Arhivi 26 (2003) s, I. sir 7 fr 7 UDK 929 Oblak Čanu M Brane, bod te t^io! BRANE KOZINA mag., Qircktor, Zi'odovinsk: arlcv Ljubljana, Mestni trg 27, SI-1000 Ljubljana Ko sta me dr. Matevž Košir in Tatjana ^enk (glavni urednik m tehnična urednica glasila Arhivi) povabila, naj ob letošnji številki Arhivov, ki bo zaznamovala jubilej - 70-lct;nco Manje Oblak-Čarni. pripravim kratek prispevek, sem pred meseci takoj privolil, da zapišem nekaj sponi'.tiov (ki me vezejo) na najino devet let trajajoče sodelovanje v Arhivu Slovenije Ko pa sem se lotil pisanja, sem spoznal, daje človekov spomin podoben švicarskemu siru, vsebma je viuna. a jo v njej nešteto lukenj Zato bo ta zapis teincl|il i/U|učno na le nekaterih dogodkih, ki so mi še posebej ostal, v spominu ir. so le kamenčk' v mozaiku naj nega uspešnega sodelovanja. Članek je napisan izključno po sporr - ■ 11J i .i na podlagi mojega subjektivnega odnosa do jubilantke. Nc spominjam se natanko tistega 16 julija 1^84, ko sem po odsluženi vojaščini prvič kot bodoči arhivist oziroma novi član kolektiva takratnega Arh'va Socialistične Republike. Slovenije. prestopil prag znane Gruberjeve palače v Zvezdarski 1. Venetno je bil ust- ponedeljek zelo vroč. Mentor Marian Zupančič me je napovedal ir, direktorica Marija Oblak-Čan. sprejela že prvi dan. Občutel je bil še malcc "vojaški". Ze po nekaj minutah pogovora sem spoznal, da -mam za sogovornico človeka. Ki se zna pogovarjali, zna poslušati zna pu tudi človeku povedati, da služba ni več študentsko obdobje jn da od mene pričakme delovno disciplino Sc dveh stvari se spomimam V pogovorih im je nakazala možnost za nadaljne izobraževanje. Tega sem bi! vesel saj sem o (em razmišljal že med služenicm vojašč"ie. Puudarila pa je, da je potrebna velika mera samostojnosti pri delu in tudi odgovornosti, predvsem pri izločanju gradiva, kajti gradivo za obdobje po letu za to sem bil določen - je bilo v piecejšnii meri še neurejeno. ( eprav so b>l pogovori kratki sem njene besede, predvsem o odgovornosti do gradiva, Se dolgo premlcval in se spraševal, ali bom zmožen pravilne presoje Moram povedati, da so b.le skrbi skoraj odveč, saj sem imel ob mentorjih Marjnnu Zupančiču, Vladu Sunčiču in vodji oddelka Petiu Ribnikarju vso potrebno oporo. Po dobrih štirih mesecih dela v arhivu je imel celoten kolektiv strokovno ckskun.ijo v Zgodovinski arhiv Ptuj, kjer so odprli obnovljena skladišča, in otvoritev razstave ter podelitve državnega p iznanja v Pokrajinskemu arhivu Maribor. Gostoljubir ptujski kolegi so nam že ob piihodu pripravili nepozabno pogosniev; ni manjkalo tudi znanih štajerskih vin (op., takrat šc ni bilo Ki-brovega zakona). Tako smo biii na otvornvi azstavc že kai dobre vol|e. Na otvoritvi sva stala skupaj z gospo Marijo, ko je neki starejši gospe poslalo slabo. Direktorica ini je. namignila, naj ji pomagam in jo odpeljem na ;>veži zrak. Še danes nc vem, ali je vedela, da sem bi1 svežega zraka bol, kol gospa potreben sam. Hvaležen sem ji bil za to nalogo. Ekskurzija seje končala v minski klel" gospoda Klasinca. Ne smem pozabiti, da so nas tudi mariborski kolegi lepo spreiel Nikoli ne bom pozabil vožnje nazaj v ljuhljano. Skupaj sta na avtobusu sedeli ga. Marija m Ema Umek V svoji mladostniški razposajenosti sem povedal nekaj šal ki si jih danes ne bi dovolil, da ne govorim kolikokrat smo na mojo "zahtevo" zapeti tisto narodno -Pleničke je prala .. Naslednji dan sem pričakoval "raport" Direktorica me je srečala na stopnicah (raporta m bilo) Na moje opravičevanje mi je odgovorila prbližno takole: "Tudi poveselit seje potrebno, bdi ste enkratn vse |e bilo v redu, zavedajte pa se, da smo danes zopet v služb, ijCcprav sem nji razposajen tud na naslednjih ckskurzi|ah nikoli K ARHIVI 26 (2003), it; 1 Umne kO/IVA. Hrano, hodile lilio!. sir % S Vrhnika 16. ¡0. 200! Ra~slava "Atelje tišla " in srečanje s krajam Arhiv Republike Slovenije, f ototeka m bilo problemov Po njenem pičelii jc- ravnala tud njena naslednica Ema Umek Se danes ju spoštujem, ker sta znali v skladu s svojim' pooblasti"! zahtevali disciplino pri delu ; i dovoljevali razposajenost n zabavo, seveda, zunaj službenega časa Še en dogodek mi bo ostal v živem spominu na go. Marijo. Leta 1^91 mi je direktorica ponudila možnost, da nadaljujem evidentiranje arhivskega gradiva v čcškil. arhiv ih. Nadaljeval naj b, delo, ki sta ga do tedaj opravliala ona in g. Peter R bmkar. Z njeno mentorsko pomočjo sva skupaj 7 direkorjem Arhiva Bosne, in Hercegovine g. Matkom Kovačcvičem končevali evidentiranje gradiva v arhivu Karlove univerze v Pragi. Čeprav je bil g Kovačevič vodja takratne jugoslovanske delegacije :e ga. Marija uspešno vodila vse pogovore m vod la strokovno delo. Po uspešnem "usposabljanj' v arhivu so nam gostiteijt preskrbeli za nedeljo dopuldne vstopnice za koncert. Ne spomnim se natanko programa in ■zvaialcev, vem pa, dajo bi koncert v čudovit' dvorai na Staromestkih niimcst h En starem zvonu Ko nam jc gospa Syrova, ki je na ( cški arhivski upravi skrbela za mednarodno sodelovanje, izročala vstopnice, sem jih lahkomiselno žc vnaprej zavrnil, češ da si bom raje individualno oglc-dal Prago, saj sem bil tam prvič. Ga. Marija me v tem trenutku res prvič grdo pogledala. V sekundi sem spoznal, da sem naredi» veliko neumnost. V tej sekund-, morda dveh, treh mi je ostro rekla. Brane, bodite tiho':. Sledila jc poučna "pridiga" o obnašanju do go-strtcliev in predstavljanju države