Naša rana Tokrat obravnavajo v Londonu zastopniki štirih velesil načrt državne pogodbe za Avstrijo. Po¬ rečah smo, že da je zastopnik Ti¬ tove Jugoslavije Aleš Bebler sta¬ vil celo vrsto zahtev za ozemlje, na katerem žive na Koroškem Slovenci. Sovjetski zastopnik Za- rubin joodpira te zahteve, dočim iih zastopniki Francije, Anglije in USA odklanjajo. Prav tako jih je odločno odklonil zastopnik Avstri¬ je. njen zunanji minister dr. Gru¬ ber. Bebler pa je v glavnem pri¬ nesel naslednje terjatve: 1 Avstri¬ ja naj plača 150 miljonov dolarjev, reparacij; 2. koroški Slovenci naj dobe avtonomijo, ki se pa razliku¬ je qd dosedanjega pojmovanja av¬ tonomne, ampak posnema sovjet¬ ski način organizacije take avtono¬ mije in bi po tem predlogu Slo¬ venci na Koroškem tvorili posebno državno enoto v okviru Avstrije; '?■. s posebnim dogovorom med Avstrijo in Jugoslavijo se naj do¬ loči nova meja, ki bi ugodila jugo¬ slovanskim teritorialnim zahte¬ vam. staja na to, da posebna mednarod- ra ustanova upošteva ■ pritožbe Slovencev na Koroškem proti av¬ strijski vladi; slabo pozna nem¬ ške (avstrijske) vlade tisti, ki bi unal, da bi ostal nekaznovan tisti, ki bi se proti Nemcem pritožil. -Nazadnje pa prihaja isti jugoslo¬ vanski delegat Bebler, ki zahteva, da naj se v bodočo mirovno pogod¬ bo z Avstrijo vnese določba, da morajo zapustiti Avstrijo vsi tisti begunci, ki kot DP žive v Avstri¬ ji. Nikomur od njih avstrijska vlada ne sme podeliti državljan¬ stva. Tako je slovenski komunist udaril po rojaku — Slovencu, ki še živi na Koroškem. Komunist Bebler ga'zapisuje poginu, ker ga rov raži, ker ni komunist in ni ho¬ tel živeti pod komunistično dikta¬ ture. Ako bi ta slovenski komuni¬ zem mogel, bi na Koroškem zatrl vse Slovence, ki niso komunisti in f o no znanem izreku slovenskega pisatelja Lovra Kuharja: “Tudi če na slovenski zemlji pokolje naša revolucija vse Slovence, pa jih os¬ tane samo pet, ki so komunisti, smo zmagali”. Tako nam režejo to našo rano tisti, ki nas ne vpoštevajo, ker jim ne vpadamo v njihovo oomova nje svetovnega ravnotežja; reže¬ jo nam jo naši stari nemški na¬ cionalistični nasprotniki, ker smo jim kot nacionalna enota na poti in izpili bi nam zadnjo kapljo krvi te rane mednarodni komunisti, ki nas sovražijo, ker smo zvesti svo¬ jim pravim temeljem narodne in krščanske kulture. Pa, ali nam je obupati? Ne! Skoraj sto 'let je trajal; ha to zem¬ ljo najhujši pritisk nacionalistič¬ nega imperializma. Toda naš rod ni klonil in ni podlegel, dasi so to liko umirali in hirali po koncen¬ tracijskih taboriščih. Prva doba krivic se je končala s smrtjo tiste¬ ga, ki je krivice delil. Zmagal bo tisti, ki veruje v reko pravice. Svetemu Očetu Piju XII. Le malo je verjetno, da bi zahod¬ ni zastopniki le malo popustili in pristali ra take določbe v novi po¬ godbi. ki bi našim bratom na Ko¬ roškem. zavarovale njihov obstoj in jim dole pogoje za redno narod¬ no in kulturno življenje. Prav ta¬ ko ni niti misliti na to, da bi So¬ vjetska. zveza mogla, podnreti pred¬ loge Titovega zastopnika, dokler se Sovjetska zveza re bo sporazu¬ me^. z zahodnimi zavezniki o dru¬ gih važnejših zadevah svetovne politike Sovjetska podpora jugo¬ slovanskim tezam je L še boli po- vdariala grozilni pomen tiste¬ ga. kar bi koristilo ali slovenstvu ali pa slovanstvu. V takih razme¬ rah na Koroškem niso sovjetska peta, kečona samo komunisti, am¬ pak lahko avstrijska nemška pro¬ paganda tako označuje vso sloven¬ sko skupnost. In tako se v tem delu slovenske zemlje obnavlja veriga krivic, ki nas Slovence spremlja že skozi ves tok zgodovine, zlasti pa v zad¬ njih dveh stoletjih, ko je vsa nem¬ ška (avstriiska) politika streme¬ la za tem. kako naš rod na tej zem¬ lji iztrebiti. Po prvi svetovni vci- ni so bili zastopniki Italije tisti, Vi so podpirali vse, kar je škodova¬ le našim interesom. Tokrat pa se is zoper naš živelj pognalo vse! Angleški zastopnik na-kenferenci štirih v Londonu ie pred nekaj dnevi rekel, da “Slovenci na Ko¬ roškem ne žele avtonomije” in da lahko to izjavi, ker da po skoraj štiriletni angleški okupaciji te zemlje razmere “dobro pozna.”. Avstrijski delegat izjavlja, da pri¬ Dne 2. marca je svet slavil 73-letnico rojstva sv. očeta Pija XII. Dne 12. marca pa je minila 10-letnica njegovega papeštva, ko je prevzel v roke krmilo sv. Cerkve. Aprila pa bo v cerkvi pri Mariji Snežni opravil svojo zlato mašo v spomin 50-letmce, ko je v tej cerkvi pel svojo prvo sv. mašo. V današnjem valu satanskega brezboštva je Sv. Cerkev edina ska¬ la, ob kateri lomi Satan svojo moč. ki daje tudi upanje vsemu svetu na odrešenje od Zla, v katerega nas peha svetovni komunizem. In prav Slo¬ venci. imamo vse razloge, da papežev jubilej počastimo z molitvijo in prošnjo za njegovo zdravje, tako kot je v molitev za žive vpletel v “Črno mašo za naše pobite", pesnik Jeremija Kalin svojo molitev, ki jo danes za ta jubilej ponatiskujemo ket našo molitev k Bogu: O kot TI nekoč v čolnu, ki ga vihar je v. vrtinec zajel, se na tej Skali skal je vzravnano vzpel Tvoj zemski Namestnik DVANAJSTI PIJ s svojimi nebeškimi, ključi: v roke široko zajel je nebeški sij , in vrgel v vihar pramene Tvoje Luči, Zavaruj ga z milostnimi dlanmi, napolni ga z razumom svetege Duha, nalij mu v mišice nadčloveških moči Krmarja, ki najsilneiši brod ravna; okrepi mu glas, da kot Ti grmi z gore čez vihre in piš, svetu kot tromba trese srce; daj kretnji njegovi udar srditega maščevalca Greha, reki njegovi Ljubezen darovalca, ki dajati ne neha; daj oljčno mladiko s kljuna njegove ptice svetu: daj srcu svetost in srd: molitev za Tebe, za Satana kletev — in roki širokost objema kot vsega sveta Očetu! A nam brodolomcem, da zaveslamo v njegove roke razpete, naj dvigne iz valov naše joke, nam vrže rešilne obete! Oko mu razžari, da prebije z njim megle in viharje mraka slovenskih dežel, da v njem užge božje oltarje in zbere ob njih ves naš rod, da prekaljen • v njegovi besedi, ki Tvoja je, od znotraj bo ves rezsvetljen! O Bog, tega Laboda belega med divjajočimi valovi blagoslovi z vsem blagoslovom, da v Tebi nas on blagoslovi! Nas vicfimas del regimen comunisfa en Esiovenia Hace dos semanas que alarma- ron al mundo las noticias sobre el criminal juicio contra el Cardenal Mindszenty; ahora nos sirvieron los diarios otro aeto del drama de la lucha religiosa que desarrolla el comunismo contra lcr Iglesia Ca- tolica. Esta vez se trata de dos sacerdo- tes eslovenos. Son el parroco P. Alfonso Jarc y teniente P. Guiller- mo Savelli. - Para documentar delante todo el mundo comunista de que no dejo de ser comunista autentico, se apresura Tito a imitar sus colegas hungaros. Habia quien creia que, con su actitud adversa contra el Cominform, Tito habia rectificado en algo su posicion y actitud para con la Iglesia; pero Tito tiene mu- cho miedo de que Moscu podrla sospechar de tal cosa. El quedo lo que ha sido: comunista ateo. Su deasavenencia con Moscu es Occi¬ dental, su odio contra la Iglesia es esencial. Segun la doctrina comu¬ nista, es la religion un engano, pe¬ ro segun ellos mismos lo comprue- bari, es su unico adversaria peii- groso, por eso debe haber siem- pre victimas; por eso tal furia con¬ tra la Iglesia. Si el comunismo hungaro ha ju- gado una farsa diabolica con el juicio al Cardenal Mindszenty, r.a lo era menos la del comunismo es- loveno contra ambos condenados. Luego de 6 anos, desde que ha caido Mussolini, luego de varios pleitos que teman por objeto al P. Alfonso Jarc, ya repetidas veces demostrada la falsedad de la acu- sacion de colaboracion con los in- vasores italianos, vuelven a juz- garlo y condenarlo a la muerte. Lo. mismo rige para el P. Savelli. Solo se trata del odio contra la Iglesia, y Tito cree que con este precio ga- naria las simpatfas del enojado Stalin. Ambos condenados han sido sa- cerdotes ejemplares, ambos abso- lutamente ajenos a las acciones politicas, pero ambos sacerdotes intrepidos en cumplir con su deber sacerdotal. Asi crece el numero de los hombres y mujeres eslovenos, cuyos nombres resplandecen en el cielo como martires de su fe. Los miles que han caido crimi- nalmente asesinados por la justicia comunista son semilla que hace brotar en Esiovenia una vida reli¬ giosa čada vez mas profunda. To¬ do el pueblo cree firmemente que esos martires son garantes de un porvenir feliz en un futuro no le- jano. La sangre de los que ya sobre- pasan los diez mil, no quedard perdida. Asi confiamos. Stran 2. SVOBODNA SLOVENITA Štev. 10. NEKAJ INFORMACIJ i. Naše starše zanima močno šolanje njihovih otrok, da jih pač zaposle in jim za bodočnost pripravijo izobrazbo, ki jo bodo za izvrševanje svojega poklica nuj¬ no potrebovali, oziroma jim bo vsaj zelo koristila. Naj sledi nekaj informacij o vrstah šol, o tuk. šolstvu sploh, staršem v vednost in ravnanje. 1. šolska obveznost za otroka nastopi po dopolnjenem šestem letu starosti. S temi leti stopi otrok v ljudsko šolo (pri- maria), ki traja sedem let'in sicer ima prvi razred (grado) dve stopnji nižjo in višjo (primer grado inferior y primer grado superior). 2. Po dokončanem 6. razredu (sex- to grado de la primaria) more vstopiti iz ljudske v srednjo šolo (segundaria), ki ima več vret in sicer: a) Splošna srednja šola, nekako naša gimnazija < Baehillerato o Escuela na- eional), ki traja 5 let (primer ano...). Po končani taki šoli more stopiti na univerzo. b) Učiteljska šola (Colegios norma- les), ki traja 6 let. Po končani tej šoli more postati učitelj, vstopiti na Pro- fesorado, kjer po triletnem študiju dobi usposobljenost za profesorja na učite¬ ljišču. c) Vojaška šola (liceos militares), kjer se pripravljajo v vojaških vedah. 3. Univerza z različnimi fakultetami, podobno kakor pri nas. Študij na posa¬ meznih fakultetah traja sedem, osem let. II. Nekaj opomb, ki so važne za vseljence v Argentino glede šol oz. izpitov. 1. Vsak državni uslužbenec mora red¬ no imeti vsaj dokončan 6. razred ljud¬ ske šole. 2. Vsak vseljenec, kij hoče nadaljevati oz. začeti srednješolski ali univerzitetni študij, mora najprej napraviti izpit čez šesti razred ljudske šole. 3. Tvarina, ki jo mora za izpit čez šesti razred ljudske šole predelati ob¬ sega španski jezik s slovnico, prirodopis, matematiko, splošni zemljepis, narodno zgodovino ter domoznanstvo (istruccion civica). Vso to varino v glavnem ob¬ sega knjiga Asuntos de 6. grado. 4. Izpit je treba delati pred komisijo na drž. šolah. Čas določi komisija. 5. če priznajo tuk. oblasti veljavnost spričeval o dosedaj dopolnjenih študijah na srednji šoli, mora delati iz dosedaj dovršenih razredov dopolnilni izpit čez predmete, ki jih tuk. načrt dodaja (Na¬ rodna zgodovina). 6. Če veljavnosti spričeval oblasti ne priznajo mora delati izpit čez celotno snov posameznih razredov in sicer more napraviti izpit čez dva razreda v enem letu in sicer v začetku čez enega, na koncu čez drugega. 7. Dopolnilne izpite ali celotne razred¬ ne izpite je mogoče opraviti v dveh ro¬ kih in sicer v marcu ; in decembru. III. Javnopravna veljavnost šol. V tem pogledu moremo ločiti 3 vrste šol in sicer: 1. Državne šole, ki izdajajo povsod ve¬ ljavna spričevala, ko Si uspešno dokon¬ čal določeno stopnjo študija. 2. Zasebne a priznane (inkorporirane) šole. Dijaki teh šol morajo za dosego javno priznanega spričevala koncem le¬ ta delati izpite na državnih šolah oz. pred drž. komisijo. 3. Povsem zasebne šole, ki takih iz¬ pitov ne delajo in niso inkorporirane. (Nekatere takoimenovane apostolske šole, v katerih posamezni redovi pri¬ pravljajo v študiju svoje bodoče novin¬ ce). 0 ŠOLI V ARGENTINI IV. Študij v takozvanih kolegijih (nava¬ dno jih vodijo taki redovniki oz. redov¬ nice). Poznajo navadno tri vrste dijakov: 1. Zunanji (externos), ki v šolo zju¬ traj pridejo, opoldne odidejo po konča¬ nem pouku na kosilo in se vrnejo za popoldanski pouk. 2. Na pol zunanji (Medio pupilos), ki zjutraj pridejo v šolo in ostanejo čez opoldne v zavodu, kjer dobijo kosilo in po končanem popoldanskem pouku odi¬ dejo domov. 3. Gojenci notranji (pupilos), ki v zavodu stanujejo in se samo ob počitni¬ cah vračajo domov. Dijaki oz. učenci vseh posameznih stopenj morajo plačati določene pri¬ spevke, ki so po posameznih zavodih različni in razvidni iz oglasa. Nekateri zavodi vozijo svoje učence v šolo in domov z avtomobili, za kar je treba posebej prispevati. V. Kaj naj naredijo slovenski starši? 1. Ker je mest v zavodih malo na razpolago oz. za gojence jih sploh ni, n aj vpišejo otroke na najbližje državne šole. 2. Ker bo nekaj mest na razpolago za napol zunanje oz. zunanje po zavodih, naj starši čimprej, če tega še niso sto¬ rili, prijavijo v pisarni Društva Sloven- gentinskih železnic se je vršila zelo slo¬ vesno v veliki dvorani glavne postaje v Buenos Airesu, ki nosi ime Presidente Peron. Proslave se je udeležila ogrom¬ na množica, med temi zlasti železničar¬ ji in člani strokovnih organizacij. Na proslavi so govorili vodja železničarske organizacije; državni tajnik za promet podpolkovnik Castro, glavni govor pa je imel predsednik republike, general Juan D. Peron. V svojem govoru je uvodoma omenil, da se lanske proslave prevzema železnic ni mogel udeležiti, cev svoje otroke z navedbo starosti in svojim stanovanjem ter tudi svojo pla¬ čilno voljo in možnost. 3. Manjše srednješolce, ki ne morejo vstopiti v tuk. srednje šole, naj vpišejo v višje razrede ljudske šole, da se priu¬ čijo jeziku. Med letom naj se pa zaseb¬ no pripravljajo za izpit čez 6. razred ljudske šole, da bodo mogli prihodnje leto vstopiti v srednjo šolo. 4. Srednješolci iz višjih razredov oz starejši naj se sami učijo resno kaste- ljanščine ter se zasebno pripravljajo na izpit čez šesti razred ljudske šole, ki ga bo mogoče opraviti že v 2 mesecih. Di¬ jaki, pa tudi akademiki, če mislijo na¬ daljevati študije, naj to upoštevajo. 5. Srednješolci in akademiki, ki so iz¬ pit čez šesti razred že napravili, naj se pripravijo zasebno za celotne razredne oz. dopolnilne izpite, kar je odvisno od priznanja njihovih spričeval. Ta izpit bodo mogli delati v decembru 1949. ka¬ kor je zgoraj že pojasnjeno. 6. Kdor more naj obiskuje tudi razne večerne tečaje, tako jezikovne, kakor tudi kake praktične. 7. Srednješolci naj prijavijo svoja imena s stanovanjem in vsemi potreb¬ nimi podatki v pisarni “Društva Slo¬ vencev”. 8. Akademiki naj prav tako prijavijo svoja imena s stanovanjem in podatki v isti pisarni. 9. Vsa pojasnila glede veljavnosti oz. poveljavljanja spričeval se dobijo v pi¬ sarni Društva Slovencev. nove ustave izdelan in sprejet do kon¬ ca tega meseca. Nova podzemna železnica v Bs. Aire¬ su obratuje med žel. postaje Caballito in Plažo 1. Mayo (Avenida Madero). Proga vozi pod podzemno železnico od višine Primere junte do Plaza Mayo. Ta podzemna železnica je že bila dol¬ go v obratu, ker je vezala kolodvor Plaza Once s pristaniščem. Sedaj so jo preuredili tako, da lahko služi še za GENERALNO RAVNATELJSTVO ZA IMIGRACIJO V bodoče bo Generalno ravnateljstvo za imigracijo urejevalo vsa vprašanja, ki se nanašajo na prihod imigrantov v Argentino. Vodi jo Sr. Enrigue Pedro Gonzales, biv. polkovnik, ki je bil pod vlado generala Pedra Ramireza tajnik predsedstva republike. Generalna direk¬ cija je podrejena uradu Secretaria Tec- nica de la Presidencia de la Nacion. V njen delokrog pa spadajo vsi posli, ki so jih doslej opravljale: Direccion Na- cional de Migraciones, la Delegacion Argentina de Inmigracion en Europa, la Comision de Recepcion y Encauza- miento de Inmigrantes, el Instituto Et- nico Nacional y la Direccion de Protec- cion al 9borigen. osebni promet. Nova proga bo zelo raz¬ bremenila progo od Plaza Mayo do Pri¬ mera Junte. Poseben ukaz je razlastil vse zaloge papirja, ki je potreben za izhajanje ča¬ sopisov. Ves papir je dan na razpolago Tajništvu za informacije, ki bo porabo papirja uredilo tako, da bodo mogli vsi listi izhajati. Zato je v istem ukazu določen tudi obseg listov v bodoče. Avtomobilisti poslej ne bodo mogli prosto kupovati bencina. Oblasti so od¬ redile posebne obroke za vse vrste av¬ tomobilov. 150 letnico smrti blažene sestre Mari¬ je De la Paz je vsa Argentina proslavila dne 7. marca. Ta dan so bile po cerkvah opravljene pobožnosti zasebnega znača¬ ja z molitvami zato, da bi bila Marija De la Paz kmalu dvignjena na čast ol¬ tarja. Naočnike vseh vrst bodo v bodoče smele prodajati samo trgovine z optič¬ nimi predmeti, ki imajo za to potrebno dovoljenje. Uradne ure v vseh državnih uradih so določene tako-le: Od 15. marca do 30. novembra: od pondeljka vključno petek od 12. do 18. ure, ob sobotah od 8.30 do 13. ure. Od. 1. decembra do 14. marca: vse delovne dni od 7. do 13. ure. SPREMEMBE V MOSKOVSKI VLADI KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Proslava obletnice nacionalizacije ar- ker je ravno obolel. Toda letos zato tem jasneje podčrtava ves argentinski na¬ rod, kaj pomeni ta pridobitev. Ta dan je bolj ko kateri drug primeren zato, da se povdari, da je njegova vlada iz- voievala enako socijalno pravičnost za vse Argentince. Danes se socialna ena¬ kost jasno vidi tudi v tem, da v vladi ne sede več samo advokati, ampak lju¬ dje iz vseh plasti naroda. Njegova vla¬ da posveča vse svoje napore za gospo¬ darsko svobodo in neodvisnost in za uveljavljenje popolne suverenosti ar¬ gentinskega naroda na zunaj. Naša pot naprej pa bodi, da utrdimo in okrepimo vse tiste pravice, ki smo si jih izvoje- vali. Nazadnje je spregovorila še so¬ proga prezidenda ga. Maria Eva Duar- te de Peron, ki je omenila dolžnost ar¬ gentinskih žena v sedanjem času. Sr. Raiil Alejandro Apold, novi pod¬ tajnik v Subsecretariji de informacio- nes de la Nacion, je 12. marca prevzel svoje posle. V zastopstvu predsednika republike ga je uvedel v nove dolžno¬ sti notranji minister Sr. Angel G. Bor- lenghi. Pri tej slavnosti je bilo navzo¬ čih več visokih vladnih osebnosti, na čelu s soprogo predsednika republike Evo Mario Duarte de Peron. Tajništvo za narodno obrambo je bilo ustanovljeno na eni zadnjih sej vlade. Za to mesto je bil imenovan vojni mi¬ nister general Humberto Sosa Molina. Skupščina, ki izdeluje novo ustavo se je sešla 8. marca in ima seje vsak dan. Listi pišejo, da je možno, da bo načrt Prve dni marca so svet presene¬ tile novice o spremembah v so¬ vjetski vladi: Molotov je bil od¬ stavljen kot zunanji minister in na njegovo mesto je bil imenovan Višinski; Mikojan je bil odstav¬ ljen kot minister za zunanjo trgo¬ vino. Oba. Molotov in Mikojan o- staneta še naprej podpredsednika sovjetske vlade. Gromikov, ki je bil včasih sovjetski veleposlanik v TVashingtonu in zastopnik So¬ vjetske zveze pri UNO, je bil ime¬ novan za pomočnika zunanjemu ministru. Tem novicam je v zapadnem svetu sledila poplava komentarjev in ugibanj, kaj naj te spremembe pomenijo. Precej trdno se vsilju¬ je mnenje, da bo Molotov v krat¬ kem prevzel predsedstvo sovjet¬ ske vlade in da se bo Stalin spet umaknil n a mesto generalnega taj¬ nika sovjetske komunistične par¬ tije. Tako bi vkljub vsem spremem¬ bam le še trdneje ostala označena kot nosilka vse sovjetske politike tista četvorka, ki je zadnjih deset let vodila sovjetsko politiko. Sta¬ lin je bil glavni sovjetski zastop¬ nik n a vseh konferencah, na ka¬ terih se je ustvaril okvir tistega, v čemer se naj razvija svet po voj¬ ni. Pristal je na ustvaritev UNO in na glavne temelje mirovnih po¬ godb. Po konferenci v Potsdamu, kjer Stalin ni več dosegel tistega, kar je hotel, se je začela pod nje¬ govim vodstvom načrtn a sabota¬ ža vsega, kar so hoteli ustvariti zahodni zavezniki. Glavna izvrše¬ valca Stalinove politike brezobzir¬ nega preprečevanja vsega, kar bi moglo pospešiti dobo miru n a sve¬ tu, sta bila Molotov in Višinski na konferencah štirih zunanjih mini¬ strov, v Newyorku pa je rast in prospeh organizacije UNO prav na isti način oviral Gromikov. Vsi štirje so silno dosledno izva¬ jali to politiko: svet se ne sme ze¬ diniti in pomiriti, dokler ne bo te¬ meljev take ureditve določal samo mednarodni komunizem. Ti ljudje, ki so vse to izvedli in zaželjeno razklanost sveta v dva bloka s strupeno zagrizenostjo iz¬ peljevali. bi se naj sedaj razhaja¬ li ali pa izločali, ko prihaja novo cbdobie sovjetske politike! Ne — še trdneje so šli na novo pot, ki ne more biti nič drugega ko logič¬ ne nadaljevanje tega. kar so že o- nravili: ko bo padla Kitajska pod komunistično komando bo nekako polovica sveta nosila sovjetsko zvezdo. Ta blok bo treba povezati no računih vojaške strategije in to bodo opravili vojaki; to delo pa bodo pred tujino varovali in (Nadaljevanje na 7. strani) Šter. 10. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. PRILOGA SVOBODNE SLOVENIJE MAllEC 1949 Z diplomo v žepu... Spominjam se nekega 19. marca iz mladosti. Zgodnja pomlad se je prebujala v Zasavju. Bil sem pri rudarski maši. Pridigal je mlad gospod, ki je menda nalašč za ta praznik in za to mašo prišel iz Ljubljane. Smi¬ sel pridige mi ni ostal v spominu. Spominjam se le še posameznih pridi¬ garjevih izrazov: Sv. Jožef in delavec, Sv. Jožef — vzor delavcev, Sv. Jo¬ žef in rudar itd. Precej Save je od takrat že preteklo mimo Zagorij. Minu¬ la so dijaška leta, minula vojaščina in revolucija v Sloveniji, minula tež¬ ka leta evropskih taborišč. Danes sem izseljenec v Argentini in si z diplo¬ mo v žepu sluzim kruh kot — zidarski "oficial". Zato danes vse drugače in vse bolje razumem kaj se pravi biti delavec in mi iz posameznih izra¬ zov tiste pridige vstaja nazaj v spomin tudi njen celotni smisel. Prav za¬ to mi danes ni več nerazumljivo zakaj so bledi in od temine črnih rovov izglodani obrazi rudarjev med omenjeno pridigo postajali mehki, nasme¬ jani in zavzeti od tihega ponosa. . . Kako sem prišel do tega spoznanja? — Prvi tedni službe so mi po¬ tekali v obupnem razpoloženju. Delo in vročina sta me tako zdelovala, da se mi še govoriti ni ljubilo; včasih bi bil skoraj pozabil jesti od sa¬ me utrujenosti. ''Bog nebeški", sem izbruhnil nekoč v dolgo zadrževanem gnevu, ''zakaj, čemu vse to garanje?" Od tega dne sem veliko premišljal o človeškem življenju, o delu in o vseh vprašanjih, ki so me mučila tiste prve tedne moje službe. Umiril sem se šele ob spominu na tisti izraz: Sv. Jožef — zgled delavcev. "Caramba", sem se razveselil po kastiljansko, "zakaj bi človek z zobmi škripal samo zato, ker mora delati? Saj je delal tudi sv. Jožef. Saj ni bilo z delom prizanešeno niti nejnedolžnejšemu človeškemu bitju — Devici Mariji. In končno — Kristus, Bog sam je delal. Ali ni bil sv. Jožef tesar in zidar, vsakega malo?Al i ni bila Marija najskrbnejša gospodi¬ nja? Ali ni Jezus hodil s sv. Jožefom po Galileji, da mu je malto mešal in kamne podajal? Kaj se boš tedaj sramoval dela, ki ga je tudi On oprav¬ ljal?, sem pokaral samega sebe, "Res je, da z diplomo v žepu malto me¬ šaš, pa jo je mešal tudi On, ki ni imel samo — diplome v žepu, ampak je bil — "Bog". —' Pa sem v naslednih dneh šel v svojem razmišljanju še korak dalje: "Grešen človek si. Kako se boš, primerjal z Delavcem-Bogom in s Pre- čisto Devico. Sv. Jožefa si vzemi za vzornika, ki se je moral kakor ti bo¬ riti za potrpežljivost in poštenost pri delu". V treh stvareh prav posebno občudujem sv. Jožefa in bi ga rad po¬ snemal kot najboljšega delavca: v mislih, čustvih in delih. Ni študiral katekizma. V lastnih mislih je prišel do spoznanja, da de¬ lo človeku pomeni dvoje: pokoro za greh in obrambo pred grehom. Je pokora, kot je Gpspod Bog rekel Adamu v raju: "V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh". Istočasno pa je tudi obramba, ker brezdelje skoraj nujno vodi v greh. Človek namreč na nek način mora izrabiti svoje sile. Če jih ne v delu, jih pa često v pohajkovanju, popivanju in v sumljivih družbah. Kakšna čustva je gojil sv. Jožef do dela? Ne morem si misliti, da. bi se bil kdaj sramoval svojega stanu in z nevoščljivostjo in maščevalnostjo gledal na bogataše. Na delo ni hodil s čemernim obrazom, ampak z ve¬ seljem. Pravijo, da smo delavci na prvi pogled vsi enaki: robati, umaza¬ ni, znojni. Razlika je samo v tem, da nekaterim obrazi okamenijo od stal¬ ne nevoije in mrkega pogleda, drugi pa so notranje zadovoljni, tako, da so tudi na zunaj prijazni bratje v družini, veseli fantje v družbi ter lju¬ beznivi očejte in možje svojim otrokom in ženi. Pa še nekaj mi na sv. Jožefu posebej ugaja. To je način, kako je on vršil svoje delo: nikoli samo zase, iz sebičnih, skopuških namenov, am¬ pak vedno — za Jezusa in Marijo. Odtod mir in zadovoljstvo v njegovem srcu in veselje na obrazu. Če hočeva biti pri delu vesela in zadovoljna tudi midva, dragi so¬ sed, posnemajva sv. Jožefa in darujva od časa do časa Bogu svoje delo, ki ga opravljava, svoje trpljenje, znoj in utrujenost. Tako bova srečna in bova znala osrečiti tudi druge. Seveda raja na zemlji nikoli ne bo, ker sicer bi ljudje pozabili, da so za kaj višjega ustvarjeni. Ravno v mislih na onostransko življenje najde¬ mo tolažbo v dnevih največje preizkušnje. S tem ni rečeno, da ne bi sme¬ li skrbeti za blagostanje v tostranskem življenju. Zato napačno ravna, kdor se ne briga za nobeno delavsko, strokovno in gospodarsko organi¬ zacijo. Ako bi sv. Jožef — vzor delavcev danes živel, bi bil najbrže naj- vnetejši strokovničar. Delajmo torej in se znojimo, toda ne kar tako, tjavendan, z mrkim obrazom, ampak — po zgledu sv. Jožefa — veselo in smotrno v sledeče tri namene: v pokoro naših osebnih in skupnih narodnih grehov, zato, da se obvarujemo greha in s tem nravnega in narodnega propadanja v brezvernem svetu in, da s poštenim delom pomagamo ustvarjati blago¬ stanje nas^samih in naših dragih in s tem pomagamo tudi k materijalni obnovi našega naroda. SLOVENCI V ARGENTINI Slovenci smo že desetletja oddajali presežek svojega prebivalstva tujini, kamor so odhajali tisoči iskat dela in kruha. Izseljensko vprašanje tedaj za Slovence ni novo. Kljub temu pa naša emigracija v letu 1945, katere večina sedaj prihaja v Argentino, pomenja v marsičem nekaj povsem novega. če je pri vsaki stvari glavno namen, cilj, tedaj je treba odkrito reči, da mno¬ žice, ki so v maju 1945 zapustile slo¬ vensko ozemlje, sploh niso imele name¬ na za daljšo dobo in še manj za stalno zapustiti domovino. Niso zapustile do¬ mačega praga s tistim duševnim raz¬ položenjem, s katerim sicer izseljenec odhaja v tujino. Vprašanje emigracije se je pojavilo kot izhod za silo šele v teku časa, ko povratek domov ni bil mogoč. Ljudje so šli po svetu, tudi sem¬ kaj v daljno Argentino, a v dnu duše nosijo pekoče zavest, da so bili proti volji, nasilno odtrgani z domače grude, iz svojih družin, da so proti svoji vo¬ lji zapustili svoj narod in socialni in delovni položaj, ki so ga zavzemali. Druga značilnost je visok kulturni nivo, ki ga sedanja slovenska emigra¬ cija prinaša s seboj. Ne le, da je med izseljenci toliko izobražencev z aka¬ demskimi poklici, kakor jih nikdar pre¬ je ni odšlo v zamejstvo, ampak je na splošno kulturna raven tudi ostalih iz¬ seljencev, delavcev, obrtnikov in kme¬ tov dosti višja, kakor pa ljudstva, med katero prihajajo. Vsi so bili mnogo let člani dobro vodenih strokovnih, pro¬ svetnih in drugih kulturnih organiza¬ cij. Mnogi, tudi med delavci in obrtni¬ ki, so bili samostojni strokovni in pro¬ svetni delavci, predavatelji in organi¬ zatorji, ki idejno, strokovno in tehnič¬ no obvladajo društveno življenje. Versko je slovenska sodobna emigra¬ cija katoliško zgrajena. To je njena tretja značilnost. Boj proti komunizmu v domovini so sprejeli kot boj za svoje verske svetinje. Za to so umirali tiso¬ či. Za to so drugi tisoči zapustili vse, svoje najdražje in celo domovino, ker so vedeli, da njih svetovni nazor ni združljiv z brezbožnim komunizmom. Gospodarsko je končno naš izseljene ne le enak izseljencem vseh časov, am¬ pak celo bolj beden. To velja zlasti za one, ki so emigrirali z majhnimi otroci, in za inteligenco, ki po veliki večini ne najde zaposlitve v inteligenčnih poklicih in se mora preživljati z nevajenim tr¬ dim ročnim delom. Lahko bi rekli, da je tujina na splošno vse izenačila na ni¬ vo ročnih delavcev, ne da bi mogli ra¬ čunati na zakonito varstvo ali socialno brarnbo kakega domovinskega konzu¬ larnega zastopstva. ★ Kakšni vidiki se nam odpirajo, kate¬ re so naloge, ki nam jih postavljajo nove razmere, v katerih smo se znašli? Mnogi med nami so s prosvetnim, organizacijskim in društvenim delom, s katerim so takoj pričeli, čim so prišli v novi svet, že praktično odgovorili na postavljeno vprašanje in potrdili resni¬ co, da “človek ne živi le od kruha”. Kljub težavam, zaprekam in bridkostim tujine in še razočaranju in izdajstvu lastnih bratov ter skriti osamelosti srca ne bomo zatajili slovenskega obraza in besede in tudi ne kulturnih in verskih vrednot, ki smo jih izpovedovali, se za¬ nje borili in zanje nastopili tudi grenko pot po širnem svetu. Zato je naša naloga, da se držimo nad vodo, da nas tujina ne stre. Še več: da se telesno, narodno in versko ohranimo in, da še pomnožimo kulturno dedščino, ki smo jo prinesli s seboj: Gojimo torej materino besedo v dru¬ žini, včlanimo se v naša društva in pod¬ pirajmo slovenski tisk. Mi nismo na- lodni izkoreninjenci! Smo živ del žive¬ ga narodnega organizma. Seveda to ne izključuje, da se ne bi učili od tujine. Napačno bi bilo govoriti: Doma je bilo vse bolje! Res smo mar¬ sikaj bolje znali, a tudi v Argentini se Slovenec more marsikaj naučiti! Ar¬ gentinci kot nacija prav za prav šele nastajajo, pa so veliki v svoji domovin¬ ski ljubezni in ponosu, pa vendar strp¬ ni in širokogrudni s tujcem, po ameri- kansko širokopotezni in močno med se¬ boj povezani. Nič ne bi škodovalo, ko bi se v novem svetu nekoliko obrusila naša malenkostnost, naš partikularizem, naše neprestano večje zanimanje za posle bližneg-a kot za lastne zadeve in, ko bi zlasti vsaj nekoliko splahnela na¬ ša zavist in nevoščljivost, ki sta pogla¬ vitni slovenski napaki. Otresimo se naše vseznalosti in pri¬ stopimo k mnogim novim vprašanjem, ki nas čakajo. Nič ne škodi, če vržemo čez krov nekaj starih klišejev, ki smo jih prinesli s seboj. Življenje teče brez prestanka naprej .in se takšno kot je bilo in smo ga zapustili, tudi v naši do¬ movini več' ne povrne. Učimo se torej in spopolnjujmo, privzemimo nekaj one zdrave ameriške širokogrudnosti, ki te¬ melji na osebnem spoštovanju, razširi¬ mo si obzorja, da bomo mogli nekaj novega in boljšega nuditi slovenskim množicam, kakor nazadnjaški, okosteli, brezdušni in suženjski komunistični materijalizem. Ne Tbi bili zvesti svoji kulturni pre¬ teklosti, ko se tudi v novem svetu ne bi ci’ganizirali v verske in prosvetne organizacije. Nekaj jih že deluje, druge utegnejo še nastati. Na dlani je njih izredna važnost za ohranitev našega narodnega in katoliškega duha v tujini. Nihče nima nič proti temu, če se naši krščanski delavci žele še posebej orga¬ nizirati po eni. strani v verske organi¬ zacije na osnovi Katoliške akcije ali JOO-a (Juventud Obrera Catolica), da bodo tako uspešneje skrbeli za versko življenje svojih članov raztresenih po tovarnah in obratih, po drugi strani pa, da si osnujejo svoje prosvetne ali bolje socialne krožke, v katerih se bodo sezna¬ njali s tukajšnjimi delovnimi pogoji in razmerami, potem pa zlasti proučevali socialne in gospodarske osnove družab¬ nega reda v bodoči Sloveniji. j Vemo, da naši krščanski delavci v emigraciji niso pristaši razrednobojne, temveč stanovske misli, ki je občestve- na in odlično katoliška, katero vsi zad¬ nji papeži od Pija IX. dalje nujno pri¬ poročajo kot temelj prepotrebne družab¬ ne reforme. Zato je posebna naloga tu¬ kajšnjih naših inteligentov, da se pri¬ družijo delavcem in jim pri tem delu po najboljših močeh pomagajo. Ne sme se ponoviti napaka storjena v domovini pred 30 leti, ko je po Krekovi smrti krš¬ čansko delavsko gibanje ostalo brez kompententnega vodstva, nakar so se ga polotili šušmarji in zvodniki. Kas¬ neje je marsikak katoliški inteligent želel sodelovati, pravtako duhovščina, pa ni bilo mogoče, ker so ga že imeli trdno v svojih rokah tisti, ki danes v Sloveniji fungirajo kot komunistični ko¬ misarji. Iskreno sodelovanje inteligence s krščanskimi delavci bo tem lažje mo¬ goče, ker so razmere v izseljenstvu so¬ cialne in gospodarske delavce in inte- ligente izenačili, oziroma dajejo stro¬ kovno izvežbanemu delavcu celo pred¬ nost pred inteligentom. Kakor vsi iz srca želimo, da bi osebno med nami vladalo prijateljstvo, tako naj tudi vse naše organizacije in druš- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 10. Milan Majnik: Eden pa nas Je razumel 10 junija 1946 je papež Pij XII. sprejel 60 člansko zastopstvo de¬ lujočih Slovencev. V svojem ime¬ nu in v imenu v domovini trpe¬ čih bratov in sestra so se mu šli zahvalit za nauke modernih social¬ nih okrožnic njegovih prednikov Leona XIII. in Pij a XI. Istočasno pa so mu sporočili neomajno pri¬ padnost slovenskih delovnih sta¬ nov socialnemu nauku Cerkve. Iz vseh taborišč v Italiji, v katerih so se nahajali Slovenci so prihiteli vajenci, pomočniki in mojstri, ka¬ terim so se pridružili v večnem Rimu bivajoči, da dajo duška pros slavi 55-letnice “Rerum novarum” in 15-letnice “Quadragesimo an- no”. Pij XII. nas je sprejel, kot oče sprejema sinove. Njegovo očetov¬ sko srce se je razveselilo vdanosti otrok, še posebej, ker je bil prav dobro obveščen iz kakšnih razmer prihaja ta delegacija k njemu. Vedel je, da je to zastopstvo od¬ trgano od naroda, da pa predstav¬ lja narodovo voljo in hotenje. Pri vhodu v Clementino in pri izhodu iz nje se kar ni mogel odtrgati od naše skupine, “živeli Slovenci” je ponavljal in njegova desnica je ne¬ prestano delila blagoslov, nam in še posebej trpečemu narodu v do¬ movini. Iz prestola je spregovoril o važ¬ nosti obletnic, ki smo jih prišli praznovat k njemu Iz vseh njego¬ vih besed je velo, kar je nekaj ča¬ sa pozneje večji skupini italijan¬ skih delavcev še odločnejše pove¬ dal: “Ne bojte se! Socialni nauk Cerkve oživotvorite!” Pa mu je sredi besed o Cerkvi, ki je dom revnih in zatiranih, nenadno za hip zastala beseda. Sredi govora o najbolj kričečem sodobnem vpra¬ šanju, o socialnem vprašanju, v re¬ šitev katerega Cerkev polaga tak trud, se je spomnil vprašanja, ki je bilo po njegovem mnenju še važnejše, vprašanja kršča n s k e družine. “Poznamo trpljenje Vaših dru¬ žin v domovini. Vemo, da ste mno¬ gi nasilno ločeni od svojih dragih, od očetov in mater, bratov in se¬ stra, žena in otrok. Mnogo misli¬ mo na to vaše gorje in mnogo mo¬ limo za vas”, so bile besede Kneza miru, ki so povzročile globok od¬ mev v naših dušah, zlasti v dušah tistih, ki smo bili naravnost priza¬ deti. In pri blagoslovu se je po¬ vrnil nazaj k našim v domovini trpečim družinam: “Naš poseben (Nadaljevanje s 3. strani) tva veže duh lojalnosti, skupnosti, ši- rokogrudnosti in medsobojnega spošto¬ vanja ter prijateljske vzajemnosti. Ka¬ kor je posameznik res človek in krist¬ jan le v toliko, kolikor ima dobrote in ljubezni v srcu, tako so tudi katoliške organizacije in društva krščanska in ka¬ toliška le, če bo; ljubezen podlaga njih duhovne vzajemnosti in duhovnega e- dinstva. Vsi se moramo živo zavedati, da smo ljudje ene velike družine. Le ako bomo prijateljsko krepko med seboj povezani moremo računati, da bo Bog blagoslovil nalše delo. “S pomočjo milosti božjte pa je usoda človeške druž¬ be v naših rokah” (Pij XI — Quadra- gesimo anno). Drin blagoslov pa bodi podeljen Vašim ženam in otrokom, s katerimi vam po hudobnosti sveta ni dano sku¬ paj živeti”. Vtis te avdijence js bil izredno globok. Mnogi, ki so “angelskega pastirja” ob tem sprejemu videli prvič, so takoj spoznali, da je to res oče vseh, katerega srce je odprto vsem. Drugi, ki so imeli sre¬ čo že večkrat prisostvovati spre¬ jemom v Clementini pa so dobili potrjen j e, da Sv. oče hoče ob vsaki priliki vsakogar tolažiti res prav v stvari, v kateri je tolažbe naj¬ bolj potreben. To se je zgodilo v času, ko je svet stal še skoro popolnoma brez¬ brižen ob begunskem vprašanju. Veliki svet, brez srca, nenasitni mamon. Ni tajnost, da je Pij XII. ob vsaki priliki državnike in cele narode novega sveta opozarjal na dolžnosti, ki jih imajo do evrop¬ skih beguncev. In dejstvo je tudi, da je velika zasluga “Pastor an- gelicus” — a, da se je begunsko vprašanje rešilo', vsaj rešilo v ta¬ ki meri kot se je. Vemo, da očetovo srce o trplje¬ nju naših družin, o nesrečni usodi nasilno razdvojenih družin evrop- Argentinske delavske Argentina je mlada država. Tu¬ di njeno strokovno gibanje je še mlado. Sicer so valovi evropskih strokovnih gibanj večkrat zapij u- skali čez Atlantski ocean, vendar večjih in trajnejših uspehov v ar¬ gentinskem, strokovnem gibanju niso rodili. Vse do naj novejšega časa je bilo tako. Pravi zagon in veliko rozgibanost moremo beleži¬ ti šele pod sedanjim predsedni¬ kom argentinske republike gene¬ ralom Peronom, ki uvaja moderno socialno zakonodajo v svojo drža¬ vo. Pravni predpisi. Dne 24. oktobra 1938 je izšel prvi zakon, ki je prinesel splošne predpise o strokovnih organizaci¬ jah. Podrobna določila naj bi sesta¬ vila posebna komisija. Leta 1943 je izšel o tem poseben dekret, ki pa .je bil še isto leto razveljavljen, šele 2. oktobra 1945 je izšel de¬ kret —- zakon št. 23852/45 z naslo¬ vom “Orgarrizadom y fimeiona- miento de asociaciones profesiona¬ lec obreras”. Ta zakon tvori zako¬ nito podlago vsega argentinskega strokovnega gibanja delavcev. Za¬ to bo koristno, da si vsaj v glavnih potezah ogledamo določila tega za¬ kona. Potem bomo mogli razumeti delovanje posameznih strokovnih organizacij v Argent. katerih čla¬ ni postajamo v vedno večjem šte¬ vilu tudi slovenski izseljenci. Pravica do svobodnego združevanja. Pravica do svobodnega združe¬ vanja je izražena že v argentinski ustavi. Posebej pa je ta pravica povdarjena v dekretu iz leta 1947, ki je znan pod imenom “Deklara¬ cija o delavskih pravicah”. Zgoraj omenjeni dekret — ža¬ rkih beguncev, v luči naravnega in božjega prava do družinskega živ¬ ljenja, ni govorilo samo nam. Tu¬ di ne samo ostalim beguncem dru¬ gih narodov. Sv. oče js povzdignil svoj glas tu¬ di njim, v katerih moči je rešitev tega vprašanja, le, da ga niso po¬ slušali, kakor ga niso poslušali že neštetokrat. Pa. morda bo le prišel čas, ko bodo tisti, ki so krivi, da je do begunskega vprašanja v Ev¬ ropi sploh prišlo, poslušali moder glas Kneza miru tudi v tej zadevi, kakor so ga poslušali v zadevi re¬ šitve begunskega vprašanja. Katoliška Cerkev, z velikim pa¬ pežem Pijem XII. na čelu, je te¬ daj edina sila na zemlji, ki razu¬ me vprašanje nasilno razdvojenih družin in, ki —- po božji besedi— brezkompromisno zastopa stališče: “Kar je Bog združil, naj človek ne loči! ” Ona nam bo pomagala v bor¬ bi, katere začetek sem nakazal v zadnji številki “Delo in sveta”. Odziv, ki ga je moj prvi članek o tem vprašanju povzročil med pri¬ zadetimi družinskimi očeti je bil precejšen. Za uspeh — obvestitev svetovnega javnega mnenja —■ o tem velikem zločinu komunizma — pa bo potrebno brez dvoma več. Potrebno bo, da prav vsak od svo¬ je družine odtrgani družinski gla¬ var, doprinese svoj delež. Tedaj: ra plan! strokovne organizacije kon pa prinaša podrobna navodila o tem kdo sme ustanavljati in na kakšen način se smejo ustanavlja¬ ti strokovne organizacije, člen 1. pravi, da se more strokovna orga¬ nizacija ustanoviti svobodno in brez predhodne odobritve, ako na¬ men organizacije ne nasprotuje morali, zakonom in temeljnim in¬ stitucijam države. Kaj je to sindikat ali strokovna organizacija? — Po členu 2. se smatra za sindikat ali strokovno organizacijo tisto združenje, usta¬ novljeno po ročnih ali duševnih delavcih, ki so zaposleni v isti stro¬ ki (profesion), industriji in obrti, za. obrambo svojih strokovnih in¬ teresov. Delavske strokovne organizaci¬ je smejo delovati na vseh tistih poljih, ki niso izrecno pridržana sindikatom z gremijalno osebno¬ stjo (personalidad gremial) in se morajo vpisati v poseben register pri Tajništvu za delo in zaščito (Secretaria de Trabajo y Previ- sion.) — Sindikati ne morejo spre¬ jemati podpor od državnih politič¬ nih organizacij, ne od tujih oziro¬ ma mednarodnih organizacij, ne s strani delodajalcev. Združenja z gremijalno osebnostjo Neka posebnost v argentinski strokovni organizaciji so združe¬ nja delavcev, katerim je priznan značaj gremijalne osebnosti. Tak značaj se prizna tistim sindika¬ tom, ki po številu svojega članstva v razmerju do vseh oseb, ki dela¬ jo v tej stroki, združuje toliko o- seb, da se lahko smatra za pred¬ stavniški ali reprezentativen v co¬ ni, v kateri deluje. Po naše bi se to reklo: Sindikat z gremijalno osebnostjo je tisti, ki združuje v svoji stroki, na gotovem področju večino delavstva. Drugi delavski strokovni organizaciji v istem de¬ lokrogu se lahko prizna gremijal- n a osebnost samo v primeru, ako more po 6 mesecih delovanja po¬ kazati, da ima več članstva, kakor prejšnja strokovna organizacija z gremijalno osebnostjo. Kakor morejo posamezni sindi¬ kati doseči pravno osebnost, tako jo morejo doseči tudi federacije. Gremijalno osebnost morejo de¬ lavska združenja doseči na ta na,- čin da na Tajništvo za delo vlože vlogo z vsemi potrebnimi podatki, zlasti z navedbo števila članov, čim se prizna sindikatu ali fede¬ raciji gremijalna osebnost, jim je stem priznana tudi pravna oseb¬ nost z vsemi pravicami, ki jih prizna Civilni zakonik (Codigo Ci- vil). Ne morejo doseči gremijalne osebnosti tiste strokovne organi¬ zacije, ki so na verski, narodnostni ali rasni podlagi ali, ki združujejo samo en spol. Statuti in druga določila. Ne bomo se spuščali v nadaljne podrobnosti. Omenjamo samo to, da mora vsako združenje z gremi¬ jalno osebnostjo imeti svoj statut in, da gornji zakon določa bistve¬ no vsebino teh statutov. Dalje ima zakon določila o vodstvu sin¬ dikatov, ki se imenuje comision di- rectiva in, ki je izvoljeno od veči¬ ne članov. 'Vsaj polovico elanov vodstva mora biti Argentincev. Dalje govori zakon o pravicah ih dolžnostih združenj. Naj nave¬ demo nekaj pravic: braniti stro¬ kovne koristi, ustanavljati institu¬ cije za zaščito in socialno pomoč, ustanavljati zadruge, združevati vse federacije, določati in pobira¬ ti članarino. Strokovna združenja z gremijalno osobnostjo imajo ne¬ kaj posebnih pravic kot n. pr.: braniti strokovne interese pred državo in delodajalci ter pred usta¬ novami za zaščito delavcev, skle¬ panje kolektivnih pogodb. Obravnava premoženja strokov¬ nih organizacij sestavlja nadaljna poglavja zakona. Sledi ji obravna¬ va razveljavitve gremijalne oseb¬ nosti in določbe o organizacijah, ki nimajo pravice do gremijalne osebnosti. Federacije in konfederacije Strokovne organizacije s pravno osebnostjo se lahko združujejo v unije in federacije. Seveda samo tiste organizacije, ki imajo iste ali oodobne namene. Več federacij se lahko združi v centralo ali konfederacijo z name¬ nom: spravljati v sklad delovanje posameznih federacij in boriti se skupno za strokovno zaščito de¬ lavstva. Bistveni pogoj za priznanje kon¬ federacije je, da ima včlanjenih toliko sindikatov, da jo je lahko smatrati za predstavniško (repre- sentativa). Za reševanje sporov, ki bi na¬ stali v službenih razmerjih je u- stanovljen Consejo Nacional de Eelacicnes profesionales. Navedli sno temeljna določila zakona, na katerih ie postavljena zgradba argentinskih strokovnih (Nadaljevanje na 5. strani) Štev. 10. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5. SOCIALNI NAPORI Razkol v svetovni sindikalni zvezi je postal dejstvo s tem, da so iz nje Iz¬ stopili severoameriški, angleški, fran¬ coski, belgijski in holandski sindikati. To so storili radi tega, ker smatrajo Svetovno sindikalno zvezo samo še za poslušno orodje Komunistične stranke. Vodstvo Svetovne sindikalne zveze ob¬ tožbe izstopivših sindikatov zanika, povdarjajoč svojo “demokratičnost”. Šlo je celo dalje in je pred tajništvom Združenih narodov obtožilo Gubo, in Chile, da preganjata delavske strokov- ničarje in preprečujeta svobodo delav¬ skega združevanja. Plače in cene v USA so dosegle naj¬ višjo z zakonom določeno mejo, tako pravijo poročila. “Svobodna splošna zveza italijanskih delavcev” (Libera Confederazione Ge¬ nerale dei Lavoratori Italiani) se ime¬ nuje pravkar ustanovljena nova itali¬ janska delavska strokovna organizacija, hi hoče delovati po načelih demokracije. Njen glavni tajnik je preizkušeni krš¬ čanski štrokovničar Giulio Pastore. Prisilna delovna taborišča na Češkem so bila uzakonjena od narodne skupšči¬ ne. Namenjena so “sovražnikom ljudske države”. Angleški komunisti ostro kritizirajo Marshalov plan. Za zgled dajejo Ma¬ džarsko, kjer pravijo, da delavci žive še vedno mnogo bolje, kakor v Angliji, ki postaja “suženj USA”. Odsvetovanje delavskih stavk na Finskem je bilo sklenjeno po Finski de¬ lavski zvezi, v kateri se čuti komunis¬ tični vpliv. Istočasno so bile vse tekoče stavke proglašene za protizakonite radi motnje gospodarskega napredka države. Vprašanja mednarodnega sodelovanja in skupnosti so bila predmet razprav XXII. socialnega tedna italijanskih ka¬ toličanov, ki se je vršil v Milanu. Pospešena kolektivizacija bolgarskega kmetijstva. Vlada je obdolžila kmete, da se upirajo izvrševati njene odredbe. Vsled tega so načrto začeli ustanavlja- Mirka Balantič: Srečanje Obljubila sem uredniku, da bom pisala o srečanjih s slovensko de¬ lovno ženo v tujini. Iskala sem najbolj trpečo begunsko mater, da ji napišem slavnostni članek za le¬ tošnji materinski dan. Našla sem jo, ne eno, na desetine, pri katerih trpljenje ene presega trpljenje druge. Pa! čas begunstva se odmi¬ ka od nas. Izseljenci postajamo. Izseljenci in izseljenke v boju za vsakdanji kruh in v prizadevanjih za ustvaritev tiste tihe domačno¬ sti, katera je bila vedno vzor slo¬ venske žene. Ob letošnjem terinskem dnevu se tedaj vračam v domovino. Od tam mi je posebej v spominu sve¬ tal lik neke izseljeniške matere: Bila je doba, ko si še zdaleč ni¬ sem mogla misliti, da bom sama kdaj postala izseljenka. Pomlad leta 1943. Po službenih upravkih (Nadaljevanje s 4. strani) organizacij. Pripominjamo pa, da ta določila ne veljajo za poljedelj¬ ske delavce, ki imajo svojo poseb¬ no strokovno organizacijo, nastalo na podlagi dekreta št. 26.660/44. Kako so se argentinske delavske strokovne organizacije na podlagi gornjih določil razvile, si bomo pa ogledali v posebnem članku. Sm. R. ti “poljedeljske zadruge”. Pogajanja glede trgovskega sodelo¬ vanja med Jugoslavijo in Italijo so pri¬ šla na mrtvo točko. Tako je bilo ob¬ javljeno v Rimu. Glavni vzroki zastoja so: ocenitev vrednosti premoženja Ita¬ lijanov v Jugoslaviji, plovba jugoslo¬ vanskih ladij v italijanskih vodah in izročitev italijanskih .rušilcev Jugosla¬ viji po določbah mirovne pogodbe'. Dve veliki severoameriški delavski strokovni organizaciji se bosta združili? Prvič v zgodovini so se predstavniki Ameriške delavske zveze izrekli pri¬ pravljene, da se z Kongresom industrij¬ skih delavcev razgovarjajo kot z ena¬ kim partnerjem glede sodelovanja in morebitne združitve. Vse doslej si je Ameriška delavska zveza lastila izključ¬ no zastopstvo USA delavcev. Do tega spremenjenega stališča AFL je prišlo radi rastoče moči CIO in radi skup¬ nega preloma obeh organizacij s Sve¬ tovno sindikalno zvezo. 12 rumunskih delavcev je bilo obso¬ jeno na večletno ječo — radi sabotaže. Italija ne more zaposliti svojega pre¬ bivalstva. Po najnovejših statističnih ugotovitvah znaša prirastek prebival¬ stva v Italiji 1330 oseb dnevno. Brez¬ poselnost danes zadeva že 1,785.000 prebivalcev. Ob veliki številki novega prirastka je jasno, da bo sodobna Ita¬ lija mogla vprašanje svoje brezposel¬ nosti reševati samo z izseljevanjem v prekomorske zemlje. Petletni gospodarski plan je bil spre¬ jet tudi na Čehoslovaškem. Določa, da se v tem obdobju mora industrijska proizvodnja dvigniti za 300 odstotkov, dočim dvig kmetijske proizvodnje ome¬ juje na 37 odstotkov. Gospodarski bojkot Jugoslavije so sklenile povečati njene sosede. Rumu- nija, Madžarska in Čehoslovaška so skle¬ nile omejiti uvoz v Jugoslavijo za 75 odstotkov. Ob tej priliki so rekle, da ne izključujejo možnosti popolne usta¬ vitve uvoza. z materjo sem prišla v št. Jernej na Dolenj¬ skem. Prometne zveze so bile sla¬ be. Italijani so ovirali promet, kjer so le mogli. Avtobus iz Nove¬ ga mesta v Kostanjevico je vozil samo enkrat na dan. Ko sem tedaj opravila posle radi katerih sem prišla v št. Jernej, sem se morala • brigati, kje bom prenočila, ker av¬ tobus v Novo mesto je vozil šele naslednje jutro. Po hotelih je bilo polno Italija¬ nov. Na prenočišče tam ni bilo misliti. Od dcjbre prijateljice, ki pa. je sama gostovala pri številni družini, sem končno dobila naslov hiše v Dolenji Stari vasi, kamor naj grem prenočit. Pa tudi tam ni bilo nič. Dobri ljudje so zmajeva¬ li z glavo. Niso si dali dopovedati, da tudi jaz — Ljubljančanka — razumem vojni čas in, da sem pri¬ pravljena spati na tleh ali za mizo ali za pečjo. Naj mi dajo nekaj o- dej in v redu. Ko je že vse izgle- dalo, da prenočišča v Dolenji Sta¬ ri vasi ne bo, pa je prišla hišnemu gospodarju nova misel: “K Jer- nejčevi materi jo pošljimo!’’. Jernej čeva mati je imela edine¬ ga sina — Jernejca. Ta je bil že deset let v Ameriki. Pošiljal ji je domov kar je mogel. Pa mati se (Nadaljevanje na 6. strani) "BOGU, Slovani - NOVEGA ZDRAVNIKA, INŽENIRJA, PROFESORJA, JURISTA...!" Poročilo iz Madrida pravi: 'Tukaj se je vršil v avgustu 1948 ideolcško-studijski tečaj Zveze slo¬ venskih visokošolcev. Obsegal je predavanja o vseh vprašanjih, o kate¬ rih mlad razumnik mora imeti razčiščene pojme. Tečaja so se udeležili skoro vsi v Španiji se nahajajoči slovenski visokošolci in veliko število starejših slovenskih razumnikov. Tečaj je bil silno razgiban in upamo, da bo z Božjo pomočjo rodil uspehe". Podrobnosti o izvedbi tečaja pa nam povedo marsikaj, o čemer te skromne vrstice molče. Iz teh podrobnosti posnemamo, da je bil I. mad¬ ridski teden nekaj več, kakor pa so bili prenekateri tečaji, ki smo jih bi¬ li vajeni v preteklosti in, na katerih se je mnoga važna vprašanja pre- često zapostavljalo, prevečkrat s krajno površnostjo obravnavalo. Predavanja madridskega tedna sc obravnavala versko, narodno, kul¬ turno, poklicno in družabno vprašanje. Presegel bi svoj delokrog, če bi pisal o brez dvoma na višini stoječih verskih, narodnih in kulturnih pre¬ davanjih. Dotakniti pa se hočem družbenih in poklicnih, katerim je bil v znamenju časa dan na madridskem tednu velik povdarek, saj je bilo od skupnih 17 predavanj, 9 namenjenih družabnemu vprašanju in pok¬ licni vzgoji. Družabna vprašanja so bila obravnavana v predavanjih: “Katoliška načela o osnovnih socialnih vprašanjih" — zasebna lastnina, delo in ka¬ pital; “Mesto delavca v podjetju" — mezdno razmerje po liberalnem, marksističnem in krščanskem nauku, udeležba delavca pri dobičku, ka¬ pitalu in vodstvu podjetja, podjetniški sveti, strokovničarstvo na splošno in krščansko strokovničarstvo še posebej, podružabljenje, strukturna pre- osnova in možnost aplikacije stanovskega reda po socialnem nauku Cer¬ kve; “Možnost gospodarskega razvoja Slovenije" — izraba slovenskega narodnega bogastva, preosnova industrije in poljedeljstva, zunanja trgo¬ vina in splošna socialna preosnova naroda in “Socialno vprašanje v Slo¬ veniji" — razčlemba slovenske socialne strukture in pregled razvoja slo¬ venskega socialnega vprašanja. Slovenski katoliški visokošolci v Španiji so, zlasti z družabnim delom madridskega tedna šli na globoko. Posegli so prav v najaktualnejša vpra¬ šanja, v srce so zadeli resničnost, ki razburja naš čas. Nikakor pri tem ne gre prezreti dejstva, da naši visokošolci v Španiji nadaljujejo svoje učenje le z velikimi napori in ob pomanjkanju sredstev, ki so za učenje potrebna. Morda daje vprav to moderni zgradnji madridskega tedna, prav tako iz samopobude in le z velikimi žrtvami organiziranega, svojo posebno vrednost. Ko sem prejel vest o madridskem tednu, sem io premišljal na stano¬ vanju in v tovarni, pri primožu in skobeljniku. Doslej me namreč prav do sem, v delavnico/k vrtalnemu stroju in stiskalnici misel slovenskega ra¬ zumnika ni spremljala. Zdaj pa sem začutil to misel čisto blizu sebe. Pri varilnem aparatu sem obstal in najrajši bi zavriskal, da bi slišali mladi razumniki v sam daljni Madrid. Bil je namreč madridski teden zame zna¬ nilec nove dobe v slovenskem gospodarskem občestvu: dobe v kateri bo¬ do slovenski delovni stanovi v medsebojnem temeljitem poznanju in ra¬ zumevanju, vzajemno gradili bodočnost. V oddaljenosti tisoče v kilometrov in širnih morij je sicer ob njegovem delu madridski teden šel preko nas, le_redki posamezniki so bili obveš¬ čeni o njem. Zato mislim, da je prav, da ga ob njegovi polletnici osvet¬ lim tudi v tej luči in ga prikažem slovenskim izseljeniškim delovnim mno¬ žicam, da jim da novega poguma v boju za življenjski obstoj in v priza¬ devanju za boljši kos kruha. V srcih namreč širnih morij ni! Tu smo si z mladimi razumniki v Španiji blizu, kot če bi bili tukaj ali mi tam, ali vsi skupaj v svobodni domovini. In končno! Zakaj ne bi zapisali s polnimi črkami in jasno? DUH QUADRAGESIMO ANNO JE, KI NAS OBOJE VODI! Smotrnost predavanj iz poklicnega vprašanja ni zaostajala: V dovr¬ šeni specijalizaciji so se vršila poklicna predavanja za posamezne viso¬ košolske panoge. Tako je prav! S tem, da bodo naši mladi razumniki stali sredi resničnega življenja, da bodo skupno z vsemi delovnimi slo¬ venskimi izseljenci po svetu vključeni v duhovno občestvo skupnega ho¬ tenja, kakor, posebej s tem,, da se bodo vsak za svoj izbrani poklic čim- boljše pripravili, smo prepričani, da bodo res dali: ''BOGU, SLOVENIJI — NOVEGA ZDRAVNIKA, INŽENIRJA, PROFESORJA, JURISTA. . .!", kakor so to obljubili v geslu madridskega tedna. Kobal i... . . .—— .— ———. — -- STROKOVNIČARSKI NASVETI Samolasten nastop dopusta Po argentinskih zakonih delav¬ cu ni potrebno predhodno obvesti¬ ti gopodarja o nastopu dopusta. Plačani letni dopust je namreč de¬ lavčeva pravica in naloga gospo¬ darja je, da dodeli delavcu dopust brez predhodne njegove prošnje. Zato samolasten nastop dopusta ni akt nediscipline od delavčeve strani. Treba je samo gospodarja takoj ob nastopu brzojavno obve¬ stiti, ko pa zakoniti rok dopusta (10, 15, 20 ali 30 dni) preteče, se spet javiti vslužbo. V tem se stri¬ njajo vsi argentinski delovnoprav¬ ni strokovnjaki. Radi nejasnega besedila zakona pa se ne more točno reči ali velja pravica do samoslastnega nastopa dopusta/že po izpolnjenem prvem letu službe, ali šele po izpolnje¬ nem drugem letu službe. Po dru¬ gem letu na vsak način. Za razčiš¬ čen j e vprašanja o samolastnem na¬ stopu dopusta že po prvem letu službe pa tečejo trenutno tožbe na argentinskih vrhovnih sodiščih. Dokler ne bodo izdani predmetni pravdoreki, svetujemo, da se že po izpolnjenem prvem letu službe do¬ pust samolastno ne nastopa. Stran 6. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 10. Borba za gospodarsko prevlast v Latinski Ameriki (“LA ANTORCHA;’) V drugi svetovni vojni so se spremenili od nosi med silami, ve¬ likih, držav, katerim je padlo v de¬ lež zagospodariti nad ozemlji, ki predstavljajo ključ za obraipbo po¬ litičnih, gospodarskih in vojnih koristi. Na ta način so se ta. ozem¬ lja spremenila v vojna področja di¬ plomatskega in gospodarskega značaja, nekatera celo v področja vojaškega značaja, kakor je to primer s Kitajsko, Grčijo in Pale¬ stino. Tuti Latinska Amerika je eno poprišč, kjer se zadevajo sile „Ve- hkih”. London, ženeva, La Habana, Bo¬ gota in Santiago de Chile so po- zorišča konferenc., na katerih se je vršila krče vitli borba med drža¬ vami, ki prodajajo izdelke in jih skušajo obdržati na cenah, ki jih imajo na svetovnem tržišču in med takoimenovanimi kolonialni¬ mi partnerji, ki prodajajo surovi¬ ne in tako rekoč popolnoma zavi- se od mednarodnih monopolov, pod nadzorstvom, katerih stoje. ' V Londonu se je vršila konfe¬ renca mednarodne organizacije za trgovino. Na njej so Latinska A- merika, Kitajska, Indija in Av¬ stralija predložile načrte za zašči¬ to svojega gospodarstva spričo zahtev velikih sil, da postrožijo' nadzorstvo nad njimi. Pri tem so (Nadaljevanje s o. strani) poslanega denarja ni dotaknila. Hodila je v dnino k gruntarjem, kakor prej in se sama preživljala. S sinovim denarjem pa se je od ločila prizidati k bajti novo Sobo. To sobo je potem opremila z naj¬ lepšim pohištvom — za sina, ka¬ dar se vrne! Sama je spala na sta¬ ri postelji, na kateri je spala vse življenje. Sina pa je čakala nova — nedotaknjena. Zaupala mi je celo, da od časa do časa opere in premenja posteljno perilo, kakor, da je sin doma. Sinova soba je bi¬ la nedotakljiva, tako zanjo, kakor za vsakega tujca. O, koliko prošenj je bilo treba, da se je Jernejčeva mati vdala, da prenočim pri njej ! P a končno je le razumela vojni čas, ki je prine¬ sel nujo, da tujka spi prva v po¬ stelji, ki jo je ona s toliko ljubez¬ nijo pripravila sinu. Priznam da takrat Jernej čeve matere nisem razumela. Saj mi je bilo vprašanje izseljenstva več kot tuje. Danes jo razumem, več kot razumem, občudujem. Smat¬ ram jo za zgled slovenske izseljen¬ ske matere, kot podobo tisoč in ti¬ soč naših mater, ki sicer v seda¬ njih razmerah v domovini ne mo¬ rejo pripravljati svojim sinovim in hčeram v izseljenstvu lastnih izb, z novo opravo in perilom, to¬ da njih srca nikdar ne nehajo mi¬ sliti nanje. Njih srca čakajo na povratek sinov in hčera, kakor je čakala Jernejčeva mati. Tužen je danes, je letos Tvoj praznik, slovenska izseljenska ma¬ ti! Ne veš ali se čas, ko boš spet sprejela in objela svoje otroke, raztresene širom sveta, približuje ali se morda odmika. Pa vedar ga praznuješ! Praznuješ ga s tiho za¬ vestjo, da Ti bodo Tvoji otroci v svetu ostali zvesti in vedno Tvoji, samo Tvoji! navedle te države zahtevo po go¬ spodarski enakosti in odpravi ca¬ rinskih preprek. V podobni luči se je ta borba ponovila na konferenci v Ženevi, ko so male države, zlasti one Latin¬ ske Amerike zahtevale, da se od¬ stranijo zapreke v mednarodni trgovini. V La Habani je 600 delegatov zasedalo 4 mesece. Obravnavala se je takoimenovana Listina o orga¬ nizaciji mednarodne trgovine. Po poročilih raznih časopisov je šlo v La Habani za najbolj koordiniran napor, kako vzdržati staro razme¬ rje med indutrijskimi zemljami in med onimi, ki razpolagajo s su¬ rovinami. Vse skupaj ni bilo nič drugega, kakor obdržati stari ..status quo’; v industriji. Te listi¬ ne Argentina ni podpisala. Za vzrok odklonitve je navedla soli¬ darnost z ostalimi državami Latin¬ ske Amerike. Predstavnik Mehike se je izrazil, da morajo države, ki so bogate na surovinah, najprej skrbeti za pojačanjam lastne in¬ dustrije, ker le na ta način se bodo lahko pogajale z državami, ki v tem oziru prednjačijo. Predstav¬ nik Argentine pa je dejal, da je osnova “Listine” zasnovana v pro¬ tislovju z realnostjo gospodarstva držav Latinske Amerike. Da bi bolje razumeli ozadje, ki se odigrava na gospodarskem po- iju, poglejmo, kaj piše v zvezi s tem N. Spikman v svoji, knjigi: ..Zedinjene države in svet”: »Ameriki imata gotovo število okraj in, ki na svojstven način popolnjujejo svetovno gospodar¬ stvo. Gorati predeli vzdolž Pacifi- ca in Atlantika (v Kanadi in Bra¬ ziliji) služijo kot rezerve minera¬ lov Ravnine,, ki se raztezajo na zahodu in jugu zmernega pas,u Severne Amerike in proti vzhodu Južne Amerike, so pripravne pred¬ vsem za poljedeljstvo in s tem v zvezi za izvoz žitaric in mesa. Vmes pa se vse tja, do reke Ama¬ zonke raztega tropični pas, kjer cvete industrija. Vzhodni predel Zedinjenih držav in del Kanade iz¬ važa industrijske izdelke. Pridelki Južne Amerike pa so porazdeljeni približno tako-le: na Kubi je slad¬ kor, v Srednji Ameriki sadje, v Braziliji je kava, v Argentini žito in meso, v Venezueli petrolej, v čile baker in nitrati, v Boliviji svinec in kositer. Zaviseti od ene¬ ga samega izdelka za izvoz pa je prav toliko kakor živeti v podreje¬ nosti zunanjih tržišč. V svetu go¬ spodarske vojne, ki se poslužuje o- rožja zabrane izvoza, ima največ možnosti preživeti se tako gospo¬ darstvo, ki se noče navezati na skupnost. Od 20 Latinsko ameriš¬ kih republik jih 11 zavisi od izvo¬ za enega samega artikla, ki često zavzema 50 odstotkov skupnega izvoza. V 19 državah je zavzel iz¬ voz treh artiklov več kot 50 od¬ stotkov vsega izvoza. Rude pred¬ stavljajo n. pr. v Venezueli 95 od¬ stotkov skupnega izvoza, v Bolivi¬ ji 93, v čile pa 79 odstotokov. V Uruguayu predstavlja izvoz me¬ sa, kož in volne 80 odstotkov vse¬ ga izvoza'’. Iz gleda, da je bilo gospodarstvo Latinske Amerike organizirano za imperijalistične sile, da bi se lah¬ ko le — te opremile s potrebnimi su¬ rovinami za razvoj svojih indu¬ strij. Vsaj tako Kaže zgodovina kapitala, Ki so ga eksponenti teh industrij vložili v Latinsko Ame- iiKo. Tako torej naša industrija ni v domači službi, pač pa odvisna od inožemskih monopolov. Rezultat lega je, da je gospodarstvo Latin¬ ske Amerike usmerjeno samo v e- no smer, to je v skiadu z interesi inozemskega Kapitala. Zato je tudi zunanja trgovina narekovana od zunaj. Koristi od tega pa imajo skoro izključno samo razni privi- hgiranči, ki so posredno aii nepo¬ sredno povezani s terni mednarod¬ nimi organizmi. Pristanišča in že¬ leznice se tedaj grade v razmerju s potrebami od zunaj. Saj očitno, da so nekatere države Latinske Amerike ostale vse doslej nezveza- ne med seboj z železnicami; ista u- soda je zadela tudi one predele v notranjosti posameznih držav, ki tuji kapital niso zanimali. Tipičen primer za to je skoro sleherna država Latinske Amerike. V intere su tujega kapitala je, da te zemlje ostanejo v gospodarski odvisnosti in da v n j in vlada revščina, kaj¬ ti le na ta način se pride do cenene delovne sile. Saji celo Argentina — ki delavca izmed vseh Latinsko¬ ameriških držav najboljše plača — stoji pod nivojem plač Zedi- njeniii držav. Mednarodnim tru- stom gre za to, da tudi Argentino čim bolj izkoristijo. Pri tem jim dobro služijo gospodarske prilike ostalih Latinskoameriških držav. Tako n. pr. plačajo mednarodni trusti za 100 kg argentinskega mesa 70—80 Pesov medtem, ko “Swift” v čikagu plača njim 140 Pesov za 46 kg argentinskega me¬ sa. V Bogoto so prišli zastopniki la¬ tinskih držav z nado, da bodo tam našli podporo Zedinjenih držav. Mislili so, da bo tudi za Južno A- meriko začel delovati Marshalov plan. Torre Bodet, predstavnik Mehike je dejal na otvoritveni kon¬ ferenci : “Deliti tveganost v svrho rešitve kontinenta je naša na j ve¬ čja dolžnost. Ni pa manj vzvišena dolžnost podpirati se medsebojno, želeli bi, da se tudi one države, ki so bile skozi desetletja pozorišča miru, čeprav imajo mučence, odre¬ čejo marsičemu. Ko ogledujemo revije, v katerih je naslikano toli¬ ko Evropejcev, ki so dolga leta preživeli v koncentracijskih tabo¬ riščih, nam njihova izmučena te¬ lesa kličejo v spomin sliko naših Indijancev”. Marshallov plan je za Latinsko ameriške države dobil čisto drugo obliko, kot so jo le-te želele. Me¬ hiški časopis “La Nacion” piše o tem: »Evropski problem je sred¬ stvo v skrajni sili, predhoden tak¬ tičen ukrep za primer vojne, ki jo bodo Zedinjene države prej ali slej morale tvegati proti Rusiji — za svojo lastno eksistenco. Kar se pa tiče Latinskoameriških držav sku¬ šajo Zedinjene države vzdržati ravnovesje v gospodarstvu, torej odvisnost in s tem v zvezi poja- lz bojišč malega Več pozivov za povečanje proizvodnje sta v zadnjem času naslovila na delavce različnih strok predsednik republike ge¬ neral Juan D. Peron in njegova sopro¬ ga Eva Maria Duarte de Peron. če vanj e ali pa slabitev tega gospo¬ darstva, vse pa v odnosu s svetov¬ nimi potrebami svojih političnih in vojaških interesov’’. Latinska Amerika mora raču¬ nati bolj na privatno podporo, ka¬ kor pa na uradni kapital Zedinje¬ nih držav, če hoče pospešiti svoj gospodarski razvoj. Saj se John T. McCloy ni zastonj izrazil, da juž¬ noameriške republike predstavlja¬ jo v sedanji uri posebno zanima¬ nje za tvashingtonsko Centralno banko in, da se morajo posojila vložiti le v sigurna in produktiv¬ na dela. Zavedajoč se tega so juž¬ noameriške republike odbile člen 22 Trgovske pogodbe, ko je šlo za povečanje Severoameriškega kapi¬ tala in, ko sta bili v vprašanju suverenost in ustava južnoameriš¬ kih držav. Druga stvar, ki so jo latinske zemlje krčevito branile je bila —- braniti pravico do postavljanja cen surovinam napram mednarod¬ nim trgovskim monopolom. Ecua- dor je uspel v spremembi člena 3, da se vzpostavi gotovo izenačenje med cenami uvoza in izvoza. O konferenci v Bogoti piše zna¬ ni Lipmann: “Bogota je pokaza¬ la, da politika, ki jo zasledujejo Zedinjene države napram Evropi in Južni Ameriki, ni bila ne koor¬ dinirana, ne harmonizirana, ne pri nas, ne v Južni Ameriki. “Ne za¬ veda se pa g. Lipman,, da razme¬ rje med politično, in gospodarsko oblastjo med velikimi ali takcime- novanimi super državami v seda¬ njem času nikakor ne more biti koordinirano, če gre pa samo za osvajanje svetovne hegemonije na škodo moralnim vrednotam. Junija se je zbralo v Santiago de Chile 150 zastopnikov 21 ame¬ riških držav. Tudi Francija, Ho¬ landija in Kanada so poslale svoje zastopnike. To je bil takoimeno- vani CEPAL (gospodarski svet Združenih narodov). Postavil si je sledečo nalogo: najti sredstva in možnosti za olajšavo združene ak¬ cije v svrho rešitve nujnih gospo¬ darskih problemov, ki so nastali po vojni in, ki so posledica svetov¬ nega zbegan j a, združena akcija za vzpostavitev gospodarske trdnosti in pojačanje gospodarske delavno¬ sti v Južni Ameriki, kakor tudi vzdrževanje in pospeševanje go¬ spodarstva teh držav in končno proučevanje tehničkih, gospodar¬ skih in statističnih vprašanj. Si¬ cer se je konferenca bavila večino¬ ma z manj važnimi vprašanji, če pustimo ob strani dejstvo, da se bo ta konferenca v Buenos Airesu nadaljevala, tedaj lahko rečemo, da ni dosegla posebnega uspeha. Značilna je bila izjava predstav¬ nika Zedinjenih držav, ko je de¬ jal, da se velike industrijske drža¬ ve upirajo industrijalizaciji držav Latinske Amerike. Jasno pa je, da se ne upirajo temu v svetu mednarodne svobodne trgovine, ker so tudi v samem Latinskoame¬ riškem svetu lagodno zmožne kon¬ kurence. človeka v Argentini Najniže možne plače delavcev v vino¬ gradih v mendožki pokrajini so bile do¬ ločene. Znašajo od 230 do 550 Pesov na mesec. Najmanjša plača obirača je 9.20 Pesov na dan. Štev. 10. Svobodna Slovenija Stran 7. Novice iz Slovenije Umrli so: Anci Kovač, roj. Dolenc, učiteljica na Igu; Franc Šušteršič, biv. gostilničar pri “Slepem Janezu”; Ana Hubad, žena zdravnika v Škofji Loki; Božidar Vodeb,'dolgoletni novinar v Ma¬ riboru^ Davorin Rovšek, fotograf; Stane Vedlin, davčni inšpektor v p.; Mr. yh. Ivan Grahek v Mokronogu, st.; Franc Marinč, vpk. davčni uradnik. Franc Lipah, gledališki igralec v Lju¬ bljani je praznoval 25. letnico svojčga udejstvovanja v gledališču. V Sloveniji so pričeli s splošnim po¬ pisom živine, sadnega drevja in vinskih trt. šaljivci pravijo, da bodo tudi zanje predpisali “norme”. Ob Prešernovi Stoletnici so v Ljub¬ ljani preimenovali Marijin trg, k j ar stoji Prešernov spomenik, v Prešernov trg, Prešernovo ulico v Čopovo ulico in BIehveisovo cesto v Prešernovo cesto. Franceta Prešerna so ob stoletnici rojstva titovi komunisti slavili kot “piS vega glasilca boja proti reakciji”, Prešernove nagrade. Titov kom. režim je ob Prešernovi stoletnici nagradil več slovenskih kulturnikov in znanstvam- kov. Prešernove nagrade v višini 20— SO.000 dinarjev so dobili: Dr. Samec (Nadaljevanje s 2. strani) krepili tisti, ki so se dobro naučili, kako je (v komunističnem, smislu) treba izrabljati kreposti in slabo¬ sti zahodnega sveta. Moti se, kdor pričakuje, da bo z vzhoda zasija¬ la spet zvezda miru, dokler bodb tam sedeli taki “trije kralji;' ka¬ kor so Molotov, Višinski in Gromi- kov. MakS, Dr. Melik Anton, ing. Lobe Fe¬ liks, ing. Goljevšček Milovan, Dr. Bro¬ dar Srečko, Dr. Tavčar IgoD Kosmač Ciril, Ingolič Anton, Bevk France, Lev¬ stik Vladimir, Mihelič Franc, Pavlovec Frane, Jakac Božidar, Pengov Božidar, Smerdu Franc, arhitekt Plečnik Jože, Dr. Gavella Branko, Jan Slavko, Les¬ kovšek Hinko, Cesar Ivan, Sever Franc, Skrbinšek Milan, Verdonik Branko, Hey- bal Valerija, Karlovac Elza, Franci Ru¬ dolf, Korošec Vladislav, Smerkolj Šd- mo, Pia in Pino Mlakar, Neffat Anton, ing. arh. Branž Ernest in Molka Viktor, Lipovšek Marjan, Krek Uroš, Cipci Ja¬ kob, Simonetti Rado in Trost Anton. “Ljudska pravica” nima Škarij. “Ljud¬ ska pravica”, glasilo kom. partije za Slovenijo, je V zadnjem Času objavila oglas, da kupuje “navadne 20—30 čili dolge škarje”-. Titov kottt. tisk se je nedavno zopet spravil nad emigrante in je nadnje zo¬ pet bruhnil svoj komunistični strup. Očita jim, da so v ameriški in britanski tajni službi in da se pripravljajo za sabotaže v “državah ljudske demokra¬ cije”. V Št. JoŠtU So pričeli graditi zadružni dom. Odrasli ljudje bodo morali delati zastonj po 80 ur, mlajši pa 150 ur. 15 ljudi bo moralo oditi tudi v Kranj delat opeko za ta dom. V zadružnem domu bo dvorana, trgovina^ kuhinja, skladiš¬ ča, kleti, stanovanja in tudi zapori. V Lučinah so zaprli sedanjega župa¬ na Pustnika, v Št. Joštu pa mladega Glavtarja, ki je bil strupen Ofar. Za neposlušnost režimu je dobil 5 let za¬ pora. . .V Lučinah so imeli nedavno režimovci tudi sestanek. Martin Dermota je bil na njem preveč odkrit in jim je povedal nekaj krepkih. Titovci SO se takoj maš¬ čevali nad njim ih šo ga vrgli š stano¬ vanja. Vnjego vi hiši je pa sedaj Topli-- čarka, ki ovaja ljudi. V Domžalah se je zaradi predolgega vskladiščenja pokvarilo 2.500 kg ce¬ menta. V Mariboru je bil obsojen ha 8 ih pol leta zapora Župnik Žalar Alojzij iz Št. Petra pri Mariboru. Javni' tožilec mu je očital, da je nekaj mesecev v letu 1946 skrival v svojem župnišču neka¬ tere “vojne zločince”. Iz istih razlogov sta bili obsojeni tudi katehistinji Zvo= nimira Kompare in Marjana Korbar, ki sta dobili po 2 in pol leta zapora. Diabetična restavracija v Ljubljani je bila ned&vho predmet napadov v titov¬ skem časopisju. Napadi nanjo so bili zaradi tega, ker ni imela na razpolago mesa in so bila jedila pripravljena s pokvarjenim oljem. V Ljubljani so dobili rozine na živil¬ ske nakaznice. Najtežji delavci so jih dobili po 200 g, Srednji pa po 100 g. ZAPOSTAVLJANJU SLOVENCEV V TRSTU V Trstu je bila v zadnjem času ob¬ javljena volilna uredba, po kateri bodo izvedene volitve za ŠTO. Uredba pred¬ stavlja brezobzirno zapostavljanje in odklanjanje pravic slovenskemu in os¬ talemu slovanskemu prebivalstvu na STO. V smislu volilne uredbe bodo ,v mestu Trstu samem volitve po Hondy- jevem sistemu, ki daje večinskim lis¬ tam prekorazmerno večino, s čemer bo¬ do Slovenci občutno prikrajšani. V zu¬ nanjih občinah pa bo čisti proporcio¬ nalni sistem, s čimer bodo neznatne laš¬ ke manjšine dobile svoje zastopnike. Izid VoliteV bo žd slovenstvo neugd- den. Ob taki ufedbi so slovenske skupi¬ ne^ ako nastopajo ločeno, popolnoma iz¬ ločene. Po še nepotrjenih poročilih se v ta namen že vrše pogajanja za sku¬ pen nastop vseh slovenskih, skupin in laških neodvisnih. Ob plesu , in družabni prireditvi, ki jo je priredil zadnje dni februarja aka¬ demski klub “Jadran” v dvorani Rosetti, so se tudi Italijani razburjali, češ, da ne bodo pustili od “sciavov” omadežo- vati svojega “baluardo d’italianita”. Ljubljana—Črnomelj. V razpravi pfd- ti duhovnikoma Jarc—Savelli so bili. obsojeni še naslednji: Pavel Cvetko ih Marija šmalcelj na smrt z ustrelitvijo, Miha Jonke na 20 let, Katica Šmalcelj na 10 let in Marija Iskra na 5 let od¬ vzema svobode s prisilnim delom. So¬ dišču je predsedoval Mirko Kušar, jav¬ ni tožilec je pa bil Jože Petrič. Razpra¬ va je bila končana 24. februarja. V Dornbergu je i9. februarja umrl tam. dekan Josip Godnič. Pokojni dekarl je bil odločen, a previden nasprotnik komunizma. Precej je trpel tudi pod fašizriiom. Komunisti so bili lani za 14 dni zaprli. To ga je silno potrlo, ka¬ kor tudi zavest, koliko sedaj trpi naš narod v verskem in gospodarskem oziru pod komunizmom, kateremu so številni ljudje nasedli, a se sedaj vsi kesajo. K večnemu počitku je priljubljenega de¬ kana spremila velika množica vernikov. V štandrežu je 20. februarja pre¬ minul starosta goriških duhovnikov g ; . Josip Kosovel. Na pogreb priljubljenega, duhovnika je prišlo toliko ljudi, da je bila cerkev nabito polna. V Argentinski Švici Cankar piše nekje, da je Bog ob ustvarjanju sveta varčeval z lepo¬ to, tako, da mu je ob koncu dela preostajala in tedaj je stresel vso, kolikor jo je še imel v tisti kot med Triglavom in Gorjanci, med Celovcem in Trstom, kjer leži slo¬ venska zemlja. Isto prispodobo bi najbrž po pravici uporabil za Ar¬ gentino. Dva dni potuješ od Bue¬ nos Airesa do San Carla v Barilo- chah in na vsej poti ne vidiš niče¬ sar, kar bi ti utešilo oko. A tam doli pod Andami se odpre planin¬ ski raj. kot mu je malo enakih na svetu. Temno modra jezera, zeleni gozdovi, strme gore in snežni vrhovi. Treba se je samo povzpeti ra Cerro Lopez (2100 m), pa vidiš kot na zemljevidu pred seboj vse zalive, rokave in otoke velikega je¬ zera Nahuel Huapi, številna manj¬ ša jezera, skalovite vrhove Pred- kordilier in tam proti Chiiam v bajni lepoti bele kope TronadOrja, vulkan Osorno, pa celo vrsto dru¬ gih mogočnih gora, ki sestavlja¬ jo glavno verigo Kordiljer. Res pa je, da vsa ta divja lepota ni bila tisto, kar me je na argen¬ tinskem jugu v prvi vrsti zanima¬ lo. Južna jezera so že nekaj let poz¬ nana turistična točka in krasota po krajne ie bila vedno izven debate. Toda, odkar je pred enim letom Milan Jager po.krenil akciio za na¬ selitev večie skupine slovenskih beguncev v tem delu republike, se je nabralo o Barilochah toliko pro- tirečnih vesti, da sem se hotel na lastne oči prepričati, kako stvari stoje. Po enotedenskem bivanju tam doli . sem se uveril, da je imel Ja¬ ger v bistvu pravilno zamisel. Pod¬ nebje je izvrstno, plače in cene pri¬ bližno iste kot v prestolnici in kraj v najlepšem razvoju. Danes šteje kakih 13.000 stalno naseljenih prebivalcev, med katerimi prevla¬ dujejo evropski naseljenci. Grad¬ bena delavnost je v mestecu in-o- kolici v največjem razmahu. Zida¬ jo hotele in chaleje. V turističnem uradu so mi povedali, da je števi¬ lo turistov v primeri z lanskim ne¬ verjetno narastlo. Slovenska begunska skupina šte¬ je 5 družin in 5 samcev. Zidarji Bavdaš, Polegeg, Krvin in Markič so sodelovali pri gradnji novega hotela Pylmyquen in so se pred kratkim preselili v Valle del Sol med Trebolom in švicarsko koloni¬ jo, kjer tudi grade večji hotel. Prevzeli so delo na akord in temu primerno zaslužijo. Sicer plačuje¬ jo družbe zidarjem S—5 pesov na uro in peonom po 2 pesa. Eden be¬ guncev se je zaposlil v mesariji, drugi v prodajalni, tretji v elek¬ trarni in spet drugi v mizarstvu. Valenta in Vovk sta imela smolo, da jima je v prvih dneh vse pogo¬ relo. Najbolj sporno poglavje v Bari- lechah so bila zemljišča, ki smo jih nekateri lansko leto kupili. Zdi se mi. da lahko vse lastnike popolroma potolažim. Kar je ja¬ sno, je sledeče: Vsa zemlja je več vredna kot smo zanjo plačali, kaj¬ ti zemljišča tam doli so strahovito poskočila v vrednosti. Res pa je. Pogled na Bariloche, da so parcele različne, zato sve- tujem vsakemu, da tvega tistih par pesov in se pelje na jug pogle¬ dat. Danes prodajajo ob asfaltira¬ ni cesti v Jaujau zemljo po 15 do 20 oesov kvadratni meter. Zakaj bi bilo zemljo, ki smo jo kupili, po¬ rabiti, o tem je seveda možnih več mnenj. Kar bi rad povedal, je, da je bil de-ar dobro naložen. H koncu še šibke točke Bari- loch. Vsa ta pokrajina živi od tuj¬ skega prometa. Ker do pred krat¬ kim tu ni bilo skoro nikakega stal¬ no naseljenega prebivalca, ni sko¬ raj nobenih kmetii in vsa živila u- važajo. Pokrajina, ki je kot nalašč ustvarjena za. živinorejo, kupu j d surovo maslo in meso v provinci Buenos Aires. Kot povsod v Ar¬ gentini in menda na svetu sploh, je tudi tu pomanjkanje stanovanj, nosebno v dobi sezone, ko oddaja¬ jo vse dostojne sob« 5 za dober de¬ nar letoviščarjem. Domačini žive v lesenih barakah in skoraj vsak emigrant, ki pride na novo sem do¬ li. se mora sprijazniti z dokaj pri¬ mitivnimi prostori. Bariloebani so trdno prepričali, de se bo niihovo mestece v naibli- žii bodočnosti iako razmahni 1 «, da bo zrastla industrija: lesna, volnena m podobno. Aerodrom še grade. mdiioVa postaja že več let posbije in država ie odobrila re- 'L"-no kredU za 200 km tlakovanih ee«t, Obrabliene kolektive bodo nadomestki novi moderni avtobu¬ si. Optimisti trdilo, da bodo Bari¬ loche v lo Jetih dosegle pol milie- ra, prehiv°Vev To se mi mli sicer . nab pretirano, a na vsak način nudi. kraj raflepše izglede in mož¬ nosti za uspeh. Dr. V. A. Stran ti. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 10. Slovenci v Buenos Aires, 9. marca. GOD PREZV. ŠKOFA G. DR. GREGO¬ RIJA ROŽMANA Ljubljanski škof prezv. g. dr. Grego* Hj Rožman, ki sedaj živi v Cleveland^ v USA in deluje med ameriškimi ka¬ toliškimi Slovenci bo 13. marca prazno¬ val svoj ^od: Slovenski protikomunistični begunci, ki so se lani in letos naselili v Argen¬ tini, se bodo tega dne spominjali svoje¬ ga nadpastirja, begunskega sotrpina, v iskreni molitvi Bogu, da bi s svojim obilnim blagoslovom spremljal njegovo delo v korist domovine in trpečih Ver¬ in kov V njej: Tej prošnji slovenskih protikomunis¬ tičnih beguncev se bodo tega dne pri- dimžili tu-di vsi ostali protikomunistični Slovenci, staronaseljenci, v Argentini. Prihod novih Slovencev. V zadnjem času v Argentino ni bilo večjih begun¬ skih transportov. 7. marca popoldne je pa zopet prispela ameriška vojaška prevozna ladja “General Stuart Heiint- zeiman”. Pripeljala je več sto beguncev raznih slovanskih narodnosti. Sloven¬ cev je bilo med njimi samo 5. Postne pridige in sveti križev pot so vsako nedeljo ob sedmih zvečer v Ka¬ peli na c. Bdgrano. Bridite! Č. g. Hladnik Janez obvešča vse znun- 8e in prijatelje in vse Slovence na Ave- llanedi, da bo sv. maša za pok. dekana Hladnika na AVeildnedi v nedeljo 20, 'marca ob desetih dopoldne! OSEBNE NOVICE Poroki. V soboto, 26. februarja, sta se poročila v kapeli Sv. Križa v Ciu- dadeli gdč. Cveta šerek in g. Jose Cara- ra. Na Paternalu pa sta se istega dne poročila g. Feliks Jamšek in gdč. Mile¬ na Beltram. Oba sta bila v prejšnjih časih zelo delavna v slovenskem kultur¬ nem življenju. Čestitamo! t Ivan Hrast. 3. marca je nenadoma Vsem slovenskim beguncem in staronaseljencem! Modni salon "Anita" CASTELAR, F.C.N.D.F.S. (F. C. O.) Anatole France 2896 (s postaje 2 kvadra levo) Izdelujemo ženske obleke, jopiče, kostume, plašče, otroške obleke, žen¬ sko in moško perilo. Najnovejša moda, solidno, točno in ceneno delo. Naročila in mere v salonu tudi ob nedeljah in praznih od 4.-5. popoldne Argentini umrl Ivan Hrast. Pokopali so ga na pokopališču v Victoriji. j' Alojzij Vidmar. V goriški bolnišnici je izhiral ha posledicah jetništvh v Da- hau-u Alojzij Vidmar iz Rihemberka. Umrl je 7. februarja. V Jugoslaviji za¬ pušča ženo, več bratov in sester ter drhgih sorodnikov, v Argentini pa eno sestro, enega brata ter več nečakov. t Martinčič Marija. V bolnišnici Al- vear je 8. III. ob enajstih zvečer umr¬ la Marija Martinčič, hčerkica Ferda in Marije Martinčič. K večnemu počitku so je spremili 10 marca dopoldne na pokopališče na Chacarito. Vsem raj- hiiri večeri mir, preostalim težko priza¬ detim pa naše iskreno sožalje! Najmlajši slov. Argentinec. V dru¬ žini Alojzija in Marije Skubic so dobili 13. februarja krepkega fantička, ki je pri krstu dobil ime po očetu. Bog ga živi v naši sredi, staršem pa naše če¬ stitke! Poizvedba. Kdor ve za sedanje biva¬ lišče Hinka Lasnika, v Argentini, nje¬ gov prejšnji naslov je bil: Dive bei Eln- glish R. A. F. indiste Ancona, Italia, naj sporoči podatke na naslov: Plahuta Janez, 25 de Mayo, Lujan, F. C. N. D. F. g, ZEMLJIŠČE V LAN USU Vsi interesenti ste pozvani na sesta¬ nek, ki se vrši 13 marca po sveti maši v dvorani poleg kapele. Opozarjamo, da je treba, da se zavzamete vsi, kateri imate možnost, da nam drugi ne odnesti te ugodne prilike, katero imamo, da si postavimo lastne domove na žemlji, ki jo bomo poceni dobili. Gre za dvojno zemljišče, katerih eno gre na dražbo 15. III. in meri 4200 kv. m, drugo pa je v direktni prodaji po 6.15 in meri cel kompleks"89.000 kv. m. Ob tej priliki se bomo o vsem pogovo¬ rili. Plačilne pogoje bomo tedaj že mogli sporočiti. Slovcnsko-kasteljanski slovar se pri¬ pravlja. V kratkem bomo izdali vabilo na naročbo. Stavljen je že do črke o in če bo delo prav napredovalo, bo do Ve¬ like noči tiskan. Če je kak slovenski knjigovez pripravljen prevzeti vezavo, naj se javi, da se dogovorimo. — Janez Hladnik, Pasco 431. Cordoba, 4. marca. Cordoba, ki ji zaradi lepih cerkva, znamenitih spomenikov in slovečih uč¬ nih zavodov pravijo južnoameriški Rim, ima v svoji sredi vedno več Slovencev. Prihajajo družine in posamezniki. Pri¬ šlo bi jih seveda še več, ko bi ne bilo tolike stanovanjske stiske. Toda zdaj že lažje kaj steknemo, ker pri iskanju pridno pomagajo tisti, ki so že nekaj časa tukaj. Tudi Koledar Svobodne Slovenije, ki smo ga teško čakali, je prišel in nas izredno presenetil. Niti od daleč si nis¬ mo predstavljali, da bo tako obširen, vsebinsko tako bogat ter idejno tako globok. Prav zato ga pridno prebiramo ih vneto razširjamo. Pred kratkim nas je obiskal č. g. Igralska Družina Narte Velikonja VELIKA DVORANA "SAN TOŠE" CALLE AZCUENAGA 154 CVETNA NEDELJA, 10. APRILA 1949. William Shakespeare ** IB K X 1<; N K I T n G II V K C ” Drama v 5. dejanjih Režija Jože Petrič MEDNARODNA KRONIKA USA. — Razgovori za sklenitev At¬ lantske pogodbe so že toliko napredo¬ vali, da bo pogodba verjetno podpisana v juliju tega leta. Pred podpisom pa se bodo sesli Acheson, Ilevin iri francoski zunanji minister, da bi obravnavali zla¬ sti spremembe v vodstvu sovjetske vla¬ de. Ker napovedujejo, da bo ta konfe¬ renca šele čež nekaj tednov, je torej sklepati, da bo v Moskvi prišlo še do novih dogodkov, ki bodo položaj še bolj razjasnili. Državni tajnik za obrambo Forestall je podal ostavko in je bil na njegovo mesto imenovan Louis Johnson. Fores¬ tall je v vladi pripadal skupini, ki so jo tvorili Marshall, Lovet in Clayton; ti pa so zagovarjali stališče takozvbnega "skrajnega tveganja'”. Policija je v New Yorku aretirala sovjetskega uradnika pri UNO, nekega Gubičeva. Policija ga je zagrabila rav¬ no v trenotku, ko je od neke ameriške uradnice v pravosodnem ministrstvu prevzemal neke tajne listine. BOLIVIJA. *— Po dolgih pogajanjih je bila vendarle Sestavljena nova koa¬ licijska vlada. Dokler so trajala poga¬ janja, -je bilo v deželi proglašeno ob¬ sedno stanje. PARAOUAJ. — Nastop novega reži- Hladnik, ki je imel 13. II. v kapeli sester Sv. Petra Klaverja na 27. de Abril 150 sv. mašo za vse tukajšnje Slovence. Le¬ pa slovenska pesem, kakor tudi jedrnat, globoko zasnovan govor g. Hladnika je segel vsem v srce, ki so nedeljo in sv. mašo spet enkrat po slovensko dojeli in doživeli. Na koncu je dal gospod še bla¬ goslov z NajsVetejšim, nam pa se je utrgalo iz duše: “Povsod Boga..., ki je naš Kralj!” Pesem je vrela iz srca in plavala preko streh in kupol vse do daljnih’voda, za katerimi leži nekje na¬ šo domovina, ki smo ji prosili tisoč blagoslovov. . . V nedeljo 20. III. bo spet za Slovence sv. maša s kratkim nagovorom ob pol ib setih v kapeli na 27 de Abril 150. Pridite v obilnem številu! Vsem Slovencem v Argentini in vsem bralcem Svobodne Slovenije širom sve¬ ta želimo veliko uspehov pri delu in kar največ sreče ter osebnega zado¬ voljstva. K. P. Društvo Slovencev sporoča: Društvo Slovencev obvešča vse mladoletnike, naj v lastnem interesu čim prej sporočijo društveni pisarni svoje točne naslove, sicer DS ne bo moglo prevzeti zanje vseh obveznosti do oblasti. Prav tako je društvo zanje priprav¬ ljeno storiti tudi to, da namesto njih, da ne bi izghbili dneva pri delu, zanese od oblasti predpisano vsoto denarja v urad, ki je v to poblaščen. Kdor od mladoletnikov se hoče poslužiti te u~ godnosti, naj prinese do vsakega 15. v mesecu vsoto denarja, kakor je bilo do¬ ločeno pri Defensoriji de Menores, da bo lahko društveni zastopnik oddal skup¬ no vsoto vseh prispevkov mladoletnih skupaj ob določenem terminu. ma v Paraguaju spremljajo težki do¬ godki neredov; policija je v stalni pri¬ pravljenosti. Nove volitve bodo dne 17. aprila. CHILE. — Pri zadnjih volitvah so zmagale protikomunistične stranke. AVSTRIJA. — Iz Beljaka je odpoto¬ vala prva skupina beguncev v Avstrali¬ jo in sicer jih je odšlo sedaj 350; dru¬ ge skupine pa bodo še sledile, ker hoče IRO v Avstralijo prepeljati 2500 be¬ guncev. BOLGARIJA. — Prad dnevi se je zaključil prvi proces proti skupini bol¬ garskih protestantskih pastorjev. To¬ žilec je za štiri med njimi zahteval smrtno obsodbo. — Sedaj pa poročajo, da so oblasti aretirale še drugo skupi¬ no duhovnikov protestantskih cerkva. . ALBANIJA. — V albanskem parla¬ mentu so sklenili izključiti iz svoje sre¬ de tisto skupino “trockističnih” poslan¬ cev, ki zagovarjajo jugoslovanske, tež¬ nje. Dolže jih, da hočejo Albanijo pri¬ ključiti Jugoslaviji in iz Albanija na¬ praviti jugoslovansko Kolonijo. Tiranska radijska postaja j - na praz¬ nik žena 12 marca v svoji oddaji pozi¬ vala jugoslovanske žene, naj se dvig¬ nejo z orožjem v roki in strmoglavijo “tita in njegovo kamarilo”. Ta poziv je na jugoslov. žene naslavljal Pera Ivanovič, biv. predsednik titovega vr¬ hovnega sodišča za Črno goro. V svo¬ jem pozivu tudi pravi, da se je “tltova vlada spremenila v tolpo morilcev” in da je vsa država “ena sama ječa” Ker so zapori premajhni porabljajo sedaj za zapiranje nasprotnikov režima “dele vojašnic, ljudske šole in vazna druga javna poslopja”. “STANOVSKA UREDITEV SLOVENI¬ JE” JE SPET NA RAZPOLAGO! Medtem, ko je četrta izdaja “Stanov¬ ske ureditve Slovenije” že davno popol¬ noma pošla, se' nam je zdaj posrečilo dobiti iz Evrope par desetin izvodov njene tretje izdaje, ki je s četrto isto- glasna. Vsakdo, kogar zanima proučevanje tega edino slovenskega gospodarskega in socialnega programa jo lahko kupi ali piše na naslov: JOŽE SKALE, CAS- TELLI 6015, CARRAPACHAY F. C. I)E ESTADO (Bs. Aires). Cena 8,— Pesov. Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. Anglija: navadna 2 funta, letalska 3 f. "ČASA K O Y IT » OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita. Vsa popravila ur in zlatnine naj vestne j e in točno izvršena. Od-prto vsak dan od 9. do 12.30 in od H.30 do 20. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644