Ilustrirani Slovenec Leto IV Tedenska priloga »Slovencau (št. 116) z dne 20. V, 1928 Štev. 21 Lepote slovenske: Pogled na Bled s Straže v zgodnji pomladi, spredaj na levi hotel Pctran. Foto A. Čeme. 162 Iz volivnega boja v Ameriki Letošnje leto jo pravo voliviio leto, kajti razen fruntoskegn in neinškega parlamenta volijo tudi predsednika Združenih drža\. Volivni hoj jc /c v polnem razmahu in posamezne stranke pridno argumentirajo svoje dokaze tudi z batinami. Naša slika nam kaže velike demonstracije čikaškili brezposelnih, ki se tudi pridno udeležujejo voliviie agitacije. Henry Dunat zdravnik v 'Ženevi in ustanovitelj društva „Rdeči križ", ki je razširjeno danes že prav po vsej zemlji, dne S. t. in. smo praznovali stoletnico ustanoviteljevega rojstva. Nemški letalci v Nem Yorku 18. šievilki našega lista smo pr)-ročali o poletu nemškega aeroplana >Brenien'-. v Ameriko, ki se je izvršil sredi preteklega uiesira. Na-niesto v Ncwyork so zaradi slabega vremena i)rileto!i na Novo I'uiid-landijo. kjer so |)()pra\ili svoj precej poškodovan ;iero|)lan in čakali ugodnega vremena, šele JT. aprila so odleteli in prispeli naslednji dan v Newyork. kjer jih je sprejela ogromna množica (glej sliko na desni) z največjimi častmi. 1'speli polet Neince\ je olirabril zopet celo vrsto K-talcev po najrazličnejših državah, ki se pridno pripravljajo na nove polete preko .\tlanlskega oceana. Militarizem straši danes močneje, nego kdajkoli pred vojno. Vele\ lasti in majhni iiiLrodi napenjajo vse svoje sile. da bi čim najbolj dvignili s\ojo oboroženo moč. Združene države, ki nekoč skoro niti mislile niso na kako večje oboroževanje, žrtvujejo sedaj milijone in milijarde za ogromne ])omorske velikane; Angleži, ]tri katerih so kopne sile zavzemal(> komaj podrejeno mesto, uvajajo v s\ojo armado vse mogoče tehnične i/najdbe in novosti in celo premagana Nemčija, kateri so.hotele mirovne pogodbe udušiti vso oboroženo moč, si prizadeva na vse načine dvigniti svojo majhno armado do viška popolnosti, da bi tvorila v slučaju potrebe nekako ogrodje armade, ki bi jo sestavili iz članov raznih ^športnih« društev. — Slika nam kaže prizor z vaj nemške armade v popolni vojni opremi. K armadi so pritegnili v veliki meri tudi pse. ki jih vidimo tu z maskami za plin. 163 ZrinsKi in FranKopani Vri ra/.prodiiji \ f;iaMIiii Sialcii-hvig pri Slovenski Bislrici. ivjer sta gcs.po(larili ()l)e rodbini kraliio pred aretacijo, so l)ile nedavno prodane štiri /podoviiLsko in umetniško pomembne slike, to je obe, ki jili prinašamo, ter še sliki Petra in Nikolaja Zrinjskejra (junaka i/. Sij;eta). Baje so to edine slike navedenih hrvaških velino/ \ naši državi. .Slikal jih je v velikosti 50X60em k. Jakobenv leta 18()J. v P<'šti. najbrže |io dobrih starih bakrorisili. a ori-f;inalov ni vee. .Slikane so / oljem in so jako (loi)i(i ohranjene. Kupil je \se štiri slike pii razprodaji jj. M. Kov.šek i/ Maribora in (^esnlR NiRolaf ZrinsIcL Slovenci v Curđu .Sredi aprila je priredila ljubljanska Prosvetna /veza lepo tispelo romanje v Lurd. kjer praznujejo letos sedemiiesetletnieo .Marijinih prikazovanj M0.~JO. aprila). Udeležilo se je romanja 68 božjepotnikov, ki so se peljali éez Genovo in .Nico v .Marseille. Tu so si ofriedali riizne zanimivosti, nato so se pa odpeljali v l.urti, kjer so ostali 3 dni. — Na sliki s(v posneli romarji pred spod-r.jii cerkvijo v l.nrdu. .Sprejeti so bili .Slovenci jako prijazno in pri votlini so dobili preilnosli. ki jih n|)rava običajno ni' dovoljuje. Na povratku .so obiskali .\r.s, Paravle, Lyon in Padovo. Prosvetna zveza priredi letos še naslednja romanja in potovanja: I. v Lurd in Paris od 4.—16. julija, 2. v Kelmorajn od H.—18. julija in '•<. na Sv. Višarje 4. in 5. avgusta. Vsa pojasnila je dobiti pri navedeni zvezi. Silice K SlovensKemu biografsRemu leRsiKonu Jelenec Jože {*1890), arhitekt. Jaklič—Podgoričan Ivan (*1868), pripovednik. Južaič Rudolf (*1885), klasični filolog. 164 165 Potres Bolgariji Pogled na Plovdiv. "Potres na Bolgarskem Zaključim poročila v polni meri potrjujejo prvotno strahotne vesti (1 velikem potresu v Bolgariji. O mestu čirpauu. ki leži v južni Bolgariji in šteje 12.000 prebivalcev, pripovedujejo očividci, da je uničil že prvi sunek ilve tretjini mesta, ostala tretjina je pa padla kot žrtev nadaljnjih sunkov, du danes ni več kamna na kamnu. Llicc so večinoma nepre-hodi\e in več oseb je zblaznelo od stalnega podzemeljskega bobnenja, Šestnadstropna tobačna banka je kup betonskih plošč. Kralj Boris potuje po potresnem ozemlju in tolaži prebivalstvo. Kakor Cirpan sam, izgleda tudi vsa njegova okolica. Po cestah je videti globoko zevajoče zemeljske razpokline, premaknjeni so mostovi, nastale so nove reke in zdravilni vrelci so usahnili. Ljudem manjka hrane, obleke, vsega. Od 38 okoli.ških vasi jih kaže tako sliko 46. V Sofiji razen panike iii bilo hujših nesreč, le strešno tramovje jc pokalo. Zato je pa popolnoma uničen Plovdiv, ki šteje okroglo 100.000 prebivalcev. Uničenih je 5()00 hiš, 6000 hiš pa vsaj napol. Na desni v krogu: Porušeno skladišče tobaka v Plovdivu. Na. desni: l>±amlfa v Plovdivu s porušenim minaretom. .Spodaj : Porušena kat. cerkev v Kaločli pri Plovdivu. Razvaline tobačnih skladišč v Čirpanu Ranfenci pod milim nebom Most čex Marico v Plovdivu, ki ga je potres podrl. \ ])lovdivski okolici je uničenih vasi ir) ¦I4.000 prebivalcev je brez strehe. \ .sega skupaj so doslej ugotovili v potresnem ozemlju 17.102 popolnoma in 19.579 napol uničenih hiš, a brez vsake strehe je s tem 265.400 prebivalcev, ki prenočujejo po cestah in po poljih. Celokupno škodo cenijo na 2 iii |)ol milijardi levov. Kaj pomeni za malo Bolgarijo ta ogromna vsota, si lahko mislimo, saj zuaSa ves bolgarski proračun komaj 6.4 milijarde levov. Potresna katastrofa bo le Se poslabšala že itak precej neugodni gospodarski položaj države. Ta strahoviti udarec, ki jc zadel bratski bolgarski narod, kliče lift pomoč tudi nas Slovence, kajti 110 smemo pozabiti, da lahko zadene jutri tudi nas slična nesreča. Pred dobrimi ~iO leti je iloživel del Slovenijo potres, ki pa ni bil niti od daleč tako silen, in vendar sc nam prihajali tedaj darovi od vseh strani. V Sloveniji so je osnovala cela vrsta pomožnih akcij in naša dolžnost je, da prispevamo vsak po svoji moči, kajti: Hodimo u.iiiiiljeui, da bomo našli usmiljenje. Na levi v krogu: Ostanki kat. cerkve v vasi Papaxli. Na levi: Nova, po potresu nastala reka pri vasi 1'apazli. Spodaj : Podrta ^iša v Plovdivu. Iz strahu pred novimi potresi prenočuje prebivalstvo na prostem. Car noriš s princeso Evdoksifo med ponesrečenci. 166 Versailles Na levi: Glavni vhod v grad Versailles. \a (lesili: Fasada gradu Versailles iz parRa. Versailles Versailles je mesto, ki leži 19 km jugozapadno od Pariza in šteje 65 ti.soč prebivalcev. Toda (ločim je mesto samo i)rezponieml)no, je pa po vsem svetu znan tamošnji grad nekdanjili francoskili kraljev, ki je služil od 17. stoletja dalje za vzor ti.di drugim evropskim vladarjem. '/*.e kralj l.udovik XIII. si je zgradil tu lovski gradič, a Ludovik XIV. ga je preuredil v enega najkrasnejšili gradov na svetu, obdanega od čudovitih parkov, fontan. ribnikov itd. Okrog gradu je zrastlo potem |)ola-goina tudi mesto. V gratbi so prebivali vsi zadnji francoski kralji, dokler ni šele revolucija prisilila Ludovika XVI., da se je preselil v Pariz. Sedaj je izpremenjeiia nekdanja rezidenca mogočni i kraljev v ogromni narodni zgodovinski muzej. •• • • (".rad sestoji iz treh traktov. \ so \rtiio stran srednjega trakta zavzema steklena galerija, okrašena s slikami, ogledali, stebri itd. Posebno pozornost obiskovalcev vzbujajo tudi (ialerie des batailles«, kapela, gledališče i. dr. .Mogočen in prelep vtis dela tudi ogromni verzajski park s svojimi cvetiičnjaki. bazeni, vodometi, kipi. nasadi itd. V parku stojita tudi gradova Veliki in Mali Trianon. W'rzajski grad je bil pozorišče /uamenitili zgodovinskih dogodkov, ill je bil leta 1785. sklenjen mir nu'd I'laiicijo. .Severno .\ineriko in .'Viigiijo. pozimi leta 1870/71. je bil tii glavni stan nemških armad in dne 18. januarja I871 proglašen pruski kralj Viljem 1. za nemškega cesarja, a 28. junija 1919 podpisan mir med Nemčijo in entento. v gradu Veliki Trianon pa dne 4. junija 1920 mir med entento in Madjarsko. Velilcl vodomet v baseiiu I.atone. Na levi: Steklena gale-rlfa v gradu Versailles. Na desni: Peristil v Grand Triano-nu. Spodaj : 1>ogled na celokupni Grad Versailles in del njegovega parka. 167 Nil podlagi izkušonj. dobljoiiili pri obratu podobnih radiooddajnili postaj, kot je no\a ljubljanska, so preračunane zanjo območja, ki jih navaja zgorajšnji zemljevid, le navedbe so le približne, a strokovnjaki upajo, da dobimo v praksi še ugodnejše številke. .Seveda bo postaja glede na različnost terena segala ponekod nekoliko dlje, drugod zoiiet bližje, kakor je to pri v,seh postajah. Konec tekočega meseca bodo vsi ti podatki že tiatančno ugotovljeni s poizkusi, ker prične postaja v kratkem s poizkusniiui j oddajami. : Sergej .Vluiizloff: - Car Berendej. (Povest iz sibii'.skega pragozda.) 1. POGLAVJE. Kdo dnigi bi ,si bil pričel v tej ne.sreči puliti la.se. nemara bi bil še pri.šel ob pamet — a Vedeneju Savičii .so samo zadrlitele ustiiiee. ko je dobil slabo spoioeilo: čudno, kako se je znal mož obvladati! Prekrižal se je. — Božja volja, kaj hočemo! — to je bilo vse, kar so od njega čuli v odgovor. Pozneje so ga videli pomočniki, kako je stal v svoji sobi ob oknu, si stisnil rdečkasto bradico v iest in dolgo bogvekam gledal. Nikomur ni rekel, taj ugiba. Pravili so sicer potem, da je bila cvetka na oknu, kjer je stal, kakor poškropljena z roso. Morebiti so to res bile solze, a nikoli nihče ni videl, da bi on imel .solzne oči! Matvej Palic ga je zelo čislal in mu je veliko zaupal. Vedel je, da ne reče poslovodja niti besedice zaman in Aaruje gospodarjev denar kakor oko v glavi. V sobico, kjer je sedel gospodar, je vstopil ne-visok in zajeten mož z rdečkasto bradico: bila mu je klinasta z obrazom vred, kakor slikajo svetega .Marka-puščavnika. Obstal je na pragu in je pogledal Matveja Palica. — Stopi no sem . . . rad bi se pomenil s teboj! . . . — mu je ta rekel in pokazcil s kocinasto roko na stol poleg sebe. Vedenej Savič je tiho zaprl vrata in počasi .sedel, ne da bi se obotavljal ali se zahvalil za čast: videti je bilo. da je vajen te pozornosti pri gospodarju. Sedel je in roke prekrižal. — No, menda se bomo lahko obrisali. Savič, kaj?... — je pričel Matvej Palic in je lahko potrkaval s pestjo po mizi. Imel je to navado, če je jostal slabe volje. No, slaba bi predla tistemu, kogar >i imel v teh pesteh! Od kraja bi tuj človek sploh ne razumel kaj pred seboj vidi na mizi; imel bi nemara to pest za dober šartelj! — Slabo smo opravili v Irbitu," tristo pečenih! — Da, slab sejem smo letos imeli... — je pritrdil brezbrižno Vedenej Savič, — Naj še tako ugibam — vse zaman: v škripcih smo, denarja nam bo zmanjkalo... je nadaljeval .Vuanjevih: — na posodo pa ne maram prositi, nikoli si še nisem denarja izposodil... ' .Največji sibirski sejem. • . , . Naš modni Kotiček čipke kot modno blago. čipke se i)olj ali manj poslužuje doma-lega vsaka moda, prej pa so večkrat služile le kol okrasek in jih sedanja moda spet uvaja kol materijal /a celo obleko, \endar ostane tudi pri tem materijalu v veljavi priprostost, ki odlikuje sedanjo modo. Zato prihajajo za obleke v poštev le čipke z Miajninii vzorci; zahteva se čisto nov, izviren značaj tako v obliki kakor v snovi. 1'rednost imajo čipke iz materijala, ki sosveti; čipke iz sukanca so se morale umakniti v ozadje. Barve so vseskozi izbrane in ne kričeče: črna, temno modra, siva, beige; poleg tega pa tudi vse mogoče inačico rdeče barve. Da se učinek poveča, se kombinirajo čipke z drugim materijalom, za kar je na izbiro obilica možnosti. Iz čipk in svilenega mezlama se dajo ii. pr. nstvariti krasne večerne Ictnje obleke; čipke in georgette, cliina-krepp ali kreppsatin so pa kombinacije, ki so primerne tudi za popoldanske obleke. V najredkcj.šili slučajih sc za te kombinacije uporablja blago, ki je drugačne barve nego čipke, ker učinkuje enotnost v barvi mnogo odlično; le tod in tam je videti tuili sestave v različnih barvah: črno rožnato ali črno in belo. To so pa le izjeme, ki ne bodo prodrle. Oblike novih modelov iz čipk so zelo različne. Kljub temu, da se zvončaste oblike, ki se vlegajo mehko in učinkujejo mladostno in ljubko, najbolj prilegajo, najdemo vendar tudi mnogo ravnih oblek in plisira-nili modelov. Drobne gube sploh obvladujejo modo čipkastega materijala. Zelo svojevrstni so tudi modeli im rolant. ki so jih razstavili vsi veliki modni saloni; zanje se uporabljajo le tanke čipkaste tkanine, 1'osebna modna muhavost se očituje v dejstvu, da se čipkaste tkanine še na razne načine preparirajo: nekaterim se daje umetni blesk, druge pa sc s povoščenjeni napravijo medle. Nekaj novega je podloga čipk iz žimnatili port, ki povzročajo, da stoje zvončaste oblike in volants-i napeto. Primer nam kaže zadnja slika v naši skupini, kjer je dana prilika za tako podlogo, ki pa ni neobhodno potre1)na. Zgornji del modela je enostaven, brez vsakega okraska, označuje ga le peterokotni izrez. Dolgi, ozki rokavi so zelo priljubljeni in v toliko praktični, da je taka ojjleka primerna tako za večerne prireditve, kakor za popoldne. Dražestnu je obleka na prvi sliki (georgette s čipkanu). Za pasom šopek drobnih cvetic, ki soglašajo z okrasjem na klobuku. Novo kompletno obleko iz čipk predučujeta obe srednji sliki: na levi kot popoldanski model (z jopico), na desni (brez rokavcev) kot večerna obleka. Izdelava je enostavna: gladek zgornji del s četverokotnim izrezom in ozek trak kot pas; spodnji del (krilo) v treh volants-ili. ki so s taftom obrobljeni in plisirani, — Bolero jopica je istotako obšita s talloni. Dvojna moda v klobukih. .Moda v klobukiii lelos ni enotna. Dočini se nosi z enostavnimi oblekami vs(>lej le mali, ozkokrajni klobuk odnosno slamnik, zahtevajo elegantni popoldanski modeli širokokrajne oblike iz klobu-čevine, fantazijske slame ali pa kombinacije. — Saj tudi ni treba, prosim . , . \ edeiicj Savie je pioniaknil prste: — saj iinaino dosti na dolgu. Lahko 1)01110 kaj izterjali od dolžnikov, pa ho vse opravljeno! — Če jim pa še ni potekel plačilni rok! Saj nima nihče denarja! — je vzkliknil Matvej Palic; — saj sem že posku.šal danes, pri inarsikutcrem sem ])otrkaI, pa kaj, vsi pravijo: prav rudi bi plačali, a ne moremo! — Ko l)i hilo res! .Samo tajijo denar... Pri vsaki hiši ga imajo zadosti .., Matvej Palic je skomizgnil z rameni; —. Pa vendar ni riha, da hi ga z vršo ujel! Poglavitna reč pa je to. da ne maram govorice. Takoj me hodo pričeli opravljati, češ da je .\nanjevih v zadregi , . , — vSaj hi lahko slare dolžnike malo požgeč-kali... Imamo take, ki že davno nimajo nobene vesti . . . — Kdo pa naprimerj' — je podvomil .Matvej Palic. — No, recimo Vahilin . .. Petra Mosejič. Odšteli sto imi pred petnajstimi leti pet tisoč .srebrnih rul)ljev kakor nič.* lakrut se je vam priklanjal do tal in vam ohljuljoval vse povrniti, čimprej si ho opomogeL Kje pa so zdaj ti denarei, |)rosim? " Srebrn rnbelj je veljal 3''2 papirnatih po finančni reformi grofa Cancrina 1. 1859. — Saj sem nanj mislil ... se je odzvni Matvej Palic - a kje je zdaj i:' Izginil je kakor kafrii ... — Sem že dobil sled. prosim . . . — Oi* kje \>i\'^. — se je razvnel Ananjevih: — po kom si zvedela — Srečal sem včeraj dva znana kramarja iz .Miiuisinskega. Pravila sta. da je |)osti\l Petra Mosejič liogataš: prodaja na debelo živino v Irkutsko. — Kje )a hiva zdaj i* V .Minusinskem? — Še K)Ij daleč, prosim... v Urjanhajski deželi ! — To pa je nemara tam, kjer so že .Mongoli? Onstran Sajanskih gora:* — Baš tam. — Glej ga!... to je pa daleč... .Matvej Palic si je popraskal tilnik. — A pet tisoč srebrnih rub-Ijcv bi nam bilo menda zadosti, kaj? — Še več kakor zadosti, mislim... — Hm... a kako naj pridemo do njih? To n>i dela preglavico . . . — Bomo pač morali koga poslati. .Morda pa čaka tudi Petra Mosejič prilike, da hi plačal. — Koliko dni hoda pa se šteje do tja? — Vprašal sem one kramarje: kakih dvajset dni sc nabere. (Dalje prill.). Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani