Naše teinje in zahteve Predlogi za finančni zakon za leto 1937.1938. Vsako leto se skupno z državnim proračunom sprejme v narodni skupščini tudi finančni zakon, katerega določbe imajo zakonsko veljavo. Vsi zakoni, ki se pokažejo v praksi kakorkoli pomankljivi ali nepopolni, se spopolnjujejo in popravljajo s finančnimi zakoni. Ze več let se trudi naša stanovska organizacija, prepričati odločujoče faktorje. da je nujno potrebno sprejeti v finančni zakon gotove določbe, ki so velikega pomena in naravnost življenjske važnosti. ne samo za učiteljstvo, marveč predvsem za šolo in narodno prosveto. Težko bi bilo iznašati prav vse težnje in potrebe, za nujno pa smatramo poudariti najvažnejše predloge Kičiteljskega udruženja za finančni zakon. O vprašanju učiteljske stalnosti se razpravlja po vseh učiteljskih zborovanjih, mnogo smo o tem že pisali tudi v našem Hstu, toda to vprašanje je še vedno odprto. Uzakonitev stalnosti učiteljstva narodnih šol v službi in na službenem mestu je najneobhodnejša potreba narodne šole in učiteljskega stanu. Učitelj, ki hoče v šoli dosegati vsaj zadovoljive vzgojne in učne uspehe, se mora poglobiti v otrokovo duševnost in spoznati vse okolnosti, ki vplivajo na otroka in njegov razvoj. Vse to pa je nemogoče brez. temeljitega poznanja službenega kraja, njegovih gospodarskih in socialnih razmer. Študij vsega tega je odvisen od resnega dela, ki mora biti neprekinjeno in sistematično razdeljeno na daljši čas. Težka je ta učiteljeva naloga, toda izvršil jo bo, če bo imel potreben mir, da se lahko vsega posveti svojemu delu. Vsaka prekinitev dela v šoli in vse kar jemlje učitelju mir in duševno ravnovesje, otežkoča in cnemogoča učne in vzgojne uspehe. Interesi šole in uspehi šolskega dela so torej, ki nam narekujejo zahtevo po stalnosti. Vsemu učiteljevemu delu v šoli in izven nje povzročajo neizmerno škodo prav premestitve po službeni potrebi, tudi če ta ne obstoja, in to celo sredi šolskega leta. Nujno je potrebno odstraniti vse škodljive vplive, ki ogražajo uspehe narodne šole, kar se more zgoditi zgolj z uzakonftvijo stalnosti za učiteljstvo. Naše gmotno stanje je od leta do leta slabše. Uredba o draginjskih dokladah iz leta 1935. je temeljila predvsem na trditvi, da so se cene vsem življenjskim potrebščinam znižale. V zadnjem času pa cene stalno naraščajo in je zaradi tega postal položaj državnega uradništva naravnost brezupen. Eksistenca uradniških družin je ogrožena. Zato je potrebno, da se službeni prejemki zvišajo, kar bi se najlaže uredilo z ukinitvijo uredbe o osebnih dokladah iz 1. 1935. in s ponovnim uveljavljenjem uredbe o draginjskih dokladah iz leta 1932. Težko gmotno stališče državnega uradništva so pojasnile vse uradniške organizacije v posebni spomenici, ki je bila pred kratkim poslana gospodu predsedniku ministrskega sveta. V neposredni zvezi z ureditvijo gmotnega stanja učiteljstva je tudi avtomatično napredovanje v položajnih skupinah. Učiteljstvo je že innelo avtomatično napredovanje, toda z zakonom o uradnikih iz leta 1931., ki predvideva v § 46. sistemizacijo mest, je bilo avtomatično napredovanje ukinjeno in je napredovanje od takrat dalje vedno težavnejše. v pokojnino. Zaradi tega so mnogi učitelji odnosno učiteljice v nevarnosti, da zgube 10, 15 ali še več službenih let. Upoštevati je treba dejstvo, da se je prav to učiteljstvo pred vojno nacionalno zelo eksponiralo in zasluži, da se mu priznajo leta, prebita na teh šolah, v državno službo, v pokojnino in za nje odmero. Prizadeto učiteljstvo je s svojim požrtvovalnim delom zaslužilo, če že ne več, vsaj toliko kot učiteljstvo na bivših šolah, potujčevalnicah našega naroda. V kompleks tega vprašanja spada tudi priznanje časa, prebitega v narodno obrambnem delu po 1. 1919. V zadnjem času je postalo aktualno vprašanje nostrlfikacije izpitov. Učitelji jugoslovanske narodnosti, ki so polagali zrelostnl ali praktični učiteljski izpit na ozemlju bivše avstroogrske monarhije v zasedenem ozemlju, in to po ratifikaciji rapalske pogodbe, bodo morali polagati ponovno oba izpita, in to pred sprejemom v državno službo. S to določbo je prizadetih precej naših tovarišev kontraktualcev, ki bi morali sedaj ponovno polagati po novih predpisih ne samo praktični, marveč tudi zrelostni izpit. Ker je veljala določba, da je pridobil učitelj kontraktualec pogoje za sprejem v državno službo tedaj, če je položil dopolnilni izpit iz nacionalne grupe predmetov, tedaj bi bilo povsem na mestu, da se s finančnim zakonom določi dostavek k § 71. zakona o narodnih šolah, ki bi dovoljeval nostrifikacijo zrelostnega in praktičnega izpita s položitvijo posebnega dopolnilnega izpita iz nacionalne grupe predmetov. Nujno je tudi potrebna določba, da se všteje v državno službo čas, prebit v pogodbeni službi. Že od leta 1931., ko je stopil v veljavo uradniški zakon, ki ne predvideva zvanja učiteljic ženskih ročnih del, se leto za letom ponavljajo predlogi za uzakonitev tega zva- nja. S tem bi bilo namreč rešeno tudi vprašanje napredovanja onih učiteljic ročnih del, ki jih je uradniški zakon zatekel v državni službi. Potrebne bi bile tudi določbe, ki bi dopolnjevale § 110. uradniškega zakona glede odpusta iz državne službe. Predvsem pa je potrebna ukinitev zakona o avtentičnem tolmačenju § 110. uradniškega zakona z dne 27. decembra 1932. Tudi odredba § 30., odstavek 1., finančnega zakona za leto 1933./1934., ki izpreminja §§ 51., 84. in 113. zakona o narodnih šolah, naj bi se ukinile in bi ponovno veljale določbe glede maksimalnega števila učencev v enem razredu (40) in glede stanarine, ki pripada vsemu učiteljstvu, poročenim prav tako kot samskim. Tudi dodeljenemu učiteljstvu naj se vrne pravica do stanarine. Določba o oprostitvi razrednega pouka onih upraviteljev na šolah z 12 razredi bi bila s tako določbo ponovno uveljavljena. Za nova postavljenja učiteljskih pripravnikov bi bilo nujno potrebno v novem proračunu kreirati vsaj 2000 novih pripravniških mest. Že v prejšnjih letih je stavilo naše udruženje predlog, naj bi se vsi učitelji, ki morajo podati ostavko na državno službo zaradi odslužitve kadrovskega roka, ponovno sprejeli vanjo takoj po odslužitvi vojaške dolžnosti. Z lanskim finančnim zakonom je stopil v veljavo nov disciplinski postopek za učiteljstvo. Doslej pa ta postopek še ni uveden, ker je šele pred kratkim izšel pravilnik. Toda za učiteljstvo bi bil povsem zadovoljiv le disciplinski postopek po določbah uradniškega zakona. Le ta bi povsem ustrezal organizaciji prosvetne stroke in bo prilagoden razmeram, v katerih učitelj živi in dela. Vsa ta vprašanja in še nekaj drugih obravnava poseben predlog, ki ga je izdelala ljubljanska sekcija JUU za finančni zakon za leto 1937./1938. in je bil v podrobnosti obrazložen predložen na odločilno mesto. Mnogi morajo čakati leta in leta, a na vrsto ne pridejo. Če bi se pa uvedlo avtomatično napredovanje, bi odpadle vse neprijetnosti, ki jih povzroča dolgotrajno čakanje na napredovanje. Akontaclja na pokojnine je pereče vprašanje zadnjih let. Mnogi državni uslužbenci zbole in postanejo za službo nesposobni kljub temu, da so se zdravili 12 zaporednih mese- cev. Na podlagi komisijskega zdravniskega trrtri _rio c_r\ -i-oli^i iioliivnPHPI n^Ti^Artitli Tlltll \jlO7110izvida so taki uslužbenci pozvani, naj vložijo prošnjo za upokojitev. Toda čakati morajo na upokojitev in pokojnino večkrat zelo dolgo. Ako si je pridobil uslužbenec pravico do pokojnine na podlagi nesporno vštetih službenih let, je podan razlog za njegovo upokojitev in je upravičen prejemati pokojnino. Če ta ne more biti takoj nakazana, naj bi ga akontacija rešila iz velike gmotne stiske. Večina uslužbencev je brez vsakih sredstev za preživljanje in pade v najhujše pomanjkanje, če mora delj časa čakati na nakazilo pokojnine. Najtežje je pač onim, ki morajo v pokoj zaradi bolezni, ker so jim nujno potrebna tudi sredstva za zdravlienie. Vsi taki orimeri bi sredstva za zdravljenje. Vsi taki primeri odpadli, ako bi vsakdo, ki gre predčasno za- „ .radi bolezni ali po odsluženih letih v pokoj,takoj, ko mu prenehajo teči aktivni pre-jemki, dobil nakazano akontacijo na pokoj-nino. Da bi bil ta predlog laže sprejemljiv,je izdelalo udružcnje tudi posebno tabelo, na osnovi katere naj bi se nakazovala akontacija na pokojnino v višini ustrezajoči odstotku pripadajoče pokojnine. Učiteljstvu, ki je službovalo na šolah bivših verksih avtonomij in privatnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda, se ne vštevajo ta leta