil navadno zadnja postaja ujetnikovega križevega pota. V revirju ni bilo treba delati, hoditi na zbor in se zadrža-vati ob iepem ali grdem vremenu zunaj. Hrana je bila ena- SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 SU KE 6589 ko prebolel kar na bloku. Bil je že določen za revir, pa ni hotel i|ti in je komaj preprosil štubaka, da je odredil na njegovo mesto (Nadaljevanje • 1. etranl) in še druge žandarmerija v neki hiši 17. marca, pri čemer je bil ubit Janez Golob. Iz komunističnih listov vidimo, da so bili spet neki uporniki proti priljubljeni komunistični oblasti. Beremo takole: “Ob klatenju v Savinjski dolini so širili sovražno propagando o bližnji propasti sedanje državne ureditve, o bližnji vojni, o angleških in ameriških četah, ki bodo prišle s križarji in četniki, in podobne parohe mednarodne reakcije.” Zagovarjali so se, da so se zbirali, ker so hoteli skupno pobegniti čez mejo. Obsojenih je bilo še več drugih ljudi, ki da so tej družbi dajali zavetje in hrano. Tako je obsojen neki Veligovšek Ivan na 20 let ječe, pet drugih pa je dobilo manjše kazni od 3 mesecev do 3 let. Ti so se zagovarjali, da niso verjeli, da bi mogli biti oni štirje takomevarni, ker da v tako malem številu vendar ne morejo prekucniti države. Poročevalec o obsodbi se krega, da je tak izgovor ničen. Misli torej, da bi mogli ti štirje res prevreči Tita. Na slabih nogah mora biti taka vlada, ki se mora braniti s takimi sredstvi. CVEN PRI LJUTOMERU. — Letošnja zima in pomlad je posvečena po celi Sloveni j! gradbi novi “zadružnih domov.” Vse komunistično časopisje (in drugega ne sme biti) je vpreženo, da vsaki dan piše o teh domovih. Ene kraje hvalijo kot napredne, druge kregajo kot počasne. S posebnim krikom pa so ozna. nili prve otvoritve novih domov. Eden prvih je v Cvenu. štiri va- zadružni dom. Menda je bilo pri otvoritvi 1500 ljudi. Najbolj pridnim pomagačem pri gradbi ao dali posebne značke v treh barvah: zlate, srebrne in bronaste kot odlikovanj«. Tudi drugod je središni odbor za zadružne domove v Ljubljani dajal razna darila pri otvoritvi in povsod tudi gori omenjene značke kot spričevalo pridnosti. BOHINJSKA BELA. — V Ljubljani je kot smo rekli sredi-šnji odbor za te domove. Poleg tega pa je še poseben odbor v vsakem okraju. Ta goni ljudi, kdaj in kako morajo delo za zadružni dom izvršiti. Pa ne gre vse gladko. Okrajni odbor na Jesenicah se pritožuje javno, da inženir Franc Svetina ne izvrši načrta za dom na Bohinjski Be-in tako preprečuje zgradbo te hiše. Tudi iz drugih krajev beremo, kako se izgovarjajo, da še niso ustregli komunističnim poglavarjem, na gradbene inženirje, ki da ne nasede o pravem času načrtov. Ta silni pritisk na ljudi, da morajo delati, kar komunistična oblast ukaže, bodo vaši napredni imenovali — svoboda. KAMNIK. — Toliko so že napisali o kamniškem vlaku, kako je počasen, pa je bil še prehiter. Zgodilo se mu je kot polžu, ki je mislil, da leze dovolj počasi na plot, pa je na zadnje še dol padel. Dne 11. (maja je kamniški vlak opoldne zadel ravno pred kamniškim mestom v avtobus, ki je bil nabito poln potnikov. Ubitih je bilo 5 ljudi, 20 težko ranjenih, 17 jih je dobilo lažje po. škodbe. Krivda je na šoferju, ki Kako |e gospod župnik priiel v vice Ob osmih zjutraj je župnik dobil dolgo, srebrno zapečateno pismo. • “Gospod župnik! Dovolite, da vam povem resnico. Naša župnija mi je zelo pri srcu. Vendar je nekoliko preveč denarnih zbirk, preveč . . beračenja. Preteklo nedeljo se je pobiralo za nekega reveža. V avgustovem Glasniku ste zbirali za počitniške kolonije, v decembru za dobrodelne ustanove, v januarju za sveče in kadilo’. . Kaj ni tega nekoliko preveč Gospe v družbi smo vse istih misli. Kaj bi dale, da bi mogle kdaj v -cerkvi Boga moti v miru in tihi zbranosti, da nas ne bi motil robati cerkovnik; neznosno je, ko gre po cerkvi kot paša, treska ob tla z držajem za pušico in oblastno zahteva: Za naše reveže . . .! Toliko brez vse zamere. Vaša ponižna in vdana župljanka Marija Duhardelotova r. An-tare.” Dan se je dobro začel. Prav kot se spodobi za župnika . . . Pismo je prebral dvakrat in si ga ogledal od vseh strani ... Kakšno'pretiravanje! Cerkovnik je boječ kot gospodična iz prejšnjega stoletja; in da je oblasten in hud kot paša . .? Vendar si je nekoliko izprašal'vest . . Da je-preveč po-gostoma prosil . . To je res Kako pa naj drugače? Življenje je drugo; to čuti tudi župnik in njegova cerkev. Najemnina za šolske in društvene prostore se je močno zvišala . Pomnožiti je moral osebje Vsako popravilo stane težke denarje . . Sicer pa nikogar ne sili, samo prosi . . Ce bi bila gospa Duhardelotova za žup- "Kaj ste ustanove?” “Oh, sveti Peter, dajala sem za vse razne namene.” ’’Koliko?” ’’Kolikor sem mogla.” “Koliko?, je določenje pritisnil Ribič. “Ne vem. Sem čisto zmešana .. . Toliko ustanov je bilo, da se nisem videla iz njih. Preden sem zbolela, sem imela v miznici sedem listkov za podporo. . . Tudi za potrebe v župniji sem dajala.” “Da . . sto frankov!” “Za duhovske poklice sem dajala.” Vratar jo je kar presekal: “Ali veste, koliko ste na leto povprečno izdajali za dobre namene?” “Nisem nikoli računala.” “Tukaj je vse natanko zapisano. Dvestosedemnajst frankov.” - “Se niste morda kaj zmotili?” “Pri nas se ne motimo.” V teh časih bi bili morali storiti vsaj desetkrat toliko. . .’” “Ali, sveti Peter, življenje je drago, zelo drago!” INi.bilo vedno tako drago. Sicer’pa draginja vam ni dela la hudih preglavic, vam ne Spomnite se samo, kaj ste po trošili za svojo obleko pred tre mi tedni, svojo zždnjo tam do li . . .’’ “Slišite, mene je strah.’ “Lahko vas je nekoliko “Kaj hočete reči . .?” “Da vas bomo nekoliko priprli v vicah, dokler ne poravnate svojega dolga “O, gospod . . gospod . .!” “Ne tisti, ki pravi Gospod gospod, pojde v kraljestvo, ampak tisti, ki spolnjuje voljo nebeškega Očeta . . .” . "Oh, ko bi si * * • V stanovanju gospe Duhar-delotove pa so med tem nečaki valili iz železne blagajne kupe hranilnih knjižic, šope prvovrstnih delnic, debele zavoje bankovcev, in šteli in računali,. . . “Dragi moj, ali ti msem pravil zmeraj, da je babina bogata. . .” * “Že, že, ampak da bo toliko, tega pa nisem pričakoval.” (Pierre TEremite) --------------o------- Pomagajte Ameriki, kupujte Vietorg honde in znamke. Pomožna kuharica Sprejme se pomožna kuharica, poln ali delni čas. Ako ima kaj skušnje v restavraciji je dobro, toda ni ravno potrebno, ako se hoče priučiti temu delu. Zglasite se v Som’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 5214. 00 si so morale delati: Oven, Mota, ^■^■■Ispodnje inGornje Kraptje. dal S3 Z nika, bi menda pr-OT tako —, veda tudi na vlaku, ki je imel pri S zlasti, takole delati: Cven, Mota, v«u»iuui.i» »umu, m jc , , . , Dlaževa;ti_ Gornje Kraplje, da | vsej svoji počasnostije deaet mi-| • K^nčno pa _ _ storil bo,: Slovenec B., iz 26. bloka, je zbolel za tifusom. Toliko časa je prosil Slovenca - bolničarja, da mit je ta obljubil, da ga ne bo poslal v revir, tudi ko-se mu je'že bledlo. Bil je 6 tednov težko bolan, skoro 14 dni se mu je bledlo, pa le ni hotel iti v revir. 20’”"aprila*z'vel1l!o in seveda brez maše ali blagoslova. Igralci so prišli igrat Nu-šičevega “Doktorja” prav iz Maribora. Plesali so jim pa Beltin-čani iz Prekmurja, zapeli pa oni t zamude, kar je šoferja zme- DELO DOBIJO ŽENSKE za čiščenje ponoči Plača Zglasite se v Employment Office THE MAY CO. (119) Gospa Duhardelotova je umrla za “Španko” in jo je zapustila tudi 'gospodu župniku, ki je bil prihitel k njeni bolniški postelji. S franki je skopari- ženska dobi delo ženska dobi stalno delo za čiščenje urada ob večerih. Zglasite se v uradu Madison Foundry Co. 935 Addison Rd. ’ (120) VRHOVO PRf RADEČAH". — Kakor znano je v Jugoslaviji sedaj vse podržavljeno. Nekatera državna podjetja komandira država sama iz Belgrada, Govorilo se je, da umrje v revirju vsakdo, ki je resno bolan, ker se bolničarji premalo brigajo za bolnike. Zdravila in injekcije dobe samo oni, k; imajo z bolničarjem ali zdravnikom dobre zveze ali, ki so v stanju, da jih kupijo s cigaretami ali živili. Govorilo se je, da nimajo zdravniki v revirju nobene besede in da delajo bolničarji vse po svoji glavi. Pripovedovali so, da dajejo bolničarji težko bolnim ujetnikom injekcije in jih tako spravljajo Ako imate težave a vo*> in vas neče drugi svet in se na isti način znebijo svojih nasprotnikov tu- Bolezni na mehurju in žlezah v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v Hrbtu, je to nevarno aiamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki .ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici v tei posebnosti. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citiienj Bids.. 850 Euclid Ave. Telefon MAin 6016 Uradne ure: 10 do 4 raaen ob sredah in po dogovora mi VITAMIN CAPSULES your buv word o- mi CmywMmO Ib M m4 Z&frČ&TZ'Z Mo OM osoudt «*» M h> -kr,o« —* "* MtKONOtor. TAtxssss*** di nekatere tajne politične ganizacije ujetnikov. Revir je vodil višji SS oficir-zdrpvnik. Njemu je bil podrejen revirski kapo (Revierkapo), ki ni bil nikoli zdravnik, temu pa višji bolničarji (Oberpfle-ger), ki so bili na revirskih.bin-kih isto, kot so bili na drugih blokih blokači. V vsaki štubi je bil bolničar (Pfleger), kateremu so pomagali pomožni bolničarji (Hiltopfleger), V revirju so bili tudi zdravniki. Ti so dobili v roke le one slučaje in izvršili le one operacije, ki so jih jim odstopili bolničarji. Sicer se v revirske reči niso Mešali. Najtočnejše bi označil njihov položaj, če bi jih imenoval za svetovalce bolničarjev. Na bloku! kjer sem bil, je bil višji bolničar Nemec, po poklicu igralec, bolničar Ceh, po poklicu slaščičar, pomožni bolničarji pa dva slovenska študenta, en holandski mesar in en francoski medicinec. Tri ted-ne sem bil v revirju, pa nisem i zdravnika niti videl. Preiskali I in zdravili so me le bolničarji. | (Dalje prihodnjič) iz Murske Sobote. Nič ne bere- drugim ukazujejo iz Ljubljane, mo, da hi imeli pri proslavi kaj tretja vodi okraj (nekdanje glavarstvo), četrta pa krajevni odbor (občina). Gre seveda po vrednosti in pomenu. Belgrad je prvi, občina zadnja. Pa so v Vrhovem pri Radečah tudi hoteli imeti podjetje, ki bo državno, pa v njih upravi. In ustanovili so podjetje za lovljenje premoga, ki ga prinese Sava od Trbovelj in Zagorja. Prej so ljudje lovili premog na svojo roko in na svoj račun, sedaj je segla po tem državna roka, zastopana po krajevnem odboru. Komunistični list piše, da si je s tem krajevni odbor preskrbel lep vir dohodkov. Pozabi pa povedati, da ga je odjedel revežem. Nam pa prihaja na misel, opraviti domačini razen, da so 55 dni vsi skupaj delali tlako novim gospodarjem. “NOVOMEŠKI OKRAJ pa je v Lj. pr.” 19. aprila hudo okregan. Tam beremo: “Med slabimi okraji v gradnji zadružnih domov je najslabši okraj Novo mesto, kjer do 10. aprila na 10 gradbiščih psloh še niso ničesar delali, na 7 šele začeli pripravljati gradbeni material, graditi pa so začeli edino v Zvirčah in v Birčni vasi. Sindikati so se obvezali, da bodo za gradnjo prispevali 57,656 delovnih ur, v resnici pa so jih le 1896.” Zakaj so v tem okraju tako neposlušni na ukaze od zgoraj? Najbrž mislijo, da bo komunistu zakaj ta “napredna” Titovina, ki čne komande prej konec kot bodo zadružni domovi povsod postavljeni. DOBRNIČ. — Malo bolj! je trebanjski okraj. Tam imajo Dobrnič, ki je 27. aprila odprl toliko kriči o petletki in novih napravah, ne zgradi poštene separacije v Trbovljah, da ne bi Sava pobirala premoga. Tam naj bi pokazali naprednost ne pa v Vrhovem. ti vse, tudi bogato gošpo. trudil se bo, da bo mogla “kdaj miru moliti”, in da bo vendar bilanca ostala v ravnotežju. Ah,'kako prijetno je biti župnik! • * * Po dobrem tednu se je gospa Duhardelotova prehladila. Zbodla je in umrla. Stopila je takoj pred sv. Petra: “Sveti Peter, tukaj sem, jaz, gospa Duhardelotova. Bila sem v družbi krščanskih gospa. Župnik me dobro pozna. Prav zdaj ima zame sv. mašo. Pri -mojem pogrebu bo veliko ljudi.” Svetnik je odpiral knjigo, tisto, ki je v nji vse popisano, našel in začel brati. Tu in tam je polglasno zamrmral kako besedo. Bil je bolj slabe volje. “Duhardelotova . . silno občutljiva . . v pobožnosti površna . . Živela malo duhovno precej stvari, ki je zanje slabo zadostila . . nečimrna . . ni hudobna, toda jezik . .’ Naenkrat se je vratarju namr-godilo čelo . . “Veliki dohodki ” Pogledal je natančneje v obraz dušo, ki je hotela v nebesa in jo vprašal: Porter — pometač Delo dobi porter-pometač, 5 do 6 noči v tednu v veliki tovarni. Stalno delo. Plača od ure in pustfia brez fikseltašeh Stiff* jonček in ti so čez malo časa ..._. . ----- .*— ................................. Desetletna akrobatika. — Alice Schultz iz uPeblo, Colo.Je stara komaj 10 let pa je' že prav dobro izvežbam v hoji po vrvi. Tehta «7 funtov. Zložna je že marsikaterih težkih vaj na vrvi kot jih vrše razne profesionalne cirkuške zvezde. tudi njega spravili na oni svet Tako je tudi on Stopil pred sv. Petra . . Brž je čutil, da nekaj ni prav. Nebeški vratar ni bil nič prijazen do njega. Na prvi pogled bi že šlo. Toda pri nas ne velja, kar se vidi takole samo na prvi pogled . . Vi ste odgovorni tudi za svoje župljane . i "Oh, saj sem jim tako vneto razlagal krščanski nauk . “To je tudi vam v dobro vpisano.” “Obiskoval sem jih, pomagal “Je vse res . . Toda niste bili dovolj odločni. Samo otroke ste v strahu držali, odraslih ste se pa bali in ste bili z njimi slabotni. Posebno pa ste bili slabotni z župljani boljšega stanu; niste se jim upali odkrito povedati, kaj vse so dolžni žrtovati v božjo čast. Zemeljska domovina včasih zahteva celo življenje; in kaj so oni storili za nebesa? Vi ste svojom molkom sokrivi, da so živeli razkošno, pri tem pa dajali miloščino, ki ni tega imena vredna . . Tako sem moral prav pred malo dnevi poslati v vice — in za lep čas — eno vaših ovčic, ki ste o njej pravili, da je dobra gospa in ‘vrla župljanka’ ... “Gospa Duhardelotova?” “Prav ta. In vi boste šli za njo, pa za nekaj let več, ker ste bili njen pastir.” * * • “In res je župnik našel svojo ovčico v vicah. Pa ga ni veselo pozdravila. Kaj še!” “Gospod župnik, vaša krivda . . “Tudi jaz sem po vaši krivdi tukaj.” / “Ampak vi bi me bili morali poučiti in me posvariti. To je bila vaša dolžnost, saj zato ste bili župnik . Zelo ugodna prilika Naprodaj je grocerija- in mesnica z vso opremo, ki vključuje kabinete, police, tehtnice in drugo. Ima licenco za pivo C-2 ter stanovanje 3 sob s kopalnico. Najemninska pogodba za 5 let in privilegija za podaljšanje za nadaljna 3 leta. Najemnina $67 na mesec. Prometa,dela do $70,-000 na leto. Zaloga se proda posebej. Cena je $7,500. Pokličite IV 5956 ali PR 3777, Wm. J. Aken Org. Corp. (19) 1974 E. 61. St. blizu Euclid Ave. (120) MALI OGLASI * Peč naprodaj Prodam rabljeno, toda dobro ohranjeno (kot nova) kuhinjsko peč Grand izdelka. Vprašajte po 4 uri popoldne na 1048 E. 71. St., spodaj, spredaj. t -(118) CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Mich The Lodge has 30 rooms with connecting showervand toilet. There are 17 cottages with prlVate shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. Ail sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outboard games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krašovec. Prop. Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg. Mich. Posestvo naprodaj V sobotq 19. junija 1948 ob 12:30 popoldne bo v uradu odvetnika Kushlana, 6411 St. Clair Ave., soba št. 7 naprodaj posestvo umrlega Louis Kosmača, ki se nahaja na Whitney Rd. v Strongsville, O. in ki ohsega približno 3 akre zemlje in deloma izgotovljena poslopja. Cenjeno je na $7,500 in najvišji ponudnik nad to ceno bo posestvo dobil, “Nisem si upal ... Ali se pogojno, da sodnija prodajo odo-spomijate tistega pisma, saj ni 1* i. Kupec bo tudi dobil zajamče-.?” no lastninsko pravico brezpla- dolgo od tega j “Oh, ko bi bila vedela čno. (June 14, 16.) iianjtrumriJTJiriri^^ VeirinKp, IVAN MATIČIČ bije Žagar. "Pomeniva ae nekaj drugega!" “Oh, če bi bil zdajle Lovre [LTLrmnjmrLmmnjTTUTrmjTri^ Jože in Lovre sta se komaj dobro pripravila, je bil Petrin že tu. Nemalo sta se začudila in Jože ga je vprašal: “Tudi vi ste prišli, oče?” “Tudi. Trebil bom pa drv bo treba napraviti in naklestiti ho-jevja za steljo.” Tako je rekel oče ter se lotil dela: obsekavati, klestiti in ruvati to divje' rastje, ki duši mlado smrekovje. Od časa do časa pa mračna pogleda tja čez mimo deblovja. Daleč tam notri prav tako nekdo klesti in trebi: to je žagar. Le poskusi, prekleti kragulj, prežati na Petrinove sinove! Petrin jih varuje .branil jih bo • kakor lev svoje mladiče. Medtem sta pa sinova čisto mirna sadila smrekice. Z neko ljubeznijo sta kopala jamice, posajala mlade sadike ter jim obsijavala koreninice z vlažno prstjo. “Lej, Lovre, ta bo rasla ko konoplja," je rekel Jože, vsajajoč vitko smrekico. “E, čez trideset, štirideset let bo zvezdam zvonila. Bog ve, kdo neki jo bo spodžagal?" “Kdo, morda prav ti sam,” mu odvrne Lovre. “0, rad bi jo videl, kako bo lepa takrat.” “Saj jo boš lahko, kdo ti bo branil. Mali Jožek ti bo pomagal in jo bosta požagala." “Saj morda res,” se nasmehne Jože. “Takrat bo že velik,' morda že oženjen, morda že Pe. trinov gospodar.” “Prav gotovo. Ti boš pa že pipico kadil in vnuke pestoval.” Jože se dobrodušno smehljaj, Ynvre naSaltu'je : ^Eno je goto- vo, kdo bo te smreke podiral: ali ti ali tvoji, sinovi, vsekakor pa jih bo Petrinova sekira." “To pa drži,” pritrdi Jože. “Veš, kadar hodim tod, si grem ogledat mlado hojo tam ob Škalčni poti. Veš, tam zraven je brelzno — in tista hojka je meni nekoč rešila življenje. Od tega je še dolgo, takrat je bila šibka hojca, jaz pa pobec. Zdaj se je že dokaj potegnila, a jaz je nisem pozabil in je nikoli ne bom .... V prij aznem pomenku sta sadila mladi zarod vzdolž po gozdnem deležu. Petrin je trebil vedno vštric; tam na oni strani za debli pa je motovilila Žagarjeva zgaga. Ko so bile mladike posajene, se je odpravil Lovre pripravljat 4\kmo: spekel je krompirja. Jože je vzel bariglo in se odpra-. vil po vode k studencu. Zakaj se ni spravil kuriti Jože, a ni po vodo šel Lovre? Je, mar Petrin tako odredil? — Ne, stari niti opazil ni, kako sta se sinova razdelila opravke. Je pač vseeno, kuriš ti ali Lovre. Jože hodi torej po deležu in pregleduje, da bi se ne’ vtiho-. tapil vanj kak gozdni tat ali bi tuje živinče ne coklalo mladega zaroda. Kako pa Petrin? Utrujen je bil pa se je usedel k'ognju, a na Žagarja je pozabil, pustil ga je iz vida. Žagar pa ni opustil svojih temnih nakan. Zlodej ga je držal neprestano na verigi. Glejte, kako oprezuje kragulj, kdaj se bo kdo izmed trojice odstranil, da se vrže zviška nanj kakor ujeda. In ko je slednjič opazil, da.odhaja Jože, je kar šinil za debli in v smer mladega Petrina. Spotoma si je usekal debelo bukovo gorjačo, jo oklestil ter spravil sekiro pod grm. Pa mu je zlodej zaplesal po glavi in ga vsega obsedel. Bil je morda za dva križa starejši od mladega Petrina, a je šel kot bi mu smodil pod nogami sam hudič. Vendar pa je hodil na primemo razdaljo vštric svojega cilja, ker ga ni maral prezgodaj ti, ne z nikomer. Znova je bežal, obšla ga je groza, ko je videi preganjalčev obraz: bil je tu ali oče!” vzdihne Jože poti- poln nedopovedljivega srda. naskočiti, da bi mu ne pobegnil ali poklical na pomoč. Šele ko sta bila dovolj daleč, ja jastreb naskočil. Mladi Petrin se je močno zdrznil, ko je nenadoma začutil kragulja za hrbtom. —- ‘T) Žagar, kaj greste tudi v'i k studencu?” ga je nagovoril Jože s prisiljenim nasmeškom. “Tudi,” odvrne Žagar in strupeno gleda Jožeta, ki je opazil težko gorjačo v njegovih ro^ kah. Škoda, si misli Jože, (ja ga ni že prej zapazil. Rajši bi se vernil ali pa očeta poklical, da bi ne bilo treba hoditi samemu v tako nevarni druščini, “Trebite, ne?" reče Jože da pretrga mučni molk. “Da, trebim," odvrne Žagar, a se ne gane z mesta, temveč ho, Če J>i bil tu Janez ali Miha, kdor koli od bratov, ki so tako dobri in močni! če ib! imel Jože vsaj nekaj v roki, sekiro ali kar koli, da bi se branil, s samo bariglo se ne more. Če bi zakričal na pomoč? škoda, ona dva sta predaleč, drugih gozdarjev pa ni slišati v bližini. Naglo šine Jože z očmi naokrog, ako bi bil v bližini kak kol ali vsaj kamen. Slednjič ga prešine edina rešilna misel: beg. Da, najbolje bo, obsedencu ubežati! In brž se je Jože zasukal pa se pognal v beg. “Ne boš me ne,” si je mislil. A Žagarju je sam zlodej podkuril pod nogami, zagnal se je za njim liki gladana zver. Jože je bežal, a dasi v nogah bolj uren od preganjalca, ni mogel teči kakor bi bilo treba. Moral je paziti na korenin j e, izogibati se skalam, parobkom in neštetim drugim oviram; mimo tega ga je navdajal še- nezanski strah pred steklo zverjo, ki se je kar skokoma zaganjala za njim. “Pustite me, kaj mi hočete, saj vam nisem nič storil!” venomer vrta z zlobnimi očmi __ ......__......_ v svoj cilj. Zato se tudi Jože|xako je kriknil obupno proseč, ~j. j(0 je gpfgvidel, da ne bo mogel ubežati. INajbolje bi bilo, da bi pobral kak kamen in se postavil v bran, a kaj, ko Jože ni bil pretepač, temveč dobričina; nikoli se ni pretepaval, ne s fan- ne upa naprej, ker se mu zdi Žagar zelo sumljiv. “Veste, hojke sadimo reče. “Pa sva ugibala z Lov-retom: Bog ve, kdo jih bo čez trideset ali štirideset let podiral . . Morda jih bova oba z Lovretom, ali pa tudi ne . . Saj veste, v takem času se marsikaj spremeni, hojce pa le rastejo in postanejo hoje. . Morda pa !e vedo, kdo jih je vsadil . . .” Kakor otrok je govoril Jože, a s strahom opazoval zver, ki se je pripravljala na skok. “Kaj čvekaš oslarije!" mu od- Suited For Swimming Mahoma je obstal, pretresljivo zastokal in klecnil. “Na, hudič, ifcu imaš za tepko!” Tako je siknil Žagar in vnovič dvignil kol. “Joo!” jekne Jože in pade naprej, na obraz. Roke in noge mu sunkovito zatrepečejo, potem oblAi telo nagibno. Žagar zaluči kol od sebe, nekajkrat močno zasope, nekaj zamrmra, nakar se obrne in gre, kakor zver, ki se je napila krvi. Polagoma se je Jože predramil iz težke omame. Zavedel se je svoje reve in se dvignil z velikim naporom. Po glavi mu je bobnelo in šumelo, a noge so ga WINGED BEAtrrr — Brilliant yellow velveteen makes a colorful base for the feathery wings that .trim this plateau bonnet, banded and veiled with regal purple. It’s a Walter Florell design, modeled by I Concbita Olmo. TTERE is a bathing suit in a new li fabric which combines serviceability with good looks. Made of Avisco spun rayon and cotton, the fabric is smooth-textured and remains unchanged by salt water. Note the smart detail of the cuff-edged bra top—and the flattering pleated skirt —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhajše šele prida jy komad drfealie. P.bmišlfal je, naj se vrne ali naj daljuje pot. Da, po vodo mora, žejen je in tudi ona dva sta žejna. Tam zraven je ležala barigla, pobral jo je in se opotekel. Kakor pijan je omahoval, a koprnenje po studenčini ga je vieklo dalje. Končno se je privlekel do studenca. Spiognil se je k skali— in pil, pil, zajemajoč novih moči. Ko se je ožejal. si je zmil obraza strjeno kri ter žalosten zrl v migljajočo živo vodo. Ob 101. rojstnem dnevu. — Kljub visokim letom je Mrs. Frances Acosta, ki stanuje v Laguna Honda domu v San Franciscu, še vedno' živahna in vesela. Ustna so mu drhtela, kakor v molitvi, oziral se je na božje razpelo in njegovo pohlevno okolje, oziral se po ljubki, tihotni dolini, poslavljal se je od 1 j ubljenega kraja. Zbogom, Branjiški studenec, zbogom, sveti izvir. Prav od otroških let ga je Pe- trinov Jože ljubil, tako rad ga obiskoval. Zdaj pa se poslavlja, zdaj pojde od tod, in težko, težko, če se še kdaj vrne . . . Branjiški studenec! Utrujenemu gozdarju daješ utehe in vračaš moči. Ali boš vrnil zdravje tudi Petrinovemu Jožetu? (Dalje prihodnjič.) Bolje ]pozm 'kot nlcckvr. — Mrs. Rose Koenig, stara 70 let,, ki je vred devetimi leti pi-išla v Zed. države iz Ogrskega, je prevkar prejela Spričevalo ali diplomo, da je skončala osmi razred s 75 drugimi odraslimi osebami, ki so pohajali večerne šole v Clevelandu. =r ' , ' =! i t 1 *»• l .< j' UTmmrLJirLrinnjTjmri^^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zomljiffa in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS TJTTLrLrumnjTrLnjTTmTi-rmjTriJTrmTiJTn n H OUR.WIVESZrHOUGH^WE.COUliP’ COMBINE TURNING IN[U5ED[ FATiWITH REHEARSING OUR ACT/! Z bicikolm preko Zed. držav. — Norma Jean Belloff, stara 19 let, je prevozila s svojim biciklom od svojega doma v San Diego. Calif, v Hartford, Conn. Slika jo kaže m biciklu, ko je na poti zopet domov. Potovanje na vzhod jo je vzelo ravno eno leto, ker si je s potoma hotela ogledati deželo: a, nazaj grede pa pravi, da bo šlo bolj hitro in da bo najbrže v enem mesecu že doma. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2736. 114« E. Slst St. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDEBJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 9605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lutslk. i Naiim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST" v Chicagi, na naslovu 1849 W, Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. UCIIE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENI READER" kateremu je znižana cena ff O Aft in stane samo: 9 CaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 SL Clair Are. Cleveland, O.