Poti in stranpoti
Pojav anonimnih pisem, ki jih neznani avtoiji ponavadi pošiljajo posameznim forumom ali najod-govomejšim družbenopolitičnim delavcem, ni nov. Z njimi največ-krat želijo opozoriti na določene nepravilnosti ali konflikte, ki so prisotni v nekem družbenem oko-lju. Ker pa tudi naša družba ni brez konfliktov, še posebej, če upoštevamo, da spremembe v družbenem razvoju temeljijo na stališču, da vse poteka prek boja nasprotij, kar pa ni nič drugega kot konflikt, se moramo sprijazni-ti s tem v vsakodnevni praksi. Pri tem je pomembno oceniti, kakš-no težo imajo posamezni proble-*-rni in na kakšen način zadeve rešnjemo.
Razprava o predlogu sklepov 13. seje predsedstva CK ZKJ je potrdila usmeritev, da je potreb-no še nadalje krepiti in razvijati politični sistem socialističnega samoupravljanja. Zakaj se torej posamezniki raje poslužijo ano-nimk, kot pa institucij političnega sistema, ki omogočajo vsakomur, da na ustaven in zakonit način sodeluje pri razreševaryu posa-meznih vprašanj. Seveda z močjo argumenta in v demokratičnem soočanju različnih mnenj.
Ali gre pri tem za oportunizem, bojazen pred sankcijami, nezna-nje ali pa celo za načrtno dejav-nost posameznikov ali skupin, ki želijo s tem ustvariti določene ci-lje in vznemiriti delavce znotraj in zunaj OZD?
Kdor uporabi anonimko za podlago svojega delovanja in ne pretehta dovolj vseh možnih po-sledic, lahko naredi s tern veliko škodo. Še zlasti v sredinah, kjer
želijo na vsak način odkriti le av-torja, ugotavljanje resničnosti tr-ditve v anonimnem pismu pa ostaja pri tem nepomembno. Ce se anonimka nanaša na neko te-meljno družbeno sredino, je le tej prvenstveno treba omogočiti, da sama oceni smiselnost obravna-vanja anonimke oziroma ugotav-ljanje resničnosti očitanih sla-bosti. Vsaka drugačna pot pome-ni nezaupanje v sposobnost sub-jektivnih sil in samoupravnega načina razreševanja teh vprašanj v temeljnih družbenih celicah.
Vsakršno neargumentirano su-mničervje domnevnega avtoija ali določene skupine ljudi, še zlasti javno, pa nikakor ni v skladu z moralno-etičnimi merili in ima lahko škodljive posledice. Su-mničenje, naj bo kakršno koli že, človeka moralno ubija. Če gre za večjo skupino Ijudi, pa ima tak način lahko še več negativnih učinkov. V OZD nastajajo dife-renciacije med posameznimi de-lavci, če pa gre za vodilne delav-ce, hitro nastanejo klike, po nepo-trebnem se zaostrujejo odnosi in znotraj posameznih sredin pride do različnihpritiskov, suspenzov, groženj za razrešitev, včasih pa tudi odhoda večjega števila delav-cev iz organizacije, kar vse slabša varnostno-politične razmere.
Prav gotovo je argumentirano stališče vodstva ZKJ, po katerem naj anonimk praviloma ne bi obravnavali. To stališče je treba upoštevati! Praksa pa vendarle opozarja, da je v vsebini preneka-terih anonimk tudi veliko resnice in dobronamernosti. Zato gotovo ne kaže vseh anonimk obravnava-ti na enak način!     Stane Župančič