Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Odmera pokojnin nastavljencem.
(U. S. Ž. J.)
Slaba stran marsikaterega pravilnika ali zakona je, da je nejasen v posameznih odredbah, ki se dajo različno tolmačiti, odnosno, da so si odredbe posameznih členov med seboj v kontradikciji. V več državah je za take slučaje uvedena praksa, da se nejasnosti tolmačijo vedno tako, kakor je to v prilog uslužbencev, odnosno se v slučaju kontradikcije dveh členov smatra kot veljavna ona odločba, ki je za uslužbence ugodnejša. Zopet v drugih državah pridejo take nejasnosti takoi pred poseben forum, ki izda principijelno tolmačenje.
Tudi novi zakon o državnem prometnem osobju, ki je bil s 1. julijem 1931 uveljavljen, omogoča v več členih različno tolmačenje ter je Ministrstvo saobraćaja nekaj tolmačenj že izdalo. O teh tolmačenjih pa se more ugotoviti, da so v neprilog uslužbencev (n. pr. tolmačenje o pravici na letni dopust). Ena največjih nejasnosti zar kona pa je ravno v določbah o odmeri osebne in rodbinske pokojnine uslužbencem. O tej nejasnosti smo že pisali v strokovnem vestniku v zadnji številki, vendar se moramo danes ponovno povrniti na to za vse nastavljeno osobje najvažnejše vprašanje, ker nikakor ne gre, da bi osobje sedaj po desetih letih izgubilo one pravice, ki si jih je že davno priborilo in skozi desetletja uživalo.
Po prejšnjih predpisih, ki so veljali vse do uvedbe zakona iz leta 1923, se je nastavljencem' vračunalo pri odmeri penzije vsa ona službena leta, za katera so vplačevali prispevke za penzijski fond ter so imeli uslužbenci priliko za penzijo službena leta dokupiti.
Leta 1923 je zakon o državnem prometnem osobju na novo uredil vprašanje odmere penzij ter je za vse prevedeno osobje ukinil obstoječe penzijske fonde, ukinil je plačevanje prispevkov za starostno zavarovanje ter je prevzel izpiačiio pen-zij v breme erarja. Istočasno pa je odredil, da se za odmero penzije računa ves čas neprekinjene železniške službe od dovršenega 21. leta, ne oziraje se, ali je vršil službo kot delavec ali kot nastavljenec. Na ta način se je nato odmerjala penzija vsem, neoziraje se, kdaj so bili nastavljeni, vse db leta 1929, ko je glede odmere penzij nastopila sprememba v toliko, da je izšel poseben zakon o pridobitvi pravice na penzijo, ki je predpise v. toliko poostril, da je zahteval od uslužbenca, da mora odslužiti 10- let kot nastavljenec, da zadobi pravico na penzijo, vendar so se mu po desetih letih nastavljene službe vračunala vsa prejšnja službena leta.
Novi zakon od 1. julija 1931 pa ima radi odmere penzije toliko nejasnosti, da se postopa sedaj kar na več načinov:
1.	prvi dekreti, ki so bili izdani na podlagi določb novega zakona, so vračunali železničarjem za odmero penzije tako od osnovne plače, kakor položajne doklade, ves čas železniške službe po 18. letu starosti ne glede na to, ali je bil nekaj časa
v staležu kot delavec in nato šele nastav- I Ijen. Poleg tega so redno priračunali pribitek za eksekutivno službo ter južno-že-lezničarjem tudi dve in pol vojna leta z upoštevanjem določbe § 124, tč. 5.
2.	Ministrstvo saobraćaja pa je v onih dekretih, ki jih je samo izstavilo, zaračunalo po 1. juliju 1931 upokojenim železničarjem za odmero penzije le čas od dneva nastavitve ter južno-železničarjem ni priznalo dve in pol vojnih let.
3.	Med tem časom pa je tudi Glavna kontrola dobila prva rešenja o odmeri .penzije od ljubljanske direkcije ter je na svoji seji sklepala o pravilnosti teh rešenj. Glavna kontrola ni doslej osporavala vračuna-nja vseh službenih let, torej tudi delavskih, na podlagi čl. 258 tč. 3 za odmero penzije od osnovne plače in topogledno doslej ni vložila pritožbe. Enako ni osporavala vra-čunanja dve in pol vojnih let južno-železničarjem. Iz tega bi sledilo, da si glavna kontrola tolmači čl. 258 zakona tako, da se imajo delavska leta po 10 letih nastavljene službe vsaj vsem onim, ki so bili nastavljeni do 1. 9. 1932, vračunati za odmero penzije od osnovne plače. Pritožila pa se je Glavna kontrola proti vračunanju delavske službe za odmero procenta penzije od položajne doklade ter utemeljuje svojo pritožbo s čl. 131 zakona, ki pravi, da se računajo v tem paragrafu predvidena leta le leta nastavljene službe. To je stališče Glav-
Dne 7. II. 1932 se vrši v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice skupščina bolniškega fonda, za katero so naši sodruffi skupščinarji vložili sledeče samostojne predloge:
ne kontrole, ki bi moralo biti kolikor toliko merodajno tudi za železniško upravo.
4.	Zadnji dekreti pa, ki jih je tekom decembra izstavila ljubljanska direkcija — baje že po navodilih iz Beograda — pa priznavajo za odmero penzije leta od dneva postavitve za pripravnika, medtem ko prejšnje delavske službe več ne upoštevajo, upoštevajo pa še vedno južno-železničarska vojna leta (n. pr. rešenje vdove Božič).
Ako pogledamo ta štiri stališča, vidimo, da se prvo stališče ljubljanske direkcije in stališče glavne kontrole kolikor toliko krije in se razlikuje le radi položajne doklade. Enako pa se zopet krije stališče Ministrstva saobraćaja z zadnjimi rešenji ljubljanske direkcije, samo da so rešenja ljubljanske direkcije v toliko boljša, da priznajo vojna leta in pripravniško leto, medtem ko Ministrstvo priznava le od dneva nastavitve.
Prizadeti so doslej vložili pritožbe tako proti rešenjem o odmeri penzije, kakor tudi ugovore proti vloženim tožbam Glavne kontrole in bo tako Državni svet moral v splošni seji izdati tolmačenje, kako naj se železničarjem penzija odmerja.
Edino pravilno stališče, ki ga bo Državni svet, ako se bo spustil v temeljito presojo nastalega položaja, moral zavzeti, je, da se ima za vse ono osobje, ki je bilo nastavljeno do 1. 9. 1923, upoštevati določbe § 258 in vračunati vsa službena leta za odmero penzije. Državni svet bo moral tudi odkloniti pritožbo Glavne kontrole, ki osporava vračunanje dnevničarskih let za odmero procenta penzije od položajne doklade, ker tožba Glavne kontrole tozadevno ni utemeljena v zakonu.
Zakon o državnem prometnem osobju iz leta 1931 se deli na dva dela, in sicer na prave zakonske odredbe ter na prehodne in zaključne odredbe. Prehodne in zaključne odredbe veljajo v glavnem za vse dne 1. julija 1931 nastavljeno osobje, del teh odredb pa velja izrecno za ono osobje, ki je bilo nastavljeno že 1. 9. 1923.
Da se zakon o državnem prometnem osobju lahko tako deli, je razsodil Državni svet v konkretnem slučaju že leta 1928 z razsodbo štev. 23.931, v kateri je za stari zakon izrecno dejal, da zamore čl. 211, ki je med prehodnimi naredbami, veljati samo za ono osobje, ki je bilo dne 1. 9. 1923 že nastavljeno, medtem ko velja čl. 123 tudi za kasneje nastavljeno osobje, ki pa ne more biti deležno ugodnosti čl. 211 (ta člen je predvideval, da se računa za napredovanje ves čas, ki se računa za penzijo) in je bilo to osobje kasneje, neoziraje se na službena leta, nastavljeno samo v prvo stopnjo plače.
Že po analogiji bo moral' Državni svet tudi v spornem vprašanju veljavnosti čl. 131 in 258, ki sta si v kontradikciji, zavzeti isto stališče. Čl. 131 je stalna zakonska odredba, ki predvideva, da se za odmero procenta penzije od položajne doklade računa le nastavljena služba. Ta člen more veljati le za ono osobje, za katero ne pride v poštev s 258 zakona. Ta paragraf je med prehodnimi odredbami in predvideva posebne ugodnosti samo za ono osobje, ki je bilo nastavljeno pred 1. septembrom 1923 in bo upokojeno po uveljavljenju novega zakona, t. j. po 1. juliju 1931. Ta člen izrecno odreja, da se takemu osobju računa od službene dobe, prebite pred 1. septembrom 1923, za odrejanje količine penzije poleg časa iz § 124 (torej poleg nastavljene službe) še čas, ki ga je prebil na železnici po dovršenem 18. letu v svojstvu stalnega dnevni-čarja.
Besedilo tega člena je tako jasno, da se ga ne more nikakor drugače tolmačiti in ne dopušča ločitve odrejanja penzije od osnovne plače in od položajne doklade, marveč pravi, da se odreja v splošnem količina penzije z upoštevanjem- dnevničarskih let.
Upamo, da bo Državni svet zavrnil tudi pritožbe Glavne kontrole in da bo tako za vse pred 1. 9. 1923 nastavljeno osobje obdeljalo prvotno stališče ljubljanske direkcije, t. j. da se za odmero penzije tako od osnovne plače kot položajne doklade zaračuna vsa železniška služba, nastavljena in dnevničarska, vojna leta in eksekutiva.
V prihodnji številki pa bomo obravnavali vprašanje onih', ki so bili nastavljeni po 1. septembru 1923 in vprašanje tolmačenja odredb zakona, ki govore o dopustih.
L Predlog za spremembo uredbe in pravilnika.
V ministrstvu' socialne politike se v komisijah obravnavajo novi osnutki zakonov o zavarovanju de-
lavcev. Štejemo za nujno potrebo, da se že pri tej spremembi upoštevajo sklepi dosedanjih oblastnih skupščin. Zato predlagamo, da naj sklene oblastna skupščina v Ljubljani podstavo za spremembo uredbe in pravilnika in predloži ta sklep glavni skupščini, da ga ta osvoji in predloži Ministrstvu socialne politike v upoštevanje. Nova uredba in pravilnik naj slonita na teh-le načelih:
a)	Bolniški fond naj bo kakor n. pr. OUZD podrejen le Ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja ter naj se namesto dosedanjih oblastnih uprav hum. fonda osnujejo samostojni železniški okrožni uradi za zavarovanje delavcev. Samouprava oblastnih uprav naj se izvede tudi v praksi s pridržkom, da sklepi oblastnih uprav ne smejo kršiti uredbe in pravilnika. Za centralno upravo (središnji ured) in nepredvidene splošne izdatke ter rezervni fond naj prispevajo vse oblastne uprave neki procent, določen na redni glavni skupščini železniških okrožnih uradov.
b)	Zavarovani morajo biti vsi železničarji, aktivni, upokojeni, pro-vizionirani. miloščinarji, kratko in malo: vsi nameščenci, vsi delavci, snažilke, pogodbeni delavci, dnevni-čarji, torej vsi uslužbenci in vse uslužbenke državnih prometnih ustanov.
c)	Pri namestitvi zdravnikov naj odloča oblastni upravni odbor, kateremu so zdravniki direktno podrejeni.
d)	Vsi sklepi glavne skupščine postanejo takoj izvršni in v pogledu dajatev ter pravic obvezni s prihodnjim prvimi obojestransko.
e)	V pogledu pravic naj se izvedejo in osobju zagarantirajo naslednje pravice:
1.	Zdravljenje v bolnišnicah, zdraviliščih, sanatorijih in toplicah s prehrano, stanovanjem, taksami ter vsem, zdravljenjem vred naj bo brezplačno za vse zavarovane člane (oženjene ali takšne, ki vzdržujejo roditelje, nepreskrbljene brate ali sestre) ob popolni ohranitvi hra-narine, ki naj se upravičencem v celoti izplačuje.
2.	Za čas bolezni naj se zagarantirajo osobju za prve tri dni prejemki pri državni prometni ustanovi in šele, ako bolezen traja več nego tri dni, naj osobju pripada za ves čas hranarina.
Hranarina naj se izplačuje koncem meseca hkratu s plačo ter naj se podaljša pravica do hranarine na 52 tednov in poviša, upoštevajoč razpoložljiva sredstva. Podpora za otroke, zdravljenje, pogrebnina itd. naj pripada do 23. leta, ako so otroci brezposelni, vajenci (vzdrževani od staršev) ali kadar nadaljujejo šolanje in so v oskrbi staršev.
3.	Za vsa zdravljenja potrebna zdravila, torej tudi specialna, naj se izdajajo brez vsake omejitve.
f)	Budžetiranje naj se odpravi ter naj razpolaga s plačanimi prispevki članov in z enako visokim Prispevkom' državnih železnic kot delodajalca, oblastni upravni odbor.
g)	Neokrnjene naj ostanejo vse pravice zavarovancev, ki jih že sedaj določata uredba in pravilnik.
h)	Pri volitvah v vse korporacije naj se uveljavi proporčni sistem;.
$
2. Stroški za zdravniški pregled.
Po dosedanji praksi mora nositi stroške za pregled v primeru zdravljenja v toplicah član, ki zaprosi za zdravljenje, ker spada zdravljenje v toplicah, kopališčih in sanatorijih
med redne dajatve fonda in je po pravilniku to zdravljenje vezano na odobrenje g. šefa-zdravnika, oziroma komisije. Predlagamo oblastni skupščini, naj predloži redni glavni skupščini naslednji predlog:
Vse stroške pregledov za zdravljenje v toplicah, kopališčih in sanatorijih naj plača bolniški fond, odnosno državna prometna ustanova. Član nosi stroške za pregled le v primeru, ko se pritoži proti zdravniškemu izvidu ene ali druge zdrav, instance bolniškega fonda.
*
3. Prejemki za čas ambulantnega zdravljenja.
Koncem 1. 1927 je ljubljanska železniška direkcija izdala odlok, da se sme zaračunati v delovni čas samo faktično delo, za izgubljen čas radi zdravljenja ali preiskav v centralni ambulanti pa se mora delavstvu odtegniti plača. Ne glede na nesocialnost take odredbe v splošnem, mora obl. skupščina konstatirati, da je ta odredba v neizmerno škodo tako upravi kakor fondu. Pri današnjih plačah delavstva, kT so daleč pod eksistenčnim minimumom, mora delavec računati z vsakim tudi najmanjšim odtegljajem, ker izgubi, ako gre na ambulanto, če je v Ljubljani ali v Mariboru, po nekoliko ur, ako pa je izven teh centrov, pol dnevnice ali kar vso dnevnico, odlaša z obiskom in specialno preiskavo večkrat žal tako dolgo, da je prepozno. S tem se poveča procent težko bolnih, uprava izgubi na delovni sili, bolniški fond pa na hrana-rini. Glede na navedeno predlagamo, da naj oblastna skupščina sklene:
Glavni skupščini v Beogradu naj se predloži samostojni predlog, da se naj za ambulantno zdravljenje izplačuje hranarina.
To izplačevanje hranarine bi bilo mogoče doseči na osnovi prvega odstavka § 52 in spremembe § 51 naredbe (in na podstavi ustrezajočih paragrafov pravilnika) in bi jo naj glavna skupščina predlagala g. ministru za promet.
Izkušnja nas je namreč poučila, da se v poslednji dobi delavci, ki so drugače izgubili dnevnico, javljajo bolne, da tako ne pridejo ob dnevnico in hranarino. Nedvomno prakticirajo, prisiljeni zaradi tako neracionalne odredbe § 51 pravilnika, delavci po vsej državi tako: prav tako nedvomno pa je, da je takšno prakticiranje v veliko škodo financam; bol. fonda.
Možnost spopolnitve omenjene odredbe pristoji g. ministru prometa.
*
4. Izplačilo 70% hranarine za vse dni v mesecu.
Vsakomur je jasno, da človek v času bolezni potrebuje več denarnih sredstev ter ima mnogo več izdatkov, dobiva pa v tem času samo 70% hranarino, in še to le za faktične delovne dni. Da se omogoči delavstvu vsaj do neke meje uspešno zdravljenje, predlagamo, da naj oblastna skupščina sklene:
V primeru bolezni naj se bolnim zavarovancem plačuje 70% hranarina za vse dni v mesecu, torej za 30 dni, ne glede na to, ali dela delavec v turnusu ali samo ob delovnih dnevih. Isti princip naj velja za primer eventualnih brezplačnih dopustov. Hranarina naj se izplačuje redno koncem meseca hkratu s plačo.
Ta predlog bi se prav lahko sprejel, če bi se delavcem odtego-
Predlogi za oblastno skupščino bolniškega
fonda.
vali prispevki za bolniški fond za vse dneve v mesecu.
Glede spopolnitve tozadevnih določb v §§ 51 odn. 52 naredbe veljajo tu iste pripombe, kakor pri predlogu pod tč. 3.
*
5.	Plačilo stroškov za prevoz zdrav-
nika.
Odredba' »Pravilnika za lekarsku službu«, da mora stroške za prevoz zdravnika na dom (preko 3 km) plačati član sam, je nesocialna ter zlasti za delavstvo, ki ima zelo nizke prejemke, naravnost uničujoča. Ko delavec tako nevarno in težko zboli, da mora klicati na dom zdravnika, mora družina vedno iskati posojila pri sosedih, da plača voznika, še večkrat se pa pripeti, da bolan delavec, ko vidi težak položaj svoje družine, ki nima denarja niti za borno prehrano, odlaša s klicanjem zdravnika toliko časa, da je prepozno. V interesu delavcev, kakor tudi fonda samega predlagamo skupščini:
Oblastna skupščina naj sklene, da se naj čl. 18 »Pravilnika za lekarsku službu« v toliko spremeni, da naj preskrbi voz za prevoz zdravnika na dom preko 3 km član bol. fonda sam, a stroške za prevoz naj plača fond. Le v primerih, kjer bi se nepristransko ugotovilo, da poklic zdravnika ni bil potreben in da bi bil član fonda lahko sami šel k zdravniku, nosi stroške prevoza član sam.
*
6.	Zdravljenje ponesrečenih v službi
v bolnišnicah.
Po § 62 naredbe o zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode gredo vsi stroški nezgodnega zavarovanja v breme budžeta državnih prometnih naprav. § 63 iste naredbe izrecno določa, da ponesrečeni v službi ne dobivajo hranarine, marveč dobivajo za prvih 10 tednov delovne nesposobnosti 100% denarno pomoč v breme državne prometne ustanove. O kakih odtegljajih od te denarne pomoči naredba ne govori, pač pa priznava poleg te novčane pomoči ponesrečencev še zdravila, bolniško in specialno zdravljenje tudi v breme državnega budžeta. Iz gornjih določb jasno sledi, da se za čas zdravljenja v bolnišnici ponesrečencu ne sme odtegovati polovica, odnosno tri četrtine novčane pomoči za zdravljenje po § 52 naredbe, ker ta jasno določa odtegnitev le od hranarine. Zato naj oblastna skupščina sklene:
Za primer zdravljenja v službi ponesrečenega železničarja pripada temu vsa novčana pomoč, ne glede na to, ali se zdravi doma ali v bolnišnici, kakor to določa § 63 naredbe. Ta sklep naj se predloži prihodnji glavni skupščini, da izda nato centralna uprava tozadevni odlok za vse območje državnih prometnih naprav.
7.	Spopolnitev § 56 naredbe.
Med zavarovanci bol. fonda je mnogo delavcev, ki so na tuberkulozi neozdravljivo bolni ter ogrožajo s svojo navzočnostjo doma po navadi vso družino; isto velja tudi za posamezne rodbinske člane vseh zavarovancev, ki so na tuberkulozi neozdravljivo bolni.
Po zgoraj omenjenem paragrafu pa plača bol. fond delavcemi največ 26 tedensko, rodbinskim članom pa največ trimesečno zdravljenje v bolnišnicah.
Glede na dejstvo kaj lahkega okuženja vseh rodbinskih članov in večkrat popolnoma zdravega člana | bol. fonda, je razumljivo, da je potrebno takšne nevarne bolnike izolirati in s tem vsaj omejiti možnost okuževanja. Jasno je, da z okuže-vanjem — ne glede na splošno ljudsko blaginjo, socialne in gospodarske momente, ki tu pridejo tudi močno akcentuirano v poštev, rastejo do nedoglednosti stroški bolniškega fonda. Če ne iz drugih razlogov, bi bilo zgolj iz racionalno-gospodarskih razlogov potrebno ta paragraf spopolniti. Centralna uprava bolniškega fonda naj ima v svojem programu poleg ustanovitve sa-
natorijev tudi ustanovitev doma za tuberkulozne. Predlagamo zatorej naslednje:
Pri vseh zavarovancih in pri vseh rodbinskih članih zavarovancev, pri katerih žel. zdravnik, specialist in šef zdravnik strokovno ugotovijo možnost lahkega okuženja drugih članov družine in potrebo izolacije, naj bolniški fond plača v bolnišnicah ali v posebnih — za to določenih — ustanovah oskrbnino za 52 tednov. Ta določba naj se med 1. in 2. odstavkom § 56 naredbe in v ustrezajočem paragrafu pravilnika uvrsti:
Oblastna skupščina naj izvoli ta predlog sprejeti in ga predložiti glavni skupščini, da ga le-ta osvoji in predloži g. ministru za promet v odobrenje.
❖
8.	Sanatoriji za tuberkulozne (de-pandance na Golniku).
Akcija zaradi gradnje sanatorijev za tuberkulozne še vedno ne napreduje, kakor bi morala. Potrebno je, da se ta akcija pospeši, da se končno enkrat neha z zavlačevanjem gradbe tega prepotrebnega zavoda. Pomisliti je treba na ogromne vsote, ki jih porablja bolniški fond za zdravljenje tuberkuloznih v tujih sanatorijih, pomisliti je treba, koliko članov bolniškega fonda žrtvuje svoje zdravje in življenje, ker ne more nositi denarnih bremen, ki so v zvezi z zdravljenjem v sanatorijih, pomisliti je treba, da naposled vsi ti bolniki, ki bi bili mogli, da so se pravočasno zdravili, ozdraveti, obremenijo kdaj pozneje nedvomno finance bolniškega fonda s težkimi bremeni.
Oblastna skupščina naj zatorej sklene, da se glavni skupščini predloži naslednje;
Sklep glavne skupščine bolniškega fonda leta 1931 glede zgradbe depandanse na Golniku naj se nemudoma izvede tako, da glavna skupščina odobri pogodbo, sklenjeno med Kr. bansko upravo Dravske banovine in oblastnima upravama bolniškega fonda v Zagrebu in Ljubljani. Nadalje naj sklene glavna skupščina, da se takoj (najpozneje v enem mesecu po glavni skupščini) kupi za zgradbo potrebno zemljišče in se naj nato (najpozneje do konca maja t. 1.) prične z zidanjem depandanse. V ta namen naj se oblastnima upravama bolniškega fonda v Zagrebu in Ljubljani da na razpojago. že v lanskem letu odobreni trimilijonski kredit, odnosno naj se ta kredit še poveča na 4,000.000 Din.
*
9.	Dnevnice članom centralnega upravnega odbora in članom oblastnih upravnih odborov.
Zunanji člani obeh zgoraj omenjenih odborov, t. j. tisti člani, ki stanujejo izven mesta sedeža odborov, prejemajo dnevnice, ki jim po njihovem službenem položaju (kategoriji itd.) pripadajo povečane za 15 odstotkov.
Ta določba skoraj onemogoča delavcem, ki se morajo pripeljati od zunaj, sodelovanje pri korporacijah bolniškega fonda. Dnevnice delavcev so, kakor je znano vsakemu, tako majhne, da v nobenem pogledu ne krijejo stroškov, ki temu narastejo pri bivanju v mestih sedežev upravnih in nadzornih odborov.
Predlagamo zategadelj ^ _ oblastni skupščini, naj se predloži glavni skupščini bolniškega fonda naslednji predlog:
Vsi delavci in profesionisti — člani centralnega upravnega ali nadzornega odbora in oblastnih uprav- ] nih ali nadzornih odborov, ki stanujejo izven mesta sedeža teh odborov, prejmejo za vsako sejo, katere se udeležijo, trošnino, ki znaša 100 Din.
10.	Zopetna uvedba čl. 87 »Pravilnika za lekarsku službu«.
G. minister saobraćaja je z odlokom br. 19.088-29 od 14. sept. 1929 razveljavil gornji člen pravilnika za zdravniško službo in s tem odvzel zavarovanemu članstvu pravico, da sme zahtevati pregled po specijalistu in tako članstvo nima direktne mož-
nosti, da pride do specialista. Članstvo ni, dokler je bil gornji člen v veljavi, izrabljalo te določbe, marveč je prosilo za pregled po specialistu le, ako je bilo prepričano, da zdravljenje z dosedanjimi zdravili ne napreduje oziroma, da morda obstoji kaka težja bolezen, kipa jo železniški p^dravnik z navadnimi pripomočki rie more ugotoviti. Oblastna skupščina naj sklene:
»Pravilnik za lekarsku službu« naj se izpopolni v toliko, da se zavet uvrsti čl. 87 in da možnost bolnemu članu, da zahteva pregled po specialistu in da železniški zdravnik tega pregleda ne sme odreči.
11.	Telovadbo, ki jo predpišejo zdravniki, je smatrati za zdravljenje.
Večkrat se je - pripetilo, da je C. U. O. odklonil povračilo stroškov za telovadbo nepravilno razvitih ali bolehnih otrok, ki jo je bil predpisal otrokom članov bolniškega fonda ta ali drugi železniški zdravnik ali celo specialist.
Menimo, da ne obstoji zdravljenje članov bolniškega fonda samo v zavživanju raznih strupov v tej ali oni obliki, marveč v vseh pridobitvah medicinske vede; zato predlagamo, naj se predloži glavni skupščini bolniškega fonda naslednji sklep oblastne skupščine bolniškega fonda:
Telovadbo, ki jo predpiše ali nasvetuje železniški zdravnik (specialist) kakšnemu pacientu, je smatrati prav tako za zdravljenje kakor za-vživanje zdravil, zdravljenje v sanatoriju ali kakršnokoli zdravljenje vobče; zatorej naj se skuša urediti takšne vrste telovadba v lastnih am-bulančnih telovadnicah. Če bi to ne bilo mogoče, pa naj se stroški za to vrsto zdravljenja — ki so tako in tako minimalni — vrhejo pacientom, odnosno članom bolniškega fonda.
*
12.	Hranarina naj se izplačuje in-
teremistično.
Lani je glavna skupščina sprejela sklep, naj se hranarina izplačuje in-teremistično ob koncu meseca. Po pravilniku O. R. F. je takšno izplačevanje možno; saj se vse mezde delavcem izplačujejo interemistično, torej uprava prometnih ustanov se ne boji, da bi mogla zaradi takšnega načina izplačevanja kaj zgubiti. Bolniški fond pa, ki bi moral v vseh zadevah, ki so s socialnim čutom v kakšni zvezi, prednjačiti, se boji za pare, ki jih nikakor ne more zgubiti, ker ni verjetno, da bi se mogle zgoditi pri interemističnem zaračunavanju kakšne večje računske napake. Ker je evidentno, da delavec nujno rabi tiste borne denarje najpozneje ob koncu meseca — in bi bilo vsako nadaljnje utemeljevanje udarec v obraz vsej oblastni skupščini, predlagamo, da se predloži glavni skupščini naslednji predlog:
Iz okrožnic.
Nova uredba za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad za nastav-Ijence.
Razpis št. 3 od 8. januarja 1932:
S 1. decembrom 1931 je stopila v veljavo nova uredba za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad br. 73.866/1 z dne 28. oktobra 1931, objavljena v Službenih No-vinah saobraćajnih ustanova br. 23 z dne 1 decembra 1931. Na podlagi § 16 te uredbe odrejamo, da mora predložiti vse regu-lisano osobje do najkasneje 31. 1. 1932 nove prijave za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad. Uredbe tu ne ponavljamo, pač pa navajamo le bistvene spremembe dosedanjega postopka glede predlaganja prijav kakor tudi glede upravičenosti do prejemanja rodbinskih draginjskih doklad.
Prijavo mora vsak uslužbenec sam točno in pravilno izpolniti in lastnoročno podpisati.
Ker morajo biti prijave točno izpolnjene, naj šefi edinic svoje osobje predhodno pouče, kako je treba izpolniti posamezne rubrike, da si bo pozneje vsakdo lahko svest, kaj je napisal v prijavo in nosil tudi odgovornost za to, tako v materijalnem, disciplinskem kakor tudi v kazenskem oziru. Zlasti opozarjamo na navodila, ki so natisnjena na zadnji strani prijave.
Po novi uredbi odpadejo podpisi prič in šefa edinice, zato pa nosi podnosilec prijave sam vso odgovornost za resničnost podatkov.
Hranarina naj se izplačuje vsem delavcem interemistično hkratu z izplačevanjem mezd.-
13. Kredit za analizo zdravil.
Procesi, ki so se vršili lani, so pokazali, da so nekatere apoteke izdajale članom bolniških fondov zdravila, ki niso ustrezala receptom, izdanim od zdravnikov OUZD.
Ni izključeno, da nekatere apoteke še vedno izrabljajo bolniške fonde in zdravje pacientov v svoje špekulativne namene.
Menimo, da je odveč poudarjati, kako usodna utegne postati takšna špekulacija za zdravje članov bolniških fondov.
Zato predlagamo, naj se predloži glavni skupščini naslednji sklep:
Glavna skupščina naj votira za kemično analizo zdravil, izdanih na recepte fondovih zdravnikov, primerne vsote. Kemična analiza naj se izvrši — eventualno — v sporazumu s sorodnimi fondi, da bi se tako stroški za naš fond zmanjšali.
14. Babična pomoč tudi za mrtvo rojeno dete.
Po praksi bolniškega fonda se za dete, ki se je mrtvo rodilo ali za dete. ki ni živelo vsaj tri dni, ne izplača nikakšna pomoč.
Ker mora član bolniškega fonda plačati babici honorar, čeprav je dete umrlo ali se mrtvo rodilo, predlagamo, da se praksa glede izplačevanja babičine pomoči prilagodi § 58 Naredbe M. S. br. 21.739 od L VII. 1922 ter § 69 začasnega pravilnika bolniškega fonda, ki te omejitve ne poznata.
Ta predlog naj se predloži tudi glavni skupščini.
15. Fakultativno članstvo upokojenih delavcev.
Predlagamo, da se § 18 naredbe, ki govori o fakultativnem članstvu, uporabi tudi pri upokojenih delavcih in profesionistih. Bolniški fond more — enako kakor član sam — imeti od tega članstva samo korist, ker bi v primeru učlanjenja takšnih članov hranarina ne prišla v poštev (saj dobi upokojeni delavec za čas bolezni svojo določeno penzijo). Eventualno naj se ta § primerno, odn. jasneje — posebno glede na hranarino in na višino članskega prispevka takšnih članov — stilizira,
Ta predlog naj se predloži glavni skupščini v odobritev.
Priporočamo vsem članom, da te predloge pazno preštudb'ajo, da se bodo prepričali, da sodrugi, ki ste jih izvolili za skupščinarje, vrše poverjeno jim nalogo. Vse te predloge bomo stavili tudi za glavno skupščino v Beogradu, kjer naši sodrugi sicer nimajo odločujočega vpliva, vendar bodo z vsemi svojimi močmi delali, da bodo ti predlogi tudi tam prodrli.
Vsi podatki v prijavi morajo biti jasni in čitljivi, rojstni podatki otrok morajo biti napisani na podlagi krstnih listov ali izpiskov.
Ker prihaja v zadnjem času nešteto neutemeljenih prošenj za priznanje rodbinske draginjske doklade za otroke, opozarjamo pri tej priliki tudi še na sledeče:
Za otroke nad 16 let starosti pripada rodbinska draginjska doklada edinole:
1. Če je otrok reden dijak javne ali privatne šole s pravico javnosti do 23. leta starosti ter ne uživa štipendije ah druge po-moči, ki bi znašala več kot Din 200. me-sečno, za kar se mora priložiti prijavi novo potrdilo šole.	, , - , •
Obiskovanje obrtno-nadaljevalmh sol m večernih kurzov se ne smatra za redno šo-
'anje2. Za samsko hčer, če očetu-vdovcu vodi gospodinjstvo do 21. leta starosti. Prijavi mora biti priloženo občinsko ali policijsko Potrdilo,- da v resnici vodi gospodinjstvo ter nima dohodkov1 preko Dim 200. mesečno.
3. Za otroka, ki je duševno ali telesno za vsako delo ali pridobivanje^ trajno nesposoben, za kar mora biti priloženo zdravniško spričevalo, podpisano od dveh železniških ali srezkih zdravnikov.
Ob vsaki rodbinski spremembi je predložiti v roku 3 mesecev predpisano prijavo na novo, ker se po preteku tega roka draginjska doklada za preteklo dobo ne bo priznala, temveč šele od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je bila nova prijava predložena.
Edinice pošljejo prijave s seznami, urejene po vrstnem redu, kakor so uslužben-
ŽELEZNIČARSKI PRIREDITVENI ODBOR USŽJ LJUBLJANA
Vas vabi na
VELIKI ŽELEZNIČARSKI PLES
katerega priredimo v pondeljek, 1< februarja 193S
v veliki dvorani in v vseh stranskih prostorih hotela .Union* v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
SVIRA GODBA DEL. GLASBENEGA DRUŠTVA .ZARJE*. MASKE DOBRODOŠLE.
Zadetek ob 20. uri.	Vstopnina Din 10a-.
Čisti prebitek je namenjen podp. skladu ponesrečenih in brezposelnih članov.
■ ■ mm ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ IB BB ■ B BB B B B B B B BB BB BB B ■ B M B ■ B ■ B I B 1 B ■ B fl BB BB BB
:s
B B B B BB
ci zaračunali v platnih spiskih, računovodstvu v predpisanem roku. Istočasno Vam po^ šiljamo potreb o množino prijav.
Šefi edink naj skrbe za pravočasno predložitev prija'/.
Direktor: Dr. Borko s. r.
Zloraba voznih olajšav.
Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je izdala radi izrabljanja prostih in režijskih voženj sledečo okrožnico:
Generalna direkcija je v zadnjem času prejela mnogo pritožb, da aktivni železniški uslužbenci in njihovi družinski člani, ki se vozijo z režijskimi ali brezplačnimi voznimi listi ali, ko se poslužujejo voznih ugodnosti z »uputnicami«, pri tem brez dovoljenja trgujejo^ z živili in drugimi potrebščinami na ta način, da iste prenašajo in prodajajo privatnim osebam.
Ker to škoduje ugledu uslužbencev samih, a mnogo bolj še prometni ustanov’, zato je g. generalni ravnatelj odredil, da se proti takim osebam najstrožje postopa, da se to zatre in onemogoči. Voznemu m kontrolnemu osobju, kontrolorjem in revizorjem se naroča, da take osebe izsledijo in jih takoj predajo pristojnim edinicam radi zaslišanja in kaznovanja. i
Ravnateljstvo naj izvoli sporočiti vsemu svojemu osobju, da se v bodoče vzdrži take nedovoljene trgovine, ker bo sicer najstrožje kaznovano in sicer oni sami, kakor tudi njihovi družinski člani.
Obenem naj se osobje opozori na dejstvo, da se mu bodo ukinile vse vozne ugodnosti za vedno, ako se ga bo zalotilo, da vodi tako nedovoljeno trgovino. To bi moglo tudi dati povod predpostavljenim, da bi te vozne ugodnosti ukinili vsem uslužbencem, kar bi zelo škodovalo vsemu osobju. —
Tako se glasi okrožnica generalne direkcije, iz katere se razvidi, da se je ponovno začelo z akcijo proti voznim ugodnostim železničarjev, dasi so nekatere zbornice pri zadnji redukciji voznih ugodnosti upokojencem na intervencije strokovnih organizacij izjavile, da one niso stavile nobenih sličnih zahtev ali vlagale takšne prijave.
Apeliramo ob tej priliki na Generalno direkcijo, da bi v slučaju, da dobi še slične pritožbe, zahtevala vedno konkretne dokaze, pavšalne obdolžitve pa morajo brezpogojno romati v koš, odnosno je dolžnost generalne direkcije, da zahteva v takem slučaju, ko vlagatelj prijave ne more doprinesti dokazov, za železničarje zadoščenje. Nikakor ne gre, da bi vsled pavšalnih obdolžitev trpeli železničarji in tudi se ne sme dogoditi, da bi za greh posameznikov morali odgovarjati vsi železničarji!
Rdeče legitimacije za žene železničarjev, katere so v državni službi.
Generalna direkcija drž. žel. je izdala pod št. G. D. br. 103.473-31 tolmačenje pravilnika o voznih ugodnostih radi žen, ki so v službi.
To tolmačenje se glasi:
Na vprašanje, ali ženi uslužbenca, katera je zaposlena v kakem drugem resoru državne uprave, pripada le legitimacija kot državni uslužbenki (to je le polovična vožnja) ali pa rdeča legitimacija za režijsko vožnjo, odnosno ženi železniškega delavca, katera je tudi zaposlena v železniški službi, pa še nima treh let službe, pripada ukoričena legitimacija, ako ima njen mož na njo pravico, se odreja:
Žena aktivnega železničarja ima v enem in drugem slučaju pravico na železničarsko rodbinsko. legitimacijo, če je zakonita žena in živi z možem-železničarjem v skupnem gospodinjstvu. Pravilnik ne predvideva drugih pogojev za uživanje voznih ugodnosti in tudi ne, da bi moral aktiven uslužbenec prejemati za ženo rodbinsko doklado.
Cestni železničarji.
Ljubljana.
Ne nasedajte grožnjam!!
Gotovim eksponentom kar ne da žilica miru, ko vidijo, kako lepo se razvija naš savez in posebno je na-rastlo njih razburjenje, ko je pretekli mesec na novo pristopilo v savez okoli 40 članov.
Ni čuda, da so se vrgli v besno gonjo proti našemu savezu. Nimajo proti savezu nikakih dokazov ali očitkov, da ni prava strokovna' organizacija, ker se sami dobro zavedajo, da je naš savez res vedno na mestu. Dobro vedo, da se naš savez bori proti protekcijonaštvu in kleče-
plazenju. Dobro so jim znani naši predlogi za spremembo pragmatike.
Ker vedo, da ne opravijo nič pri osobju, če bi blatili naš savez, zato se poslužujejo že precej »obrabljenih sredstev« in poiščejo navadno po-edinega železničarja ter mu začno razkladati, kako da nima savez nika-kega vpliva pri upravi, ker nima za seboj raznih vplivnih gospodov, kakor jih imajo oni in njih organizacija. To pa navadno pri osobju ne vžge. Zato začno z močnejšimi sredstvi: »Ali ne veš, da ne boš nastavljen, če boš pri savezu! Pa še odpuščen si lahko, saj veš, da je to proti-državna organizacija.« Tako in slično prepričujejo osobje, da bi ga odvrnili od našega saveza!
Prepričani smo, da tudi te grožnje ne bodo oplašile zavednih železničarjev. Slehernemu uslužbencu cestne železnice zagotavljamo, da se mu ne more prav nič pripetiti, ako je član našega saveza ter pozivamo vse, da nam' vsak slučaj groženj takoj prijavijo in bomo poskrbeli, da se bo s tako agitacijo enkrat za vselej prenehalo ter prizadete pozvalo na odgovornost.
Najboljši odgovor vseh cestnih železničarjev na vse grožnje pa je, da vsi pristopijo v »Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije«.
VI. redni letni občni zbor posmrt-ninskega sklada uslužbencev E. C. Ž. v Ljubljani se je vršil dne 23. januarja 1932 ob 10.30 zvečer v remizi Zg. Šiška.
Ker ni bilo ob določeni uri dovolj navzočih članov, otvori pol ure kasneje po § 12 društvenih pravil podpredsednik Juhant redni občni zbor in na kratko poroča o delovanju odbora in o napredku od ustanovitve pa do danes. Nato se spominja umrlih članov, nakar vsi v počastitev njih spomina vstanejo.
Nato je sledilo poročilo tajnika in blagajnika o stanju članov. Na novo je pristopilo 27 članov in s tem; je naraslo število članov na 298.
Dohodkov je bilo 8550 Din z obrestmi vred, a izdatkov 50 Din, tako da znaša skupna vsota naloženega denarja 29.245 Din. Nadalje je sledilo poročilo računskih preglednikov, da se je vršilo blagajniško poslovanje v preteklem letu v najlepšem redu.
Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor naslednji sodrugi:
za predsednika: Osvald Ivan; za podpredsednika: Mehle Anton; za tajnika: Cej Leopold; za tajnikovega nam.: Stražar Matevž; za blagajnika: Juhant Franc; za blagajnikovega nam.: Žgalin Anton; odbornik: Rupert Franc; rač. pregledn.: Jelen Anton, Jager Jurij.
Pri »razno« so bili sprejeti na-slednji sklep]; 1. da se ukine dosedanji običaj zbiranja prispevkov za venec po umrlem, marveč se nabavi venec iz društvenih sredstev; 2. da se poleg vpisnine plača tudi redna članarina 2 Din. Drugi predlogi so se prepustili bodočemu odboru, da jih po možnosti izvede, ako bo potreba in dana možnost.
Občni zbor podružnice N. S. Z. cestnih železničarjev se je vršil dne
4.	januarja 1932 s sedmimi točkami dnevnega reda in v prisotnosti g. Kravosa in 13 cestnih železničarjev. Pač krasna 7 odstotna udeležba pri skoro 200 uslužbencih. Ja gospodje
— tudi grožnje in »vplivni gospodje« ne pomagajo! K večjemu zamorete doseči, da Vam bodo nekateri radi »ljubega miru« plačali po Din 6.—, v srcu pa bodo ostali ono — kar so!
Društveno zborovanje »odbora« pri »Franceljnu«.
Volitve delavskih zaupnikov in zavednost cestnih železničarjev niso dali miru nekemu »odboru«, ki je zato za 25. L 1932 ob 22. uri zvečer sklical v gostilno »Pri Franceljnu« društveno zborovanje, na katerem so glasom vabila poročali g. predsednik N. S. Ž. Rudolf Juvan in podpredsednik ter obč. svetnik g. Dr. Joža Bohinjec! Udeležba 20 odst.
S poročili se bomo še pečali mi in upamo, da še katera druga instanca. Cestne železničarje pa vprašamo: Dobro premislite, ali ste kdaj na sestankih saveza slišali kakšne grožnje, ali ste kdaj slišali, kaj oni, ki niso pri savezu, ne bodo dosegli?!
Mi smo in bomo vedno nastopali za enotnost vseh cestnih železničarjev, hočemo za pošteno delo — pošteno plačilo, odločno pa odklanjamo vsako protekcijo in vsako grožnjo! V enotni razredni organizaciji organizirani cestni železničarji ne bodo rabili nikakih »priporočil in protekcij«, ker bodo z lastno močjo znali doseči in obvarovati svoje pravice.
Narodni strokovni zvezi pa priporočamo, naj v bodoče vsaj odtisne svoj pečat na vabila, da bo uslužbenec vedel, kdo ga vabi. Svoje firme se ni treba bati.
Znižanje plač cestnim železničarjem v Grazu.
Kam vodi razcepljenost.
Razcepljenost cestnih železničarjev v Grazu (katerih večina je v krščanski organizaciji, manjšina pa v socialistični odnosno nacionalni) se je sedaj kruto maščevala nad uslužbenci.
Dne 27. nov. 1931 so se vršila pogajanja za ureditev plač na podlagi predloga uprave, ki je zahtevala znižanje plač. Pogajanja so potekla brez rezultata. Nato pa je podjetje pokazalo pravi obraz: Izdalo je ultimat, da se morajo uslužbenci do 12. ure izjaviti, ali1 sprejmejo znižanje plač, in sicer oni, ki zaslužijo do 200 šilingov (1600 Din) za 4%, oni pa, ki zaslužijo doi 220 šilingov (1760) za 5%, kdor pa preko 220 šilingov pa 6%. Kdor se do 12. ure ne izjavi, da prostovoljno sprejme redukcijo, se smatra, da je odpuščen.
Vsled te grožnje je pretežna večina uslužbencev takoj izjavila, da redukcijo sprejme in temi je morala — nehote — slediti tudi manjšina onih, ki so bili pripravljeni boriti se za svoje pravice.
Zopet dokaz, da »sloga jači — nesloga tlači«.
*
Kolektivna pogodba pri nemških cestnih železnicah odpovedana.
(I. T. F.)
Državna zveza komunalnih in drugih javnih podjetij je odpovedala tarifno pogodbo, veljavno za celo državo, ki stopi tako s 30. aprilom 1932 iz veljave.
Zastopniki delavskih organizacij so že sklenili, da bodo .pri sklepanju nove kolektivne pogodbe postavili zahtevo, da se imajo osobju zasi-gurati najmanj iste pravice in prejemki, kot jih imajo državni uslužbenci, za vozno osobje pa bodo zahtevali posebne vozne doklade.
Internacionalni pregled.
Novi člani I. T. F.
S 1. 1. 1932 so bile sprejete v članstvo Internacionale sledeče organizacije:	Orga-
nizacija mornarjev »Poseidon« iz Grške, Savez tramvajskih radnika iz Jugoslavije in Federacija transportnih delavcev iz Nove Zelandije.
Novice iz Poljske. (L T. F.)
Na podlagi odloka žel. ministrstva od 9. 12. 1931 so bili prejemki uslužbencev strojne in vlakospremne službe ponovno znižani za 10 odst.
Dne 13. L 1932 pa je bil končan dva meseca trajajoči proces proti voditeljem opozicije. V tem procesu je bil obsojen eden najenergičnejših borcev za železničarske pravice s. M. Mastek na tri leta ječe.
Nov način znižanja plač v RumunÜi (ITF).
Na podlagi posebnega zakona o davkih, ki je izšel dne 31. L 1931, so bili sedaj s 1. L 1932 davki za državne nameščence, ki so doslej znašali 10 odst., povišani na do 23 odst., in sicer sorazmerno plačani
Na ta način je uprava na zunaj nameščencem zagarantirala dosedanje plače, dejansko pa jim je plače z novimi davki znižala za do 13 odst.
Angleški železničarji zahtevajo podržavljenje železnic.
Tri glavne železničarske organizacije so pooblastile člana angleškega parlamenta A. G. Walkdena, da zahteva odi ministrskega predsednika, da postavi kot eno najnujnejših točk na dnevni red vprašanje podržavljenja železnic.
Načrt za prevzem velikih francoskih železniških družb. (L T. F.)
Deficit francoskih železnic je znašal leta 1929 nad 1.880,000.000.— frankov, leta 1930 pa je presegel že 2.944,000.000,— frankov. Za leto 1932 pa se predvideva, da bo presegel že 3 milijarde frankov.
Niti zvišanje prevoznih tarif, niti na-daljno znižanje prejemkov osobja (o čemur se kljub ugovorom od strani vlade pri družbah vedno znova razpravlja) ne more kriti ali vsaj občutno zmanjšati deficita.
Da so prišle posamezne francoske družbe, ki so bile prejšnja leta še aktivne, v tako opasen položaj, je iskati vzrok v tem, da je na primer 105 upravnih svetnikov železniških družb istočasno na nad 700 mestih upravnih svetnikov raznih tvornic in podjetij, ki so dobaviteljice železniških' družb.
Socialistični poslanec Jules Moch je izdelal dalekosežen načrt, ki predvideva podržavljenje posameznih privatnih prog. Ker družbe že danes polagajo skupne obračune in se deficit krije ali s povišanjem tarif ali pa s subvencijami države, za kar so potrebni novi davki, ni prav za prav nikake ovire za podržavljenje teh privatnih železnic.
Cinizem ameriških bankirjev.
Od leta 1929 dalje so začeli padati dohodki ameriških železniških družb, pri čemur so si te znale ne samo ohraniti, marveč celo zvišati dobiček s tem, da so takoj izvedle občutno redukcijo plač ter znižale stalež osobja.
Za leto 1930 so družbe izplačale še vedno visoke dividende, istočasno pa so nekateri zastopniki družb stavili neverjeten predlog: da naj bi odslej železničarji investirali v podjetje redno po 20 odst. svojih prejemkov mesečno.
Češki železničarji in božična nagrada.
V decembru 1931 je zboroval v Pragi izredni kongres železničarjev, katerega so se udeležili tudi zastopniki poštnih in brzojavnih uradnikov. Kongresa se je udeležilo 400 predsednikov podružnic »Svobodne Unije železničarjev« in 18 predsednikov podružnic »Društva poštnih in brzojavnih uradhikov«. Soc. demokratični minister dr. Meissner, ki je bil povabljen na kongres, je podal z velikim1 pritrjevanjem sprejeto izjavo. Nato sta poročala soc. dem. poslanec Brodechy in tajnik Učmec. Zatem se je vršila debata. Sklepi kongresa so bili izraženi v resoluciji, ki se glasi: »Z vso odločnostjo odklanjamo način, na kateri se dela z državnimi nameščenci v zadevi božične doklade. Do zadnjega trenutka se je zagotavljalo državnim uslužbencem, da so njihove božične doklade nedotakljive. Zato ne morejo ti nameščenci zdaj nikakor razumeti, da je kmalu po teh izjavah nastopilo nasprotno. To postopanje vlade, ki je izvršila, ne da bi prej sploh kaj razpravljala z državnimi uslužbenci, pomembno zmanjšanje njihovih prejemkov, je ■ izzvalo v železničarskih krogih veliko ogorčenje. Mi apeliramo na Unijo železničarjev in na socialno demokratično stranko, da se v bodoče nikdar več ne uporablja takih metod. Železniški uslužbenci so morali v preteklem letu plačati svojo »božično doklado« z znižanjem svojih prejemkov, in ravno vsled tega se jim zdi žrtev, ki se zahteva od njih, popolnoma nesorazmerno velika na-pram onemu, kar se zahteva od drugih poklicev. Zahtevamo od stranke, da nastopi z enako ostrostjo kakor proti držav-i im uslužbencem, tudi proti poljedelskim, industrijskim, trgovskim in bankirskim
magnatom. Postopanje naše strokovne organizacije in socijalno demokratične stranke odobravamo, kajti obe sta storili, kar je bilo v danih razmerah mogoče storiti. Stare železniške uslužbence vseh kategorij brez ozira na njih politično prepričanje opozarjamo, da bodo časi, ki so pred nami, veliko slabši od onih, ki jih imamo za seboj. Strahote časa bomo lahko mirno dočakali samo, ako bodo vse naše sile združene. Organizirajte se torej enotno v svoji svobodni organizaciji, da bomo pripravljeni!«
—st—
Dopisi.
(U. S. Ž. J.)
Zalog:
Sodrugi železničarji!
Nastopili smo novo leto, leto, katero nam kaže skrbi polno lice že pri nastopu, torej pri rojstvu. Podobno je rojstvu proletarskega otroka, kateremu kumuje uboštvo, a rojenici sta mu lakota in beda.
Enako je naše novo leto. Sleherni delavec si napravi ob koncu leta bilanco, ki mu na eni strani kaže trud, izgubo energije, poslabšanje zdravja, a na drugi strani one male koristi, ki ne krijejo niti polovico potrebe. A vedno mora delavec računati, da se mu njegov trud ne obrestuje. Zato je vsakoletna bilanca bolj pasivna. Naše delo torej — ni primerno plačano!
Preteklo novo leto pa smo dobili darilo, katero je bilo poslano širom sveta slehernemu delavcu. Tega darila je vsak deležen, pa naj bo ta v deželi z dobro ali s slabo valuto.
To darilo se imenuje »kriza«, ki je pritisnila svoj pečat prav na vse, kar delavec potrebuje, še posebno pa je udarila po delavskih zaslužkih in istočasno povečala armado brezposelnih.
Novo leto je leto še težje svetovne krize. Tako lahko vsak dan beremo v časopisih, kjer se oglašujejo poklicni in nepoklicni preroki ter svetovalci, kako to zlo odpraviti ali vsaj omiliti. Eni priporočajo to, drugi to pobijajo, tretji iščejo srednje poti, ki je sploh ni. Z eno besedo — nič.
In mi železničarji, ali naj se jih tudi mi oklenemo, ali naj mi še nadalje križem rok čakamo in čakamo. Nikdar niso bili železničarji v takem pričakovanju kot sedaj. Vse čaka nekega »Odrešenika«, neve-doč od kje pride in kdaj pride.
Ali sodrugi železničarji, premislite nekoliko, in prišli boste na to, da je za nas edina rešitev v naši močni strokovni organizaciji.
Med nami železničarji se vse preveč sliši in povdarja oni za celokupnost usodepolni »Jaz«. Poleg tega se oprijemljemo gesla »vsak zase, Bog za vse«. Da pa izrek ne velja za vse, to se vidi najbolj sedaj, ko prenaša delavstvo največji del krize na svojih ramenih. Mi železničarji potrebujemo baš sedaj mož, ki bodo močno podprti s strokovno organizacijo nastopili trdo pot za nas vse, da nas rešijo težkega bremena, ki nam je upognilo tilnike, da se zopet zravnamo.
Sedaj je napočil čas, ki zahteva, da delamo vsi za enega in eden za vse, ker le na ta način je možna rešitev. Glejmo, da ne bo med nami takih železničarjev, ki pravijo, da moraš obračati plašč po vetru, ki slučajno piha, ter skrivajo ^svojo notranjost pod plaščem. Kot železničar moraš vprašati takega človeka, kaj bo storil, ako zapiha nasproten veter, kam bo tedaj s svojo suknjo!
Železničarji se moramo zavedati, da bodo strokovne organizacije le takrat uspevale in imele uspeh, ako bodo imele v svojih vrstah značajne ljudi, ne pa take, ki obračajo plašč po vetru. Ker značajen človek vedno manj trpi za svoje ideje kot pa omahljivec, neznačajnež, ki se na zunaj skriva, a v duši trpi. Njegova zunanjost ni v skladu z njegovo notranjostjo.
Življenje je večna borba in kdor hoče živeti, se mora boriti, a ne vedno sam s svojo notranjostjo, ampak tudi z napadalci. Zato železničarji, stopimo v našo svobodno
strokovno organizacijo »Savez žel. Jug.«, ki edino pravilno in brezobzirno ščiti naše pravice. Naj ne bo med nami »Jaz-ov« in omahljivcev.
V	novem letu pa podvojimo svoje delo za organizacijo, da bomo po tem letu, ki smo ga nastopili, v letu krize, svetovne krize, ob zaključku leta sestavljali bilanco ter lahko poročali, da naša postaja, kolikor ima železničarjev, toliko ima organiziranih sodrugov. Sodrugi zavedajmo se, kolikor moči, toliko pravic.
Potrudimo se tudi, da ne bomo za ostajali s članarino, ker kdor je dva meseca v zaostanku, zgubi vse pravice in se ga črta. In ko nihče ne ve zjutraj, kaj ga čaka do večera, je naša dolžnost, da smo točni glede plačevanja članarine, da ne bo glede posmrtnine, pravovarstva, podpore itd. nobenih neprilik.
Vsak član naj se zaveda tega, da se ves aparat našega saveza vzdržuje le z borno članarino, zato bodimo v tej stvari točni!
V	tem pravcu želi podružnica vsem, da bi nam bilo to leto korak v boljšo bodočnost!
Celje. Po konferenci, ki se je vršila decembra meseca v Celju, so se tudi celjski železničarji začeli zopet bolj živo zanimati za delovanje saveza, ter tudi za položaj železničajev in primerjavo tega položaja s položajem ostalih državnih nameščencev.
Konferenca je ugotovila zapostavljanje železničarjev napram ostalim državnim uslužbencem že v tem, da so v drugih resorih uslužbenci v veliko večjem procentu definitivno nastavljeni, kakor pri železnici. Na železnici imamo nešteto raznih pomožnih desetarjev v skladiščih in na progi, premikačev, zaviračev, čuvajev in celo kretnikov v bločnicah, ki vrše zelo odgovorno službo, so na sistemiziranih mestih in so primorani nositi službeno obleko, morajo znati vse predpise, kaznovani so kot nastavljene!, v staležu pa se jih drži kot navadne delavce, odnosno največ kot dnev-ničarje. Nekateri čakajo že po več let na nastavitev, zbirajo dokumente, vlagajo prošnje, čakajo zaman in ne dobivajo niti plače kot kvalificirani delavci, ne dobivajo službene obleke, dasi smo že večkrat prosili, da bi se obleka podelila v naturi, ker nabava na debelo je dosti cenejša, kakor če kupuje vsak zase.
Koliko morajo ti reveži prestati baš radi službene obleke in ne po svoji krivdi. Od svoje itak borne plače si odtrga denar, da si nabavi najcenejšo službeno obleko, ki se seveda hitro strga.
Enako težko pa je prizadeto tudi vla-kospremno osobje pri tovornih vlakih. Od leta 1922 imamo že drugi pravilnik o sporednih prinadležnostih. — Poštni uslužbenec na pr. ima dijeto dnevno od Din 40.— dalje, tudi dijete železniških uradnikov, dasi zaostajajo za onimi drugih javnih nameščencev, niso tako zelo slabe. Ali en zavirač, kurjač ali pa celo tudi strojevodja, ki je vozil cel mesec pri tovornih vlakih, zasluži na kilometraži največ Din 200 do 300.— na mesec, t. j. Din 10.— dnevno, zavirač pa zasluži k temu še dnevno po Din 24,— ali mesečno skupno s kilometra-žo okoli Din 900.—, od česar naj plača prispevke za bolniško blagajno, davek, odtegljaje za penzijski fond in nato z ostankom živi vso družino. Ni čudno, da jih vidimo pri vlakih v najrazličnejši obleki, po večini jih krije dolg kožuh ali paleto. Sliko, kako žive njihove družine, si lahko naredimo, če pomislimo, da živi ta zavirač mesečno po 300 ur izven domicila in mora tudi zunaj jesti.
Ker je sedaj v izdelavi novi pravilnik o sporednih prinadležnostih, upravičeno pričakujemo, da se bo uprava spomnila tako nenastavljenega osobja, ki vrši službo na sistemiziranih mestih, kakor tudi osobja pri tovornih vlakih in da bo res človeško rešila njihovo vprašanje.
Ljubljana. Že parkrat smo pisali v našem časopisu radi šolanja osobja in danes moramo zopet ponovno podčrtati to važno vprašanje. Z ozirom na uvedene nove pravilnike ter predstoječe izpite zahteva uprava, da mora postajno osobje obiskati tedensko po dtvakrat po dve uri šolo, od vla-kospremnega osobja pa se zahteva še več, in sicer vse to v prostem času uslužbenca. Uprava dobro ve, da vsled ukinitve prostih dnevov dela osobje več kot 8 ur, posebno še, če se upoštevajo razne zamude’, in sedaj mora uslužbenec še ves svoj prosti čas, ki je namenjen za odpočitek, razbiti, da obišče šolo in se s tem izogne kazni. Kakšen bo efekt takega šolanja, more vsakdo predvideti, ker je prvi predpogoj za uspešno šolanje, da prideš v šolo izpo-čit, prvi predpogoj pa zopet za točno vršenje službe in varnost prometa, da pride uslužbenec v službo spočit in prespan.
Ujedinjeni savez železničarjev je vložil na Direkcijo posebno vlogo, v kateri prosi, da bi se za vse vlakospremno osobje in za vse obstoječe turnuse zopet predvidel takozvani šolski dan, kakor je bil svoječasno v turnusih obstojal. To svojo vlogo utemeljuje savez s tem, da se zahteva redno obiskovanje šole, kar je zlasti pri onih uslužbencih, ki nekoliko dalje stanujejo, nemogoče, ali pa pri takem; ob-
iskovanju šole trpi učni uspeh, odnosno služba kot taka.
Pri tej priliki pa moramo zopet podčrtati tudi upravičeno željo osobja, zlasti onega pri postajni, premikalni in kretniški službi, da se redno podeljujeta dva prosta dneva mesečno, ki sta v turnusih obstojala ves čas po preobratu pri bivši južni železnici in tudi pod državno upravo vse do leta 1928. Doslej še ni uprava nikdar izdala spremembe predpisov o službenem; času, še nikdar ni razglasila, da osobju prosti dnevi ne pripadajo, marveč je na vse intervencije le odgovarjala, da ni nado-mestnikov, deloma vsled pomanjkanja kreditov, staleža bolnikov, izrabe dopusta itd. Apeliramo na uvidevnost železniške uprave, da upošteva tako interese službe, kakor interese zaposlenega osobja ter zopet odredi šolski dan v turnus vlakospremnega osobja ter proste dneve v turnuse postajnega osobja.
Progovno osobje Jesenice—Lesce. O
potrebah in željah progovnega osobja na tej progi smo že parkrat pisali v našem listu, vendar je položaj progovnih čuvajev še vedno tak, da se moramo tudi začetkom leta 1932 ponovno oglasiti. Koncem septembra 1931 so se na progi Jesenice— Lesce progovnemu osobju, ki mora delati službo v turnusu 48/24, torej 16 urni delavnik, ukinili prosti dnevi, in to brez vsake okrožnice. Na vprašanje prizadetih je bilo določeno, da v turnusu 48-24 sploh ne pripadajo prosti dnevi. Centrala Saveza je bila prepričana, da direkcija takega postopka ne bo mogla odobriti, in je zato poslala na g. direktorja predstavko sledeče vsebine:
»Podpisani savez se obrača do Vas, gospod direktor, s prošnjo radi ureditve službenih turnusov za progovno osobje na progi Jesenice—Lesce—Bled. Na tej progi je uveden turnus 48/24 ter se je osobju z mesecem septembrom; ukinilo proste dneve, katerih sedaj pri tem; napornem turnusu, ki znaša prav za prav 16 urni delavnik, že četrti mesec ne dobijo. Na vprašanje prizadetih uslužbencev se jim; je odgovorilo, da v turnusu 48/24 prosti dnevi sploh ne pripadajo.
Na tej progi odhaja zjutraj iz Jesenic prvi vlak že ob 4. uri, zvečer pride nazadnje brzovlak malo pred pol 11. uro ter morajo čuvaji, ki opravljajo tudi zaporniško in obhodniško službo, nastopiti službo zjutraj že ob pol 3. uri ter pregledati progo v dolžini par kilometrov, ter zvečer po zadnjem vlaku pogasiti signale, tako da zapuste službo šele ob 23. uri in dejansko nimajo niti ene noči v mesecu res cele na razpolago za odpočitek, če so prosti dnevi ukinjeni.
Gotovo boste uvideli iz tega, gospod direktor, da je njih služba že vsled dolžine same ter slabega nočnega počitka skrajno naporna in, če sploh kje, so tu prosti dnevi, ki jih je osobje do septembra uživalo, upravičeni ter prosimo, da bi odredili, da se osobju redno podeljuje proste dneve.«
Ljubljana — kurilnica. Iz naše edinice se dolgo časa nismo oglasili, kar priča, da smo pač s položajem zadovoljni. Po dolgem času molka pa prihajamo danes zopet v javnost s poročilom, da se gode pri nas razne stvari.
Sredi januarja je bilo naenkrat 12 premogovnih delavcev obveščenih, da se ne smatrajo več za železniške delavce, da jim več ne pripada dnevna plača, marveč da naj hodijo v kurilnico kot »borzarji« in če bo premog na razpolago, bodo pač razkladali in dobili plačano od razloženih ton, če ne, pa ne dobe nič.
Hud je ta odlok, ker so pri tem prizadeti tudi stalni delavci ki so nekateri 'že po 3 leta člani penzijskega fonda, prizadet je celo delavec, ki služi že 13 let na železnici in se čudimo, na podlagi katerega paragrafa delavskega pravilnika je g. šef kurilnice izdal tak odlok. Uverjeni smo, da se je to zgodilo brez vednosti direkcije ter upamo, da bo direkcija tak odlok, s katerim je uničena eksistenca več delavcev, anulirala in odredila, da se prizadete delavce zaposli kot delavce z dnevno plačo in akordom, kakor je bilo preje.
Centrala saveza je poslala tozadevno na g. direktorja posebno predstavko.
Maribor — delavnica. Redukcija za redukcijo, ki je v letu 1931 zadela delavstvo v delavnicah, je nekatere že popolnoma otopela, da so postali brezbrižni za vsako stvar in samo zmigujejo z rameni, češ, saj nič ne pomaga. Položaj delavstva je postal v letošnji zimi precej težak.
Za novo leto 1932 pa je bilo delavstvo v mariborski delavnici deležno novega voščila v obliki 6 odst. redukcije od premije, in sicer kar za tri mesece za nazaj, t. j. za oktober, november in december, in ni čudno, če je ta zadnji udarec delavstvo zelo razburil. Nujno potrebno je, da se tudi za delavstvo enkrat naredi red. Kakor na-stavljenec točno ve, na kakšen znesek lahko računa prihodnji mesec, naj velja to tudi za delavce.
Obračamo se do saveza z nujno zahtevo, da ukrene vse korake, da se vse merodajne faktorje in parlament obvesti o položaju osobja v delavnicah. Zahtevamo, da se pri izmenjavi delavskega pravilnika zasigura delavstvu minimalen zaslužek, da se postavlja vremenike in cenovnike s sodelovanjem delavskih zaupnikov in da ti cenovniki nato veljajo. Apelira naj se na parlament, da zasigura za bodoče budžetsko leto zadosten; kredit za celo leto in naredi sklep, da se med letom’ teh kreditov ne sme reducirati v nikake svrhe.
Poskrbi naj se za one stare delavce, ki so prišli na železnico po 33. letu sta-
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna
Jos. Reich, Ljubljana
rosti, da zadobe stalnost in dopust. Poskrbi naj se za svobodna volitev delavskih zaupnikov. Dolžnost nas zaupnikov v delavnici pa bo, da zopet dvignemo našo organizacijo na ono višino, na kateri je že bila in da zaslepljenim delavcem, ki so vsled neznosnega pritiska omagali in šli nekateri v zvezarske vrste, zopet odpremo oči.
Pretekli torek je bil za delavstvo v delavnicah svetel žarek, ker se je zopet uvedel 8 urni delavnik.
Da se z večnimi spremembami in negotovostjo enkrat preneha, je potrebno, da se vsi organiziramo v edino pravo delavsko organizacijo, v kateri in s katero se bomo borili ter branili naše pravice.
Iz železniške statistike
Po »Saobračajnem pregledu« posnemamo:
A)	Številčno stanje osobja na železnici:
Na železnici je bilo v Jugoslaviji zaposlenih:
1928	1929	1930
72.863	75.635	76.951
Od tega je odpadlo leta 1930 na posamezne oddelke naslednje število uslužbencev:
1. Generalna direkcija in oblastne direkcije	3.809
2. progovne sekcije	23.544
3. postajne službe	15.291
4. vlakospremne službe	6.195
5. kurilniško osobje (kurilnice in kur. delavnice)	12.563
6. strojno osobje	5.235
7. delavnice	8.522
8. razne službe	792
67.951
Število osobja je nazadovalo od leta 1928 do 1930 pri naslednjih oddelkih:
pri postajni službi od 16.245 na 15.291; pri železniških delavnicah od 9.373 na 8522.
Pri drugih oddelkih pa je osobje poraslo.
B)	Koliko uslužbencev odpade na 1 km?
Na 1 km proge odpade pri nas 8.34 osobja.
Na 1000 voznih kilometrov pa 1.58 uslužbencev.
Na 100.000 voz. osnih kilometrov pa pride 3.75 uslužbencev.
C)	Koliko uslužbencev odpade na 1 km v
drugih državah:
1000 100.000 na 1 km voz. km os. km
v Avstriji	13.92	1.47	4.53
v češki	12.87	1.47	3.97
v Nemčiji	12.67	1.03	2.49
v Italiji	9.61	1.10	2.86
v Rumuniji	8.74	1.87	4.86
v Madžarski	8.07	1.41	4.13
v Franciji P. L. M.	12.93	1.01	4.12
v Franciji državna	10.03	1.17	6.06
Pevsko društvo »Cankar« v Ljubljani
priredi v soboto, dne 6. februarja t. h, v dvorani Delavske zbornice predpustno zabavo. Na sporedu je petje, godba _ in ples. Vstopnina Din 10.—■ za osebo. Začetek ob 20 uri Čisti dobiček je namenjen za po-vzdigo društva. Toči se prvovrstno štajersko vino po zmerni ceni v lastni režiji. Prijatelji lepega petja vljudno vabljeni.
Odbor.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani
je v drugem polletju 1931 prav lepo napredovala, kakor kažejo številke. (Številke v oklepajih pomenijo napredek napram istim mesecem v 1. 1930.) Knjig se je izposodilo julija 3712 (310), avgusta 3430 (275). septembra 3663 (93), oktobra 4710 (404). novembra 5083 (781) in decembra 5380 (605). Tako knjižnica zopet napreduje po začetnem zastoju, ki ga je povzročila decembra 1929 uvedena oblastna revizija knjig. Decembra 1931 je bilo izposojenih 1307 knjig več nego decembra 1929.
Razmerje med znanstvenimi in leposlovnimi knjigami je ostalo v glavnem isto.
Knjižnica hitro narašča po zalogi knjig in po številu bravcev. Sedaj ima že člane tudi po pokrajini, v glavnem po krajih, ki so blizu posameznim železniškim progam. Delavci z dežele bi se lahko še bolj posluževali knjižnice, če bi se dogovorili n. pr. s kakim železničarjem ali drugim človekom, ki prihaja večkrat v Ljubljano, da bi si izposojal in prenašal knjige za vec ljudi v istem kraju.
Ktijižnica Delavske zbornice je gotovo danes med slovenskimi javnimi knjižnicami na prvem mestu. Kdor še ni njen elan, naj se vpiše in se prepriča o tem, da je to res naša najboljša knjižnica, ki skrbi za duhovno in srčno izobrazbo tako ročnega kakor duševnega delavca.
DOLŽNOST
vsakega člana saveza je, da tekom meseca februarja pridobi vsaj enega novega člana!
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik In izdajatelj: Konzorcij »Ujedi
nieni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.