Celje - skladišče D-Per III 19/1986 lil 111986 049, B COBISS • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 5 — Leto VI — Maj 1986 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika Ilijaš, Herbert Lešnik, Bojan Delan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostroinik.. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1 /72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Plansko poslovna skupnost Hmezad- Merx Poslovni odbor se bo sestal še ta mesec Konec maja bo poslovni odbor Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Mera obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih plana. V javni razpravi so članice obeh sozdov dale določene pripombe na osnutek samoupravnega sporazuma. Te so potem obravnavali koordinacijski odbori in na tej osnovi so pripravili predlog tega sporazuma, ki ga bodo obravnavali na poslovnem odboru Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Mera dali v potrditev obema samoupravnima organoma. Sestanki kolegija direktorjev po panogah Na predlog kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije Mera in nekaterih direktorjev delovnih organizacij bodo sestanki kolegija direktorjev v bodoče potekali po dejavnostih, torej za kmetijstvo, predelovalno industrijo, blagovni promet in gostinstvo ter turizem. Prvi takšni kolegiji bodo še ta mesec, na njih pa bodo obravnavali rezultate poslovanja sestavljene organizacije Mera v prvem trimesečju letošnjega leta. Prvi zbor interne banke — IV. sklic Potrdili so mandate članom zbora in SDK ter izvolili organe upravljanja V četrtek, 15. maja je bil 1. zbor interne banke sestavljene organizacije — IV. sklica. Po ugotovitvi pravilnosti oblikovanja sklepov in stališč 3. zbora interne banke — III. sklica in poročilu verifikacijske komisije j e zbor interne banke potrdil mandate članom zbora interne banke in samoupravne delavske kontrole. Zbor banke je tudi izvolil organe upravljanja in sicer 11-članski poslovni odbor in njihove namestnike ter 9-članski kreditni odbor. Sprejel je ugotovitveni sklep o sprejetju Temeljev in smeri razvoja interne banke v srednjeročnem obdobju 1986-1990, sprejel informacijo o nalogah pri uvajanju zakona o temeljih bančnega in kreditnega sistema, obravnaval poročilo o poslovanju interne banke za obdobje prvega trimesečja letošnjega leta, obravnaval predlog za vključitev Savinje Mozirje v interno banko in vključitev interne banke v Ljubljansko banko, temeljno banko Velenje. Teko Celje YU boutique v Celju Delovna organizacija Teko bo konec maja odprla že drugo poslovno enoto YU boutique (prvo je v Radencih), in sicer v bivši stari lekarni na Tomšičevem trgu. Tudi v tej poslovni enoti bodo prodajali ekskluzivno blago domače proizvodnje za vse domače in tuje goste. Več o sami prodajalni pa preberite v naslednji številki. Merx na spomladanskem zagrebškem velesejmu Poslovni pogovor sozd Merx — Žito Ljubljana Poslovni pogovor s predstavniki Bečeja Poslovni pogovor sozd Merx — Ledo Zagreb Toriji Avtotehnike v novi izvedbi Kmetijska zadruga Laško je na velesejmu prvič predstavila deževnikov proizvod Lumbrivit Nova prodajalna Tkanina-Zlatar Krajevna skupnost Zlatar je ob svojem dnevu krajevne skupnosti dobila novo prodajalno Tkanine iz Celje — Tkanina Zlatar. Nova prodajalna je plod skupnega dogovarjanja temelj- na tem področju dosegla nekatere specifične rezultate in iz te izkušnje je pripravila načrt razširitve tozda maloprodaja v krajevni skupnosti Zlatar. Asortiment, ki ga ponuja tozd Veleprodaja, od koder bo prodajalna Moramo poudariti, da so ob pripravljanju prodajalne za otvoritev naleteli na vse razumevanje in pomoč vseh odgovornih organov v samem Zlatarju kot tudi občini. Zato se je direktor tozda Maloprodaja v govoru, ki nih organizacij Maloprodaje in Veleprodaje za zadovoljevanje potreb potrošnikov v sosednji Hrvatski. Delovna organizacija Tkanina Celje je trgovska delovna organizacija na veliko in malo, zato jez izkušnjami oskrbe tudi dobivala blago, predstavlja širok izbor tekstila, zaves, konfekcije, pletenin, perila in galanterije iz vseh republik Jugoslavije, polovico pa iz Slovenije, kar dopolnjuje že obstoječo ponudbo v Zlatarju. ga je imel ob otvoritvi, še posebej zahvalil upravnim organom skupščine občine Zlatar Bistrice, krajevni skupnosti Zlatar in izvajalcu del, prav tako pa tudi tovarišici Matiji Matko. Vključitev Reklame v Potrošnik? Ne obstajajo ekonomski interesi povezovanja Delovna skupina za pripravo vključitve delovne organizacije Reklama v delovno organizacijo Potrošnik je po temeljiti proučitvi ugotovila, da v tem trenutku ne obstajajo ekonomski interesi povezovanja, niti kar zadeva proizvodni program, niti glede pridobivanja dohodka, ker sta dejavnosti obeh delovnih organizacij precej različni. Torej je stičnih točk za povezovanje premalo. Zato delovna skupina smatra, da v tem trenutku ni razloga, da bi obe delovni organizaciji umetno povezovali, ampak naj se v tem trenutku delovna organizacija Reklama organi- zira tako, da bo lahko zadovoljevala potrebe članic sestavljene organizacije pri pripravi reklamnega materiala, organiziranju sejmov, enotni grafični podobi in podobno. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da je delovna organizacija Reklama samo posrednik in da ni dovolj učinkovito organizirana, da bi bila cenejša kot pa zunanji partnerji. Seveda pa bi morali delovno organizacijo Reklama za novo funkcijo kadrovsko in tehnično okrepiti. Zato je komisija sklenila, da aktivnosti za povezovanje in dogovarjanje delovnih organizacij Reklama in Potrošnik odlo- žijo do konca leta 1986, medtem pa naj se skozi poslovno sodelovanje pokaže skupni interes za povezovanje, ki bo pa moral vsekakor biti ekonomsko pogojen. Sklenili so tudi, da naj bi se delovna organizacija Reklama v bodoče v večji meri programsko povezovala s sestavljeno organizacijo in bolj poizkusila izrabiti poslovne možnosti, ki se ji ponujajo in ki jih je v sami razpravi tudi nakazala Delovna skupina je torej svoje delo do konca leta odložila, z vsemi temi sklepi pa mora seznaniti tudi samoupravne organe obeh delovnih organizacij. Poslovanje sozda v prvem trimesečju letošnjega leta Poročilo o poslovanju izhaja iz postavk iz bilance uspeha in posebnih podatkov ter podatkov, ki jih redno zbiramo in obdelujemo. Rezultate poslovanja sozda MERX v prvem četrtletju leta 1986 lahko v splošnem ocenjujemo kot ugodne. Celotni prihodek je najbolj porasel v gostinstvu in sicer za 133 %, kar je izključno posledica rasti cen, saj fizični obseg prodaje že nekaj obdobij pada. Zelo ugodna gibanja smo zasledili v trgovini, zlasti v mesecih januar — februar, medtem ko se je konjunktura marca umirila oz. celo nazadovala. Na večjo prodajo je vplivalo večje povpraševanje zaradi izplačila obresti, poračunov, dviga osebnih dohodkov, delno pa tudi t.i. psihološki vidiki, ki povzročajo inflacijo. Slabo konjunkturo zlasti zasledimo v kmetijstvu in predelovalni industriji, kar je delno posledica sezonskih nihanj, nižjega obsega proizvodnje oz. predelave. Nižji indeksi nominalne rasti CP pa so tudi posledica limitiranih en. Verjetno lahko 97 % nominalno višji celotni prihodek ocenimo kot ugoden glede na inflacijo, vsaj uradno, gre pa prav gotovo za nekajodstotno realno rast, na katero ugodno vplivajo tudi prihodki od obresti. Porabljena sredstva so v poprečju rasla za 4 indeksne točke počasneje od rasti celotnega pri- hodka, zato se je ekonomičnost povečala za 2,3% (s 111,5 na 114,1). Dašo določene dogovorjene smernice ter ukrepi lani in letos padli na plodna tla, lahko sklepamo tudi iz nominalne rasti materialnih stroškov (indeks 180), ki so kar za 17 indeksnih točk rasli počasneje od rasti celotnega prihodka, kar moramo prav gotovo oceniti kot uspešno. Tudi nabavna vrednost blaga je rasla počasneje od rasti celotnega prihodka, predvsem pa od dohodka, ki je bil kar za 144 večji kot lani v enakem obdobju, oz. večji za 2.000 milijonov. Razlika v ceni še naprej ugodno narašča, kar pozitivno vpliva na tako visoko rast dohodka. Doseženi čisti dohodek je rasel za 4 indeksne točke počasneje kot dohodek. Počasnejša rast je predvsem posledica večje obremenjenosti dohodka z davki — prispevki. Izredno visok indeks rasti dosegajo osebni dohodki, saj je masa bruto OD dosegla 2.000 milijonov din in bila ob 2 % višji zaposlenosti višja za 133 %, medtem ko je masa neto OD rasla za 5 indeksnih točk počasneje, kar spet priča o višji obremenjenosti OD z raznimi prispevki. Poprečni mesečni neto OD v SOZD Merx je znašal 75.628 din in bil za 123 % višji kot v istem obdobju lani. Najhitreje so OD rasli v kmetijstvu in živ. pred. industriji, najpoča- sneje pa v Blagovnem prometu. Kljub tako visoki rasti je delež OD v dohodku padel za dobre 4 %, oz. 3 % v čistem dohodku, delež akumulacije pa narasel v dohodku za 12 %, v čistem dohodku pa za 13 %. Izguba je sicer nekoliko porasla, vendar kar 79 % izgube izkazuje DO MPI zaradi znanih vzrokov. V DO zdravilišče Dobrna je izguba sezonskega značaja in jo bodo odpravili do polletja, medtem ko se v DO GPC — TOZD Savinja Laško in DO HG, TOZD Gostinstvo in turizem Celje izguba ne pojavlja iz tekočega poslovanja, temveč zaradi obveznosti iz prejšnjih let. Najvišji indeks rasti ima akumulacija, namreč kar 271. Predvsem pa se moramo pohvaliti z rastjo (obeh) amortizaciji), saj je prvič rastla hitreje odrasti cel. prihodka — za 15 indeksnih točk. Tudi sredstva za reprodukcijo so rastla temu primerno, namreč za 40 indeksnih točk hitreje od celotnega prihodka. Tako smo že v prvem četrtletju dosegli 37 % lanskih sredstev za reprodukcijo. Ob koncu bi želeli še enkrat opozoriti, da so naši rezultati, upoštevaje splošna gospodarska gibanja in sezonski značaj kmetijstva, turizma — dela gostinstva, več kot zadovoljivi in predstavljajo dobro odskočno desko, oz. prvo stopnico v srednjeročnem obdobju 1986—1990. V DO Blagovni center so razvili sindikalni prapor V počastitev praznika OF in Prvega maja so pripravili tovariško srečanje zaposlenih iz DO Blagovni center, na katerem so razvili tudi prapor KONFERENCE OO ZS DO. Slavnostni govornik je bil sekretar Medobčinskega sveta ZSS za celjsko regijo Franci Vrbnjak. V svojih besedah je opozoril na izredno prizadevnost in aktivnost vseh zaposlenih tako pri delu in poslovanju, kot na samoupravnem in družbenopolitičnem, kulturnem in športnem področju. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor Gostinskega podjetja iz Celja in recitator Srečko Centrih. Prapor je svečano razvil podpredsednik KPO sozda Merx Jože Gračner in nanj pripel tudi pokroviteljev spominski trak. Spominski trak je nato pripelo še 18 predstavnikov DO oziroma organizacijskih enot. Na praporu je tudi 274 zlatih ter 49 srebrnih žebljičkov. Sledilo je tovariško srečanje zaposlenih. Igral je ansambel Rekreacija tja do jutranjih ur. Veselili smo se predvsem zato, ker smo se zbrali skupaj z vseh »vetrov«, kar je bila že dolgo naša želja. Pa ne samo to, prišli so tudi številni upokojeni sodelavci, kar nas je še posebej razveselilo. In tako smo rek letošnjega XI. kongresa ZSS v celoti uresničili: HOTELI SMO. ZNALI SMO, ZMOGLI SMO! MIEKX VESTNIK Izvoz se je aprila povečal V prvem trimesečju letošnjega leta smo načrtovani izvoz blaga v sestavljeni organizaciji Mera dosegli komaj 6,4 odstotno. Poleg sezonskega značaja blaga (jabolka pri Kmetijskem kombinatu Šentjur in Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice, polži in borovnice pri delovni organizaciji Blagovni center) so glavni vzroki za tako nizko uresničitev problemi, ki so nastali ob uvedbi nove zakonodaje na področju ekonomskih odnosov s tujino. Nemoteno je potekal edino izvoz kuncev. Pri izvozu konj, živine in mesa je velik izpad, ker bi ta izvoz proizvajalci želeli vezati na vnaprej dogovorjene kontinuirane uvozne posle, za kar do sedaj (ob upoštevanju velikega izpada dohodka in problemov z režimskimi pravicami) ni bilo stvarnih možnosti. Kl jub velikim težavam in negotovosti je izvoz blaga v mesecu aprilu bistveno večji, ker je stekel izvoz lesnega oglja in sena v delovni organizaciji Blagovni center ter mesa in živine v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Biserka Sevšek REALIZACIJA IZVOZA BLAGA SOZD MERX CELJE ZA OBDOBJE /—III1986 1. Primerjava realizacije s planom (na osnovi podatkov po ICD v 000 din, fco jugomeja, USA $ = 264,53) DO Plan celotnega izvoza za leto 1986 Realizacija izv. I—III 86 Realizacija v % Plan KZ Celje 56.873 4.354 7,6 KZ Laško 30.772 4.850 15,7 KZ Sl. Konjice 34.188 — — KK Šentjur 146.315 10.609 , 7,2 BC Celje 40.954 136 0,3 SKUPAJ: 309.102 19.949 6,4 GENERALNI IZVOZ MOP KOOPERACIJA Plan 1986 Real. I-III v% Plan 1986 Real. I-III v % Plan 1986 Real. I-III v % KZ CELJE 7.934 4.354 54,8 48.939 — — — KZ Laško — — — 18.111 — — 12.661 4.850 38 KZ Sl. Konjice 34.188 — . — — — — — — — KK Šentjur 28.771 — — 117.544 10.609 9 — — — BC Celje 40.954 — — — 136 — — — — SKUPAJ: 111.847 4.354 3,9 184.594 10.745 5,8 12.661 4.850 38 Nova vodstva v organih upravljanja v KZ Laško Skupaj z delegatskimi volitvami — 13. 3. 1986 — so bile tudi volitve v organe upravljanja temeljnih organizacij Kmetijske zadruge Laško, sozda Mera in interne banke sozda Mera. V mesecu aprilu so se organi upravljanja skonstituirali. Za predsednika občnega zbora zadruge so izvolili Matevža Deželaka (združen kmet), za njegovega namestnika pa Franca Križnika. Za predsednika zadružnega sveta so izvolili Janka Trupeja (združen kmet), za njegovega namestnika pa Zorana Kramarja. Za predsednika de- Sanacijski programi so pripravljeni Sprejeti jih morajo še delovne organizacije V sektorju za ekonomiko in organizacijo skupaj z »izgubarji« pripravljajo sanacijski programe za naše članice Kmetijsko zadrugo Celje, Avtotehniko in Gostinsko podjetje Celje, temeljno organizacijo Laško. Do konca maja bodo te sanacijske programe že sprejeli v delovnih okoljih, za katera so jih pripravili. lavskega sveta v tozdu Proizvodnja in predelava mesa so izvolili Marjana Golarja in za namestnika Dragico Gradišnik. Za predsednika delavskega sveta v tozdu Transport so izvolili Franca Bezgovška, za njegovega namestnika pa Karla Hanžiča. Za delegate delavskega sveta sozda Mera so izvolili: — iz Temeljne zadružne organizacije Miloša Veršca (združen kmet) — iz tozd Proizvodnja in predelava mesa Franca Križnika — iz tozda Transport Franca Bezgovška. V organe upravljanja Interne banke sozda Mera so izvolili: — za Temeljno zadružno organizacijo Andreja Aškerca — za tozd Proizvodnjo in predelavo mesa Stanislava Kramerja — za tozd Transport Zvoneta Štauta. V samoupravno delavsko kontrolo sozda Mera so izvolili Alojza Starino (združen kmet), za Interno banko pa Pavla Kle-zina (združen kmet). Zdenka Mazgon Posodobitev celjske bolnišnice Podprli so akcijo za združevanje enodnevnega zaslužka Na zadnji seji aktiva predsednikov konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov občine Celje so obravnavali tudi nadaljevanje akcije za posodobitev celjske bolnišnice in podprli akcijo združevanja 1-dnevnega zaslužka in sprejeli nalogo, da to akcijo izvedejo še v mesecu maju (iz ČOD) oziroma do meseca oktobra (delovna sobota). Po sestanku so si vsi ogledali še gradbišče, poslušali strokovno razlago in dobili odgovore na zastavljena vprašanja. V tej skupini je bil iz naše sestavljene organizacije Edi Fijavž, predsednik konference sindikata Mlinsko predelovalne industrije in član predsedstva kosa sozda. O njegovem vtisu z ogleda gradbišča pa nekaj več v naslednji številki. Merxov dogovor s SSS občine Celje Tudi osemkrat večje najemnine za lokale Naša sestavljena organizacija Mera je ugotovila, da predstavlja povišanje najemnine za trgovske in gostinske lokale, ta se je povišala kar za osemkrat, zlasti tam, kjer gre za starejše stavbe, ki pa jih je v sozdu kar precej, saj imamo večino lokalov v najemu (Prodaja Celje, Gostinstvo, Av-totehnika, Tkanina) resen problem, saj bi lahko v nekaterih primerih celo ogrožale normalno poslovanje temeljne ali celo delovne organizacije. Tako je na pobudo Meraa prišlo do skupnega razgovora s predstavniki Samoupravne stanovanjske skupnosti in skupščino občine Celje. Glede na to, da so uporabniki teh poslovnih prostorov vlagali velika sredstva v obnavljanje teh lokalov, so »meraovci« predlagali, da bi najemnine povečali skladno z inflacijo ali pa da bi odstopili te lokale Merau, ali pa, da so najemnine takšne, kot so in da se dogovorijo za načrtno vračanje v te poslovne objekte. Na razgovoru so ugotovili, da je za občino najbolj sprejemljiva zadnja inačica, torej, da bodo sredstva, ki jih bodo oblikovali z novimi najemninami, načrtno vračali v poslovne lokale. Pri tem naj bi del sredstev uporabljali za širše namene, za preostali skupno načrtovani letni znesek pa bo Mera skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo predlagal vsakoletno vlaganje v posamezne Merxoye objekte. Sozdova gradbišča v besedi in sliki Industrijska pekarna v Celju Dela pri izgradnji industrijske pekarne napredujejo po načrtu. Objekt je praktično »pod streho«. Izvajalec Ingrad je začel s svojimi kooperanti (Klima, Elektrosignal) izvajati obrtna in instalacijska dela. Opremo »Gostol« iz Nove Gorice in Termotehnike iz Zagreba bodo začeli montirati julija 1986. Na posnetku je pekarna z zahodne strani, kjer so postavili linijo peke kruha. Silosi na Spodnji Hudinji Silosi so gradbeno zaključeni in izvajalec del GIF Gradis bo moral še pohiteti z obrtnimi deli (krovska dela — TIM Laško, instalacije KOG Laško), da bo pripravil objekt za začetek montaže opreme. Vso transportno opremo bo dobavilo in montiralo podjetje »Mlinostroj« iz Domžal. Predviden začetek montaže je v začetku julija Še dva dni in silosi bodo do vrha. Na posnetku je gradnja 4 celic silosov tik pred zaključkom. Tehnologija »vlečenja« silosov je takšna, da poteka betoniranje silosov neprekinjeno. Tokratno betonažo je spremljalo dokaj spremenljivo vreme od tropske vročine na začetku in aprilske zime s snegom. Betoniranje je trajalo II dni od kote 0.00 do 34.42. Novi silosi so spremenili videz kompleksa Men in tako zaključili verigo silosnih zmogljivosti Mlinsko predelovalne industrije. Skupna zmogljivost vseh žitnih silosov je 20.400 ton ali 3.040 vagonov. Besedilo in foto: Albin Breznik MIERX VESTNIK MAJ 1986 Zbor banke je potrdil mandate članom ZA DELEGATE V ZBOR INTERNE BANKE IN NJIHOVE NAMESTNIKE SO IZVOLILI NASLEDNJE DELEGATE: 4. GOSTINSKO PODJETJE CELJE tozd MAJOLKA CELJE — Fanika Kiš, delegat — Marjan Škorjanc, namestnik L DO BLAGOVNI CENTER CELJE tozd TRANSPORT IN OBRTNE STORITVE — Rezika Škornik, delegat — Brane Hriberšek, namestnik tozd PRESKRBA -— Irena Bukovec, delegat — Robert Čemažar, namestnik tozd PRAŽARNA — Majda Padežnik, delegat — Breda Uratarič, namestnik 2. DO MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA tozd MLIN CELJE — Rozika Perkovič, delegat — Milica Sevšek, namestnik tozd PEKARNE IN SLAŠČIČARNE CELJE — Sonja Kampus, delegat — Edka Mikuž, namestnik tozd PEKARNE IN SLAŠČIČARNE ROGAŠKA SLATINA — Mirko Zorin, delegat — Ana Kužner, namestnik tozd OJSTRICA CELJE — Hilda Grad, delegat — Marjana Glinšek, namestnik tozd NA-NA CELJE — Ana Cverlin, delegat — Karel Pintarič, namestnik tozd SAVINJA LAŠKO — Hedvika Drnovšek, delegat — Zinka Dom, namestnik 5. HOTELI-GOSTINSTVO CELJE tozd GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE — Marta Šeligo, delegat — Olga Kos, namestnik tozd GOSTINSTVO IN TURIZEM RAVNE NA KOROŠKEM — Jožica Germadnik, delegat — Evita Sirk, namestnik tozd GOSTINSTVO IN TURIZEM RADLJE Marjana Ledinek, delegat Gvido Jeznik, namestnik 3. POTROŠNIK CELJE tozd PRODAJA CELJE — Lidija Keber, delegat — Aleksander Gričnik, namestnik tozd PRODAJA LAŠKO — Cilka Mlinšek, delegat — Anica Šalamon, namestnik tozd PRODAJA ŠENTJUR — Jožica Rečnik, delegat — Nadja Bevc, namestnik tozd PRODAJA RADEČE — Danica Dular, delegat — Marija Šušteršič, namestnik tozd PRODAJA ŠOŠTANJ — Nevenka Novak, delegat — Marjana Gostečnik, namestnik tozd PRODAJA RAVNE NA KOROŠKEM — Mihael Pandel, delegat — Marjana Vrhovnik, namestnik tozd PRODAJA SLOVENJ GRADEC — Dušan Mirkac, delegat — Alenka Vodopivec, namestnik Taboriščniki iz Mauthausna v Celju Pokroviteljstvo je prevzel sozd Merx 6. DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE tozd JELEN SLOVENSKE KONJICE — Ivanka Obrul, delegat — Mitar Radulovič, namestnik tozd DOM SLOVENSKE KONJICE — Dušan Marguč, delegat — Danijel Lojnšček, namestnik tozd VARNOST SLOVENSKE KONJICE — Bojan Felicijan, delegat — Zdenko Kos, namestnik 7. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO tozd PROIZVODNJA IN PREDELAVA MESA LAŠKO — Stanislav Kramer, delegat — Vinko Križnik, namestnik tozd TZO LAŠKO — Andrej Aškerc, delegat — Janez Renko, namestnik tozd TRANSPORT LAŠKO — Zvone Štant, delegat — Jožica Rajh, namestnik 8. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE — Anica Steiner, delegat — Betka Arlič, namestnik 9. KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKE KONJICE tozd LASTNA PROIZVODNJA — Gizela Štefanič, delegat — Marija Furman, namestnik V soboto, 17. maja, je bilo Celje prizorišče srečanja bivših političnih internirancev zloglasnega taborišča smrti — Mauthausna. Srečanja, ki se je začelo ob 10.00 uri v dvorani narodnega doma, se je udeležilo okoli 90 bivših pripornikov iz vseh krajev Slovenije. Po kratkem kulturnem programu so si udeleženci srečanja ogledali muzej revolucije, položili venca žrtvam fašističnega terorja v Starem piskru in pri spomeniku zmage in se zbrali na tovariškem srečanju pri naši članici v Zdravilišču Dobrna. Pokroviteljstvo nad tem tovariškim srečanjem mauthausner-jev je prevzela naša sestavljena organizacija. Podelitev rdeče vrtnice Občinski odbor sindikata delavcev trgovine Celje je na svoji drugi redni seji dne 31. marca sklenil, da je čimprej treba sprejeti pravilnik o podelitvi RDEČE VRTNICEzaleto 1986 za najbolj urejeno trgovino. Torej trgovci, potrudite se! tozd ZADRUŽNIŠTVO SLOVENSKE KONJICE — Jurij Zidanšek, delegat — Drago Janežič, namestnik 10. MODA CELJE — Ana Sedovnik, delegat — Brigita Sajovic, namestnik 11. SAVINJA MOZIRJE — Jana Jovan, delegat — Jožica Pirc, namestnik 12. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR tozd TRGOVSKA DEJ AVNOST ŠENTJUR — Boža Robič, delegat — Hinko Novak, namestnik tozd KLAVNICA ŠENTJUR — Lela Delibašič, delegat — Milena Rojc, namestnik tozd TRANSPORT ŠENTJUR — Andrej Žmahar, delegat — Jelka Polutnik, namestnik tozd LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA ŠENTJUR — Vinko Cvetko, delegat — Alojz Recko, namestnik tozd TOK ŠENTJUR — Zdravko Brglez, delegat — Zdenka Batistič, namestnik 13. TEKO CELJE — Ivanka Križman, delegat — Erna Golež, namestnik 14. REKLAMA CELJE — Marica Gregl, delegat — Anica Filipič, namestnik 15. ZDRAVILIŠČE DOBRNA — Jelka Samec, delegat 16. TURIST NAZARJE — Marija Trontelj, delegat — Vladislava Vidmar, namestnik 17. KOŠENJAK DRAVOGRAD — Jure Erjavec, delegat — Marjana Halužan, namestnik 18. AVTOTEHNIKA CELJE — Nada Bovha, delegat — Marjana Križnik, namestnik 19. TKANINA CELJE tozd MALOPRODAJA CELJE — Marica Strniša, delegat — Zinka Ojsteršek, namestnik tozd VELEPRODAJA CELJE — Marjana Pungeršek, delegat — Romana Otorepec, namestnik tozd POTROŠNJA ZAGORJE — Borči Bujca, delegat — Breda Potočnik, namestnik 20. AVTO CELJE — Marija Leskošek, delegat — Tatjana Požlep, namestnik 21. RTC GOLTE MOZIRJE — Marjan Prelog, delegat —- Franc Kačičnik, namestnik ZA DELEGATE V ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE IBSOZD »MERX« CELJE SO V SKLADU S 183. in 165. ČLENOM SS O ZDRUŽITVI V IB ČLANICE IZVOLILI NASLEDNJE KANDIDATE: 1. GOSTINSKO PODJETJE CELJE — Terezija Kerčmar 2. DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE — Drago Pajk 3. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO — Pavel Klezin 4. TEKO CELJE — Kristina Hudej 5. AVTO CELJE — Mihaela Jager Na 1. zboru IB so izvolili organe upravljanja POSLOVNI ODBOR Člani Namestniki 1. Terezija Škornik (BC CELJE) — predsednik Robert Čemažar 2. Terezija Dorn (GP Celje) — podpredsednik Fanika Kiš 3. Nevenka Novak (POTROŠNIK) — član Cilka Mlinšek 4. Alojz Recko (KK ŠENTJUR) — član Jelka Polutnik 5. Rozika Perkovič (DO MPI Celje — član Mirko Zorin 6. Tatjana Požlep (AVTO CELJE) — član Marija Leskovšek 7. Gizela Štefanič (KZ Siv. Konj.) — član Jure Zidanšek 8. Marija Pungeršek (TKANINA) — član Borči Bujca 9. Dušan Marguč (DD Slov. Konj.) — član Bojan Felicijan 10. Anica Steiner (KZ CELJE) — član Betka Arlič 11. Vladislava Vidmar (TURIST Nazar.) — član Marjan Trontelj KREDITNI ODBOR Člani Namestniki 1. Marica Strniša (TKANINA) — predsednik Alenka Uršič 2. Stanko Kramar (KZ Laško) — podpredsednik Andrej Aškerc 3. Nada Bovha (AVTOTEHNIKA) — član Marija Križnik 4. Jelka Samec (ZDRAVILIŠČE Dobrna) — član Ivanka Lavrenc 5. Zdenka Batistič (KK Šentjur) — član Božo Robič 6. Ana Sedovnik (DO MODA Celje) — član Brigita Sajovic 7. Jožica Rečnik (POTROŠNIK) — član Marjana Gostečnik 8. Sonja Kampuš (DO MPI) — član Ana Kužner 9. Marjana Ledinek (HOT.-GOST.) - — ščlan Gvido Jeznik Srebrni znak sindikata je prejel Cveto Pavline Cvetko Pavline se je rodil 21. 6. 1927 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, nato pa se je v Celju izučil trgovskega poklica. Že kot mladinec je bil izredno aktiven in se je udeležil mladinske delovne akcije. V SKOJ je bil sprejet leta 1948, v ZK pa leta 1950. V Merxu je vse od leta 1952, saj je bil zaposlen že pri predhodniku »Koloniale-živila«. Izvrševal je v času svoje zaposlitve najrazličnejša dela v komerciali, sedaj pa je vodja službe za raziskavo tržišča v komercialnem sektorju DS SS DO BLAGOVNI CENTER. Bil je ves čas samoupravno in družbenopolitično aktiven; kot predsednik mladine, delavskega sveta, sekretar OO ZK, predsednik sindikata; dejaven pa je bil tudi povsod tam, kjer je živel, na terenu. Sodelavci so mu ponovno zaupali odgovorno nalogo in ga izvolili za predsednika OO ZS DS SS. V njem je vzklila ideja, da bi konferenca OO ZS DO razvila svoj prapor in ta ideja je rodila sadove. V počastitev praznikov OF in 1. maja so prapor svečano razvili in pripravili so tudi tovari- ško srečanje vseh zaposlenih v Blagovnem centru. Za vso njegovo preteklo in sedanjo aktivnost mu je Občinski svet Celje podelil srebrni znak ZSS in prepričani smo, da je prišel v prave roke in da bo to spodbuda za njegovo še nadaljnjo učinkovito aktivnost. Iskrene čestitke. Z. Z. MERK VESTNIK Iz naših kolektivov Motel Merx v Šentjurju V Motelu veliko novega Ko smo Šentjurčani pred leti dobili motel Mera, smo od njega veliko pričakovali. Novi, lepi prostori, restavracija, kuhinja, prvič več prenočišč in kegljišče, vse to je dosti obetalo. Pa je bilo pretiranega optimizma kmalu konec. Začeli smo pisati in govoriti, da v motelu ni tega, ni onega, zraven pa ne mi kot občani, za katere so objekt zgradili, ne delovna organizacija Mera niso storili nič, da bi bilo bolje. Lani pa je v motelu vendarle zavel nov veter ali burja, če hočete. In ker smo to kmalu opazili, nas je zanimalo, kaj je povzročilo te »klimatske spremembe«. Po pogovoru z Marijano Želježič, ki je prevzela vodstvo motela in Žare-tom Frančeškinom, direktorjem temeljne organizacije Gostinstvo in turizem, nam je bilo marsikaj bolj jasno. Marijana Želježič pravi, da je začela delati z velikimi željami in elanom v kolektivu, ki je mlad in poln idej, kar daje upanje, da bodo zastavljeno tudi uresničili. Začeti so morali pri strežnem osebju, saj so kar malo pozabili, da si gost zapomni gostinski lokal tudi po dobrem in urejenem natakarju. Notranjost motela je prav tako doživela nekaj prijetnih sprememb, ki dajejo občutek domačnosti in pritegnejo obiskovalce. Najvažnejše pa je, da se mora v motelu vedno nekaj dogajati. Marijana Želježič si je zadala cilj: vsak mesec vsaj ena prireditev. Tako je že bilo nekaj — sicer tradicionalnih — prireditev od silvestrovanja, pustovanja do praznovanja dneva žena in tedna Fructala, vse pa so imele skupen predznak—z vsemi so bili gostje zelo zadovoljni. Nekaj hude krvi je povzročila le odločitev ob pustnem rajanju, ko so maske zapuščale motel, ker niso smele motiti gostov s plačano vstopnino. Toda tovarišica Marijana svojo odločitev trdno zagovarja, saj je bilo potrebno tem gostom zagotoviti ustrezno udobje in zabavo, za katero so poskrbeli člani ansambla s svojim programom. Slab finančni položaj temeljne organizacije Gostinstvo in turizem v prejšnjih letih je pripeljal do izdelave sanacijskega programa, ki je v prvi fazi zajemal kadrovske spremembe. Tako nam je pojasnil Žare Frančeškin, ki se, tako kot tovarišica Marijana, do imenovanja za direktorja te temeljne organizacije z gostinstvom ni poklicno ukvarjal. Strinjamo se z njegovim mnenjem, da je lahko človek, ki vrsto let dela v neki panogi, poklicno slep za marsikatero dobro idejo. In idej našima sogovornikoma ne manjka. V prihodnjih mesecih si lahko obetamo gostovanja različnih ansamblov z znanimi gosti, teden kitajske kuhinje, posebni kotiček za sladkosnedneže, večer popestren s kulturnim programom v sodelovanju s kulturnimi društvi v občini, v poletnih mesecih pa veliko glasbe na vrtu. pa še kakšno presenečenje povrhu. V motelu tudi menijo, da ne bi smeli več izpustiti iz rok priložnosti v lanskem poletju, ko so zavrnili ponudbo o prevzemu lokala na bazenu. Še nekaj zelo spodbudnega smo slišali. V bližnji prihodnosti nameravajo med gosti opraviti anketo o tem, kako so zadovoljni, kaj si želijo in kaj pogrešajo. Nekakšna »raziskava trga« bi temu rekli. Upajmo, da bo dala zaželene rezultate. Marijana Želježič Ker je zmogljivost motelske kuhinje zelo velika in ker ni v celoti izkoriščena, smo se nekoliko dotaknili tudi vprašanja stalnih strank, t.i. abonentov družbene prehrane in vprašanja obiskov poslovnih gostov. S tem v zvezi si v motelu želijo več pobud od združenega dela, obljubljajo pa, da bodo poskušali željam ustreči in storiti vse za zadovoljstvo svojih stalnih gostov. Lahko bi torej dejali, da se obiskovalcem tega gostinsko turističnega objekta v Šentjurju obeta zanimiva pobuda. Boljša ponudba, več gostov, večji dohodek. Zadnje je v finančni knjigi tozda že opaziti. Lansko leto je bilo zaznamovano še z rdečimi številkami. Konec leta je Savinja Mozirje Največ pozornosti dohodkovno zanimivim programom Žare Frančeškin bil sicer že ugodnejši, vendar še vedno na meji donosnosti. V letu 1987 bodo poravnali obveznosti iz naložbe v objekt, pestijo pa jih še obresti kratkoročnih posojil, ki so jih najeli v preteklih letih. Letos načrtujejo v temeljni organizaciji 800 milijonov din (seveda novih) prometa, kar je proti 380 milijonom din prometa v: letu 1985 kar pogumno načrtovanje. Z doseženim načrtom pa bi lahko tozd že ustvaril določeno akumulacijo in si s tem zagotovil možnosti za boljše gospodarjenje. Pregovor pravi, da vsaka nova metla dobro pometa. Da se le ne bi izrabila prehitro... Anita Kolesa V središču prelepe Zgornje Savinjske doline v Mozirju ima sedež tudi naša članica trgovska delovna organizacija Savinja Mozirje. Njena osnovna dejavnost je prodaja blaga na drobno, torej osnovna preskrba prebivalstva tega območja, stranska dejavnost pa kooperacija in prodaja blaga na debelo. V okviru te delovne organizacije je sedem poslovnih enot, v Mozirju skoraj nova blagovnica (živila, tekstil, papirna konfekcija in pohištveni del) in Železnina, v Nazarjah market, na Rečici market z bifejem in Železnina, v Nizki manjša trgovina z živili in v Bočni živilska trgovina. Ob obisku v tej delovni organizaciji smo direktorja Jožeta Vrtačnika povprašali o poslovanju in o bodočih načrtih. Kakšna je vaša ocena poslovanja za lansko leto, s katerimi težavami ste se srečevali? Jože Vrtačnik: »Kljub težavam, ki so bilepredvsemzunanje, smo lansko poslovno leto zaključili zadovoljivo, čeprav si upam trditi, da bi lahko bilo še boljše. Saj veste, ukvarjamo se z oskrbo, ki pa je danes kot dejavnost v precejšnjih škripcih. Tarejo nas seveda obresti, saj najemamo draga posojila za obratna sredstva. Obresti nas bodo takorekoč požrle. Lani nismo dosegli pričakovanega uspeha tudi na področju koooperacije. Zastavili smo si večje cilje, ki pa jih nismo dosegli predvsem zaradi motenj pri preskrbi z materialom in zaradi težav v nekaterih delovnih organizacijah, s katerimi delamo. Edina sreča je še v tem, da mozirsko gospodarstvo dobro »klapa« ter da imajo Mozirjani za zdaj še dovolj denarja za nakupe. Več pa moramo tudi narediti za pridobivanje novih kooperantov, kajti to je posel, ki je za nas še vedno izredno zanimiv,« In kakšni so bodoči cilji? Jože Vrtačnik: »Zelo enostavno povedano. Največ pozornosti moramo nameniti tistim programom, ki so za nas dohodkovno zanimivi. Prav tako pa ne smemo zanemarjati osnovne se, pomagamo drug drugemu. Kljub temu, da sem družbeno politično izredno aktivna, pa moje delo nikdar ne trpi. Če je treba, delam tudi popoldne. Ne poznam osemurnega delavnika, nikoli ne gledam na ure, če je treba, primem za vsako delo. To mi verjetno uspeva tudi zaradi tega, ker sem v tem poklicu z ve- Fanika Forštner preskrbe prebivalstva, za kar smo poklicani. Tu ne mislim samo na hrano, ampak tudi na oblačila, pohištvo in podobno — mislim, da moramo to našo osnovno dejavnost še naprej negovati, pa tudi širiti, vendar pa ne na račun naše delovne organizacije in da bi si s tem zmanjševali dohodek. Vprašanje je tudi, ali bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju imeli naložbe ali ne. Še vedno sem prepričan, da mora biti naša prva naloga usposabljanje že obstoječih objektov, predvsem tistih, ki so bili zaprti med izgradnjo blagovnice in najti zanje primerne prodajne programe. Kooperacijo moramo še naprej širiti, stremeti za tem, da bi poizkusili najti lastno proizvodnjo na kooperacijski dejavnosti. Za to že imamo ideje. Vsekakor pa se moramo tudi bolj tehnično usposobiti v naših strokovnih službah. Sedaj se bomo vključili tudi v našo interno banko, razmišljamo o nakupu računalnika in podobno. Menim, da je sodelovanje z našo sestavljeno organizacijo zadovoljivo, iskati pa moramo še boljše poti in možnosti za čim donosnejše poslovanje.« Ob obisku v delovni organizaciji Savinja Mozirje sem obiskala tudi market v Nazarjah, prvo in edino samopostrežbo v tem kraju, ki je že zakoračila v tretje desetletje svojega obstoja. V majhni pisarni sem se pogovarjala s poslovodkinjo tega marketa Faniko Forštner, ki je v tej enoti že celih 2 1 let, od tega je 5 let vodja marketa: »Smo pretežno mlad kolektiv, razumemo Jože Vrtačnik seljem, s srcem. Če bi se morala še enkrat odločiti, bi ponovno izbrala poklic prodajalke. Sama založenost marketa ni slaba in upam si trditi, da so krajani z nami zadovoljni. Seveda bi nekatere stvari lahko še izboljšali in bi se tako še bolj približali zahtevam kupcev. Nekaj težav imamo. Dobivamo slabo sadje in zelenjavo in iz velenjske pekarne sicer dovolj kruha, vendar pa ne tiste kakovosti, ki jo zahteva naš uporabnik. Pa še tega ne pozabite napisati: Delavci marketa v Nazarjah se čutimo malo prizadeti, ker nam kljub večkratnemu dogovarjanju do danes še ni uspelo ta objekt prenesti med naša osnovna sredstva. Še vedno je namreč v lasti delovne organizacije Blagovni center, kljub temu, da smo ga gradili tudi s sredstvi mozirske občine. Veliko svojih sredstev smo že vložili, zamenjali opremo, tako je le-ta naša, obod pa od Blagovnega centra. Tako nimamo tudi nikakršne amortizacije in nobene volje več, da bi obnavljali ali vlagali v objekt, ki pa v bistvu ni naš. Menim, da bo vodstvo sestavljene organizacije enkrat za vselej rešilo ta problem.« Upajmo, da se bo temu mlademu, prizadevnemu kolektivu uresničila tudi ta edina želja. Pa še to. Mimogrede sem si ogledala tudi blagovnico v Mozirju. Moram priznati, da je izredno dobro založena, predvsem na tekstilnem in pohištvenem oddelku. Če le imate čas, pojdite v Mozirje in se prepričajte. Verjemite, ne bo vam žal. MIERX VESTNIK MAJ 1986 Minilo je leto dni od otvoritve blagovnice v Radečah Cilj: specializacija prodajnih programov Osnovna dejavnost temeljne organizacije Prodaja Radeče je prodaja na drobno oziroma osnovna oskrba prebivalstva tega področja. Sicer pa imajo v tozdu Radeče poleg blagovnice še devet poslovnih enot, med njimi trgovine v Zidanem mostu, Jagnjenici, Njivicah in na Vrhovem. V sami blagovnici in drugih enotah v Radečah pa prodajajo poleg osnovne preskrbe še tekstil in tehnično blago, pohištvo. V tozdu je zaposlenih probližno 70 delavcev, ki so povprečno stari pod trideset let, polovica zaposlenih ima srednješolsko izobrazbo, v tozdu pa skrbijo tudi za izobraževanje ob delu. Vsako leto se kar veliko število delavcev vpiše v poslovodsko šolo, na razne višje šole. Zelo dobro imajo urejeno tudi štipendiranje, za svoje delavce pripravljajo razne interne izobraževalne tečaje za prodajo posameznih prodajnih programov. Ob prvi obletnici otvoritve blagovnice v Radečah smo se pogovarjali z direktorjem te temeljne organizacije Janezom Bregarjem, ki nam ob obisku rekel tole: »Z otvoritvijo blagovnice v Radečah smo zelo veliko pridobili, saj smo prodajne površine povečali za dobrih 1000 kvadratnih metrov. Menim, da so kupci lahko zadovoljni s samo izbiro blaga in da je blagovnica dosegla svoj namen, saj dosega dobre rezultate, celo boljše, kot smo pričakovali. Fizični obseg se je v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta povečal kar za 90 odstotkov. Prav tako smo z otvoritvijo te blagovnice izredno popravili strukturo prodaje blaga, kar pa seveda ugodno vpliva na sam rezultat tozda. Izboljšali smo tudi delovne razmere, krajani sami so pridobili na oskrbi, ker smo s to blagovnico bolj dopolnili samo ponudbo. Vse to pa nam daje osnovo, da bomo letos še razširili drugo nadstropje in sicer tekstilni oddelek za 50 kvadratnih metrov, oddelek športa in obutve za 30 kvadratnih metrov in oddelek igrač in papirne konfekcije za 20 kvadratnih metrov, torej vsega skupaj za 100 kvadratnih metrov. Usposobili pa bomo tudi tretje nadstropje, predvsem za prodajo tehničnega blaga in tako pridobili dodatnih 250 kvadratnih metrov netto površine. Pa še tega ne pozabite napisati: v drugem nadstropju bomo uredili tudi poseben kotiček, v katerem bomo prodajali modo za mlade.« In kakšni so vaši bodoči načrti? Janez Bregar: »Vsekakor je nas bodoči cilj specializacija prodajnih programov. Tako smo letos prvega maja v Jagnjenici odprli obnovljeno klasično trgo- vino, jo povečali za tretjino in uredili samopostrežni način prodaje. Poleg rednih vzdrževalnih del trenutno tečejo tudi dela za preureditev bivše samopostrežne v centru Radeč, ki smo jo zaprli ob otvoritvi blagovnice. V tej samopostrežni bo sedaj salon pohištva, ki bo imel netto površine 400 kvadratnih metrov, Salon bo v nadstropju in bo nudil celotno opremo za stanovanje od zaves, tapet, talnih oblog, svetil do pohištva, torej vse, kar rabimo pri opremi stanovanja. V naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujemo še novogradnjo marketa z bifejem na Vrhovem, obnovo trgovine v Zidanem mostu, in eno samopostrežno v centru Radeč.« Fizični obseg prodaje pa se vam verjetno ni povečal samo zaradi otvoritve blagovnice? Janez Bregar: »Skupaj z delovno organizacijo Potrošnik in strokovnimi službami sozda v zadnjem času izredno poudarjamo vse oblike pospeševanja prodaje, ki nam dajejo dobre rezultate. Tako pripravljamo stalne akcijske prodaje na raznih oddelkih, dajemo reklamne oglase v časopise in na radio Trbovlje in Sevnica, trenutno pa se pripravljamo tudi na posebno modno revijo, na kateri bodo manekenke predstavile nova oblačila za poletni čas.« 81AS0YS!C' RAotče '•'•'•'•'•'•'Vrij Sodoben servis v Avtu Celje S tem kratkim prispevkom vas želimo seznaniti, da je delovna organizacija AVTO CELJE prodajno servisna organizcija, ki vam na kompleksu ob Ipavčevi ulici v Celju nudi na enem mestu avto in vse za avto. Vse, ki jih ta naš prispevek ne bo prepričal o tem, pa vabimo, da jih obiščete in se sami prepričate o prednostnih ponudbah te naše delovne organizacije Avto Celje. Za vaš avtomobil — vse na enem mestu Prodajno servisna organizacija Avto Celje prodaja avtomobile Zastava, TAM, OM, ki jih vzdržuje poleg vozil IMV v garancijski dobi in opravlja tehnične preglede za vse vrste vozil in motornih koles in podaljšuje registracijo ter skrbi za originalne nadomestne dele za vozila zastava, TAM in IMV. V ostalih prodajalnah pa lahko kupite tudi športne potrebščine, motorne čolne, zimsko športno opremo in podobno. Illflllp: -■VH-CTTOt Avtomobil zastava — avtomobil za vas Prodajalna avtomobilov zastava je na Ipavčevi ulici 21 v Celju, telefon (063) 22-180 in vam nudi celosten program avtomobilov zastava ter dokupu j e in prodaja rabljene avtomobile. wF Sodoben servis — kakovostne storitve Vzdrževanje avtomobilov zastava v garancijski dobi ter popravila avtomobilov je glavna dejavnost te delovne organizacije, zato bo vaš nakup avtomobila zastava dober nakup. Redno vzdrževanje vozil zastava vam je na voljo v sodobno opremljenem servisu, saj imajo najsodobnejši elektronski stroj za diagnostiko okvar na motorju in so edini v Sloveniji. 1 I Servisno remontni obrat za tovorna vozila — ozko grlo V tej hali je glede na izredno velik obseg tovornih vozil in glede na daljši postopek popravil (remont), ozko grlo predvsem na kleparsko-ličarskem oddelku, zato v tej delovni organizaciji v tem srednjeročnem obdobju načrtujejo, da bodo popravila osebnih vozil prestavili v nov objekt, ki bo etažno grajen in v katerem imajo načrtovan tudi prostor za družbeno prehrano in za samoupravno dejavnost. Tako se bo lahko servisno remontni obrat za tovorna vozila razširil še na dosedanje servisne delavnice za osebna vozila in tako pridobil na prostoru za na- daljnjih 6000 kvadratnih metrov, torej bo nova površina za ta obrat 12.000 kvadratnih metrov. Prav tako letos načrtujemo prestavitev avto salona za zahodno stran objekta, tako da bo dostop s strani nove Ipavčeve ulice in morebitni kupci ne bodo motili dela v servsinih delavnicah. Originalni nadomestni deli Prodajno servisna organizacija Avto Celje ima v servisnem skladišču in v svojih prodajalnah v Celju, Radečah, Velenju, Ljubljani, Žalcu in Šentjurju vedno originalne nadomestne dele, zato vam bo avtomobil zastava vedno v veliko zadovoljstvo. Prednost — vse na enem mestu kupite avtomobil, pa do takrat, Velika prednost te delovne or- da dobite vse na enem mestu, to ko ga postavite na cesto. Tako ganizacije in za kupca je v tem, je na Ipavčevi 21, od takrat, ko dobite vso opremo za vozilo. STRAN 6 MERK VESTNIK MAJ 1986 Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje Ko ste drage bralke in bralci v soboto, dne 5.4. 1986 še sladko spali, so se člani našega pevskega zbora okoli 4. ure napotili s Titovega trga v Čuprijsko ulico. Preoblečeni v razne dolge, težke kostume po modi pred 400 leti, v razne stanove: meščanske, kmečke, obrtniške, mestni patri-ciat itd. Sodelovali smo namreč kot statisti pri snemanju televizijske nadaljevanke Primož Trubar za RTV Ljubljana. Le-ta je povabila k sodelovanju celjske kulturnike — amaterje. Bilo nas je kakih 250, ki smo sodelovali. Očitno se pri RTV ravnajo po pregovoru »Rana ura, zlata ura«. Naročili so nam priti v Dom JNA že ob pol treh zjutraj, da bi bili pripravljeni do začetka snemanja. Dvorana JNA je bila polna raznih oblek in delavke RTV so vsakemu izbrale primerno oblačilo, pokrivalo, čevlje, celo torbice in razne druge dodatke. Maskerji pa so spreminjali naše podobe, predvsem moške obraze. Vsak izmed nas, ko se je pojavil preoblečen in maskiran na zbirno mesto, je bil deležen hrupnega občudovanja in seveda burnega smeha. Da bi nam čakanje samega začetka snemanja hitreje minilo, smo se torej podali v Čuprijsko ulico v bife »Akvarij«, ki je bil zaradi dogodkov tega dne odprt že od ranih jutranjih ur. V njem se je trlo menihov, biričev, beračev, plemičev ter drugih statistov. Dobra volja je bila na višku. »Zora je svanula...« Okoli 8. ure smo odšli na prizorišče snemanja, pred vodni stolp. No, da ne pozabim, ob 7. uri smo se pri Fotoliku slikali — za spomin. Na dvorišču pred vodnim stolpom je bila že zbrana snemalna ekipa. Vodja snemanja Joco Jauh in režiser Andrej Stojan sta nas pričela učiti statirati. Desetkrat, ali pa večkrat smo morali ponoviti enake kretnje, korake, besede, vzklike, dokler ni bil Joco zadovoljen. Dejal je: »Bilo je vrlo loše, još jedan put«, nato »bilo je bolje«, nakar »Malo bolje«, »Nije loše«, »Dobro«, na koncu pa »Vrlo dobro«. mmmmm Ko je bilo »vrlo dobro«, so začeli vajo z glavnimi igralci. Prijahali so na konjih. Prvi Polde Bibič kot Primož Trubar, nato njegovo spremstvo, saj so snemali prihod oziroma vrnitev Primoža Trubarja v Ljubljano. Ugotovili smo, da smo bili statisti mnogo bolj potrpežljivi kot konji. Zaradi njih smo morali še in še ponavljati vaje. Predvsem je nagajal Trubarjev konj, ker se je vedno tik pred »Mestnimi vrati« obrnil v nasprotno smer. Izvedeli smo, da je imela RTV velike probleme s konji. Kobilama Lipica jim je zagodla, da ni poslala konj, naročiti so jih morali z Naklega, nekaj pa tudi iz celjskega jahalnega kluba. No, vse so le uredili in končno smo zaslišali glas: Tišina! Kamera, ton, akcija, snemanje...« Tudi snemanje smo večkrat ponavljali. Nato je sledila vaja za naslednji prizor: Sprejem nadvojvode Karla. »Vivat, vivat, vivat« je odmevalo skozi obzidje. Tudi avstrijski igralec Josef Bilous ni imel sreče s konjem. Ustavil se je točno sredi snemanja in še tako vneto prigovarjanje nadvojvode Karla — Bilousa ni pomagalo. Konju je namreč zlezla obleka čez oči, tako so opravičili vodniki konj njegovo neposlušnost. Okoli 13. ure so posneli vse, kar so načrtovali. Silno smo se oddahnili, ko so nas »odpustili«. Želeli smo si sleči težke obleke, kajti sonček je okoli 12. ure že pridno grel. Noge so bile težke, grla suha. Moram povedati, da so za malico dobro poskrbeli, saj smo dobili sendviče na snemalno mesto. Kruh s kraško panceto, darilo Droge Portorož, ene od pokroviteljev snemanja. Vse pride prav, če se kje kaj prihrani, pravijo pri RTV. Projekt Trubar bo baje stal 350 milijonov din. Ko bo nadaljevanka gotova in jo bodo predvajali na TV, bo vsekakor vredna ogleda. Osvetlila bo kulturni in zgodovinski pomen velikega reformatorja, začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja. Letos je 400. obletnica njegove smrti. Nadaljevanko snema okoli 40-članska ekipa od 27. jan. letos in računajo, da jo bodo končali 15. maja 1986. Snemali so v raznih krajih po Sloveniji, Celje je bilo le eno, vendar zelo pomembno prizorišče. Člani našega pevskega zbora smo bili drobci velike celote. Nanda Vogelsang Podelitev srebrnih znakov ZSMS Predsedstvo občinske konference ZSMS Celje je v počastitev dneva mladosti pripravilo proslavo z bogatim kulturnim programom in podelitvijo srebrnih znakov zveze socialistične mladine Slovenije najzaslužnejšim članom ZSMS, njihovim mentorjem in KOORDINACIJSKEMU SVETU OO ZSMS TD O BLAGOVNI CENTER CELJE. V njegovem imenu ga je sprejela predsednica Vesna Jerovšek. To je vsekakor nagrada za dosedanjo prizadevnost in aktivnost, predvsem pa tudi obveza in spodbuda za učinkovito delovanje v prihodnje. Vsem članom iskreno čestitamo. Z. Zimšek Iz pravne prakse Spremembe in dopolnitve zakona o stanovanjskem gospodarstvu — Ur. list SRS št. 1-86 Skupščina SR Slovenije je 25. 12. 1985 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu, poprej pa je bil spremenjen tudi družbeni dogovor, objavljen v Ur. listu SRS št. 28-85. Bistvene novosti, ki jih prinaša novela zakona o stanovanjskem gospodarstvu, se nanašajo predvsem na lastno udeležbo, in so naslednje: 1. Pogoje in merila ter postopke za določitev višine lastne udeležbe določajo stanodajalci s samoupravnimi splošnimi akti, ne pa samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Vsaj stanodajalec se povsem samostojno odloča o pogojih in višini lastne udeležbe, oziroma lahko upošteva minimalno višino po družbenem dogovoru, če sprejme obveznosti po tem samoupravnem splošnem aktu. 2. Kdor se preseli v drugo stanovanje, plača le razliko v revalorizirani vrednosti prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja, ne glede na to, ali je za prejšnje stanovanje že plačal lastno udeležbo ali ne. 3. Stimulira se preselitev v manjša stanovanja in s tem pametna izraba družbenega fonda stanovanj, saj je občan, ki se preseli iz večjega v manjše stanovanje, oproščen plačila lastne udeležbe tudi v primeru, če bi bilo novo pridobljeno stanovanje na podlagi revalorizirane vrednosti več vredno od prejšnjega stanovanja, če stanovanje ustreza določenemu standardu po samoupravnem splošnem aktu. 4. Zakon je določil oprostitev tudi za uporabnike stanovanja: otroke, posvojence, starše in posvojitelje, če so ostali v stanovanju po smrti imetnika stanovanjske pravice. Oproščen je plačila lastne udeležbe tudi delavec, ki se mora zaradi potreb organizacije združenega dela preseliti iz enega kraja v drugega. S temi določbami je zakon znatno omilil strogost pri plačevanju lastne udeležbe in odstranil tiste pomanjkljivosti, ki so se ob petletni uporabi zakona pokazale nesmotrne ali celo neupravičene. S spremembo družbenega dogovora pa se je zvišala meja, pod katero so delovni ljudje oziroma občani oproščeni plačila lastne udeležbe, ker predvideva, da ne plača lastne udeležbe tisti imetnik stanovanjske pravice, pri katerem skupni povprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne dosega 50 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki v preteklem letu (prej do 20 odstotkov). Z družbenim dogovorom pa je rešeno tudi vprašanje osnove, od katere naj se določa lastna udeležba imetnika stanovanjske pravice. Če ne gre za novo stanovanje, potem se osnova določa po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS 25-81). Vendar pa je treba opzo-riti, da spremembe družbenega dogovora veljajo le za tiste organizacije združenega dela ali skupnosti, ki bodo podpisale družbeni dogovor oziroma določila sprejele v svojem samoupravnem splošnem aktu. Nasprotno pa se bodo spremembe zakona o stanovanjskem gospodarstvu lahko uporabljale tudi neposredno, ne glede na spremembe samoupravnih splošnih aktov ozdov, kajti določila tistih samoupravnih splošnih aktov, ki so predvidevala obveznosti celotnega plačila lastne udeležbe ob zamenjavi .stanovanja, če za prvo stanovanje lastna udeležba ni bila plačana, niso v skladu z zakonom. Dodatki za posebne delovne pogoje in pokojninska osnova Vprašanje: Ali se dodatki za posebne pogoje dela, kot npr. za nočno delo, delo ob nedeljah, na dan državnega ali republiškega praznika, za delo v turnusih itd. štejejo v pokojninsko osnovo? ODGOVOR: Vsi našteti dodatki, ki gredo delavcu zaradi težjih pogojev dela, ali zaradi dela na dan praznika ali na dan tedenskega počitka, so sestavni del osebnega dohodka, saj bi se kot pogoje dela lahko ti težji pogoji upoštevali pri analitičnem vrednotenju del in nalog. Praviloma se pogoji dela upoštevajo pri vrednotenju del in nalog, če so ti težji pogoji dela pojavljajo redno oziroma če se delo po svoji naravi opravlja v teh pogojih. To velja zlasti za nočno delo, delo v turnusih itd. Čeprav naj bi se težji pogoji deL upoštevali pri vrednotenju del in nalog, pa je vendarle treba upoštevati, da se pojavljajo pri posameznih delih in nalogah ti težji pogoji le občasno in izjemoma. Prav zaradi tega je tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 2-85) predvidel vse te dodatke tudi v bodoče. Osebnega dohodka, ki ga delavec prejema sicer v obliki dodatkov na povprečni osebni dohodek (ali obračunsko osnovo na uro), ne moremo primerjati z dodatkom na osebni dohodek za delo prek polnega delovnega časa, kajti ta osebni dohodek se v polni meri upošteva pri obračunu pokojninske osnove le izjemoma, kot je to urejeno po statutarnem sklepu SPIZ (Uradni list SRS, št. 10-86). ki je spremenil določbo 21. člena statuta in predvidel, da se osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas, upošteva pri ugotavljanju pokojninske osnove v celoti. časopisno in grafično podjetje delo tozd novi tednik ■■ uih. n. .'/ fUCtlJ' ■"(• ■ telefon r.e ?r lr> T' ' /.•'.■As SOZD MERX tov. Ban 6^000 CELJE SPOŠTOVANI! .10.4.1986 Štirinajsti izlet "100 kmečkih žensk na morje" je za nami. Zadovoljni in srečni obrazi udeleženk, ki so bile izžrebane med 2100 prijavljenih, ob zaključku izleta so organizatorjem največje priznanje in zadovoljstvo, obenem pa dokaz, da je tak izlet upravičen in potreben. Letos je bila z nami kmečka ženska, ki je rodila 12 otrok, pa tista, ki je morala izpod Olševe na pot že dan prej, da je pravočasno prišla na zbirališče, predvsem pa vrsta tistih, ki so prvič v življenju videle morje in se prepričale, da je res slano. Skratka, ocenjujemo, da je izlet v celoti uspel. Kot že leta nazaj, pa si uspešne izvedbe izleta resnično ne moremo zamisliti brez pomoči, ki nam jo v različnih oblikah nudijo delovne organizacije in zasebniki. Letos je bil tudi vaš prispevek tisti, ki je omogočil uspešno izvedbo 14. izleta "100 kmečkih žensk na morje". Predvsem v imenu vseh udeleženk pa tudi v imenu organizatorjev se vam za vse iskreno zahvaljujemo. Tovariški pozdrav! 0 Direktbr in glavni urednik Boris Rosina Pomladanski izlet Kar lepo število žensk, gotovo tri četrtine zaposlenih v PSO AVTO CELJE — CELJE, se nas je 26. aprila zbralo na Ipavčevi ulici, od koder smo se odpeljale na izlet, za katerega smo se dogovorile že na proslavi »Ob dnevu žena«. Razpoloženje v avtobusu je bilo ob prijetni vodički Izletnika zelo dobro, tako da smo se mimogrede približali meji z Italijo. Na poti proti Trstu nam je vodička na kratko orisala zgodovino mesta Trsta ter njegove glavne zanimivosti, ogledale pa smo si tudi nekaj znamenitosti. Vreme je bilo to soboto sončno, zato se je bilo v nadaljevanju izleta, ki je potekal na »Mirama-re«, čudovito sprehajati po urejenih parkih tega dvorca. Pomoč prizadetim otrokom Delavci PSO AVTO CELJE — CELJE, smo se vključili v akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za prizadete otroke s cerebralno paralizo — gibalno prizadete otroke v občini Celje. Vsaj je prispeval po svojih močeh, tako so se prispevki gibali od 100 do 1.000 din. Skupno smo zbrali 59.250 din, ki smo jih nakazali na ŽR društva. Alenka Škapin Pot smo nadaljevali na Doberdob, »slovenskih fantov grob« kot pravi pesem, kjer smo si ogledali veličasten spomenik kar 100.000 padlih borcev iz I. svetovne vojne. Čeprav smo bile že kar utrujene, dobrega razpoloženja ni manjkalo. Ob vračanju domov smo se ustavili v Domžalah, kjer smo se okrepčale s hrano in pijačo. Razšle smo se z željo, da se prihodnje leto, če bo le mogoče, ponovno odpeljemo na podoben izlet, saj se nemalokrat dogaja, da se ženske iz različnih delov DO vidimo zelo poredko in so zato takšna zbliževanja zelo dobrodošla. Alenka Škapin Praznik krajevne skupnosti Trnovlje V počastitev praznovanja te krajevne skupnosti so krajani pripravili številne kulturne in športne prireditve. Že tradicionalno je v odbojki sodelovala tudi ženska ekipa Blagovnega centra, zmagala ter dobila plaketo organizatorja. 7 7 Uspešen nastop ekipe za prvo pomoč 19. aprila 1986 -je bilo v Hali Golovec sektorsko tekmovanje enot CZ na območju KS GA-BERJE — HUDINJA, na katerem so sodelovale ekipe PMP omenjene krajevne skupnosti in ekipe PMP delovnih organizacij, ki imajo sedež ali delovno enoto na območju KS Gaberje — Hudinja. Na to tekmovanje smo prijavili tudi ekipo PMP in CZ iz delovne organizacije MPI. Ekipo so sestavljali: 1. FANIKA SPOLENAK — vodja ekipe 2. RUDI LUŽAR — član 3. SANDA RIBIČ — članica 4. ANA VEŠLIGAJ — članica 5. MARIJA PRIVŠEK — članica 6. ROMANA DOLER —članica. Ekipa, ki je bila razdeljena na dve trojki, je bila glede na skromne priprave zelo uspešna. Osvojila je ČETRTO mesto med 19 sodelujočimi ekipami, kar pomeni, da je mogoče doseči z voljo in trudom lepe rezultate in visoke uvrstitve. Uspeh je toliko pomembnejši, ker je bila ekipa kombinirana iz enot prve medicinske pomoči in splošnih enot. Takšen uspeh ekipe je lahko samo spodbuda za še boljše delo in pripravljenost enot civilne zaščite na tekmovanja. Še posebej je pomembno, da bodo lahko tako dobro usposobljene ekipe uspešno delovale ob elementarnih in drugih nesrečah. Celotni ekipi iskreno čestitamo za dosežen uspeh! Karel Lorenčak MERX VESTNIK MAJ 1986 MIERX PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA AVTO CELJE 63001 CELJE p. o. LJUBLJANSKA C. 11 b^28'203 yuyyyymMMmm^ £jmmil murnu VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ AVTOMOBIL, VAM „AVTO CELJE" CELJE NUDI V PRODAJALNAH: CELJE, LJUBLJANSKA 11 CELJE, LJUBLJANSKA 37 CELJE, IPAVČEVA 21 RADEČE, TITOVA 29 ŠENTJUR pri Celju TITOVO VELENJE, PARTIZANSKA 3 ŽALEC, CANKARJEVA 7 Delovno tekmovanje kovinarjev Avtomehaniki so tekmovali v Avtu Celje 17. in 18. maja je bilo tretje delovno tekmovanje kovinarjev celjskega območja. Zanj se je prijavilo kar 276 tekmovalcev iz vseh občin. Po teoretičnem delu, ki je bilo dan prej na srednji tehniški šoli Josip Broz-Tito v Celju, je bilo v soboto tekmovanje avtomehanikov pri naši članici Avto Celje. Franc CEHNER, vodja tekmovanja nam je ob tej priložnosti povedal tole: »Danes se preizkušajo v tehnološkem postopku za stroje diesel (TAM). V tej skupini je šest tekmovalcev in za stroje otto-fiat zastava 750, v tej skupini je enajst tekmovalcev. Vsi tekmovalci morajo pri delu upoštevati vrstni red operacij, ki so pri diesel motorjih spravljanje razvodnika in pogona črpalke za vbrizgavanje goriva v fazo, uravnavanje razmaka ventilov, vgraditev črpalke za vbrizgavanje goriva na motor in priključevanje cevi nizkega in visokega pritiska, izpuščanje zraka iz čistilca goriva in črpalke za vbrizgavanje goriva in uravnavanje kota predvbriz-gavanja goriva. Pri otto motorjih pa so potrebne naslednje operacije: menjava verige in zobnikov, menjava razdelilca, nastavitev in montaža platin, namestitev ventilov. Čas za izdelavo pri dieslih je 90 minut, pri otto pa 45 minut. Iz naše delovne organizacije imamo v skupini diesel motorjev tri tekmovalce in v skupini otto motorjev šest tekmovalcev. Lani smo bili zelo uspešni, saj smo zmagali na območnem in imeli celo republiškega prvaka tovariša Mlakarja. Tudi letos pričakujemo dobre rezultate, vendar je konkurenca izredno močna.« Najbolje uvrščeni tekmovalci bodo sodelovali na X. republiškem tekmovanju kovinarjev za Memorial Franca Leskoška-Luke, ki bo od 5. do 6. junija na Ravnah na Koroškem. KffiMnjffT Silili •.. •fc ILIRIJA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o. Tržaška c. 32, Ljubljana tel. (061) 266-461 telex 31154 YU Ilirija TOZD ILIRIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov — proizvodnja loščil, čistil, polirnih sredstev, sveč, tesnilnih trakov, gospodinjskih gob in krp ter ostalih kemičnih izdelkov. TOZD KOZMETIKA, proizvodnja kozmetičnih in kemično-tehničnih izdelkov — proizvodnja kozmetičnih preparatov, šamponov, drogerijskih in parfu-merijskih izdelkov, področja lasne kozmetike ter pralnih sredstev. TOZD MARKETING: nabava, prodaja, zunanja trgovina in propaganda — trgovanje ma debelo v trgovskih strokah, drogerijsko, kozmetično in par-fumerijsko blago, zdravilna zelišča, uvoz in izvoz. »i S k ra«TVORNO KEMIJSKIH PROIZVODA ZEIINA-VDHOSIAVIA PROIZVODI: LASTILO ZA OBUCU. POD. PARKETE I L1NOLEUM — UEPILA ZA GRAOEVINARSTVO. ORVNU I K02ARSKU INDUSTRIJO TE OSTALA UEPILA — SREDSTVA ZA ČIŠČENJE STAKLA I METALA — SVIJEČE. PLAVILA. ČRNILA — RAZREOIVAČE — OTAPALA — FIRNIS — AUTOKOZMETIKU Itd. Telefon (041) 860-402 i 860-422 Telex 22332 Preporučamo Vam svoje proizvode za čiščenje i pranje u kučanstvu i to: Biser, Tepinol, Vega specijal, Kerasjaj, Wc san, Dominol, Dominol plastik, a za održavanje Vaše obuče laštila »GLADIŠ« koja imaju primjenu u svakoj kuči. Uz praznički ručak kao okras stola »ISKRA« sviječe. Takoder Vam preporučamo i ostale naše proizvode. Zahvaljujemo na suradnji i drugarski Vas pozdravljamo. PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA, P. O. AVTOTEHNIKA Miklošičeva ulica 5 63000 CELJE PSO AVTOTEHNIKA Celje s sedežem v Celju, Miklošičeva 5 opravlja dejavnost — prodaje rezervnih delov, osebnih vozil CIMOS in IMV ter motorjev in koles, — prodaja rezervnih delov tovorni program rezervni deli TAM, gume in akumulatorji, elektro splošni material in proizvode iz programa Prve petoletke Trsten i k — v obrtni kooperaciji proizvodnjo motornega kolesa TORI — nudi storitve v avtomehanični delavnici Mozirje — ter opravlja maloprodajo v ..... prodajalni TOMOS ROG Celje ..... prodajalni BELE TEHNIKE Celje ..... prodajalni Ptuj ..... prodajalni Rogaška Slatina ..... prodajalni Mozirje in ..... prodajalni Split PSO AVTOTEHNIKA Celje se priporoča za nakup v svojih skladiščih in prodajalnah. MERK VESTNIK MAJ 1986 Kolesarski klub Merx Iztok Melanšek oblekel državni dres ha dirki Alpe Adria Že nekajkrat smo v našem Vestniku pisali o delu kolesarskega kluba Mera, o tekmah, ki jih prireja ta klub oziroma o tekmah, na katerih so sodelovali člani tega kluba. Takrat niti __ nismo pomislili, da bo ta klub MERX imel kdaj v državni reprezentanci svojega člana. To se je zgodilo nedavno, ko je na dirki Alpe Adria državni dres oblekel član Merxovega kluba Iztok Melanšek. O samih rezultatih ste-ljubitelji tega športa že prebrali v časopisih, danes pa objavljamo kratek pogovor s tem mladim, skromnim kolesarjem. Komaj dvajsetletni Iztok Melanšek, dijak Centra srednjih šol ■ v Velenju, smer računalništvo, se je začel ukvarjati s kolesarstvom šele pred dobrimi tremi leti. Takoj je postal član Merxovega kluba in za njim je že tretje dokaj uspešno tekmovalno leto. Zanimivo je, da se je pred tem aktivno ukvarjal s smučanjem, bil je član smučarskega kluba Mera, in sicer v alpskih disciplinah, sedaj pa mu je to samo še konjiček. Kot pravi sam, vsak dan pre kolesari približno 80 kilometrov. Na trening v Celje se pripelje s kolesom. Prejšnja leta so bili prepuščeni bolj sami sebi, letos pa imajo v kolesarskem klubu Mera že svojega trenerja, seveda amaterskega, kajti v klubu je že kar 20 kolesarjev, ki redno tekmujejo na raznih tekmah. Tako imajo v Celju trikrat tedensko skupni trening in sicer ob ponedeljkih — intervalni trening (30 krat ponovijo 40 metrov sprint s posameznimi odmori), ob sredah imajo intervalni trening in sicer 5 kilometrov, ob petkih pa navadno prevozijo 90 kilometrov. Lani je Iztok Melanšek prevozil kar 15.000 kilometrov. Na letošnji kolesarski dirki Alpe Adria, ki je bila od 6. do 11. maja, je bil Iztok Melanšek v slovenski 6-članski ekipi najmlajši tekmovalec. In ko smo ga na koncu vprašali, kako pozna Mera, glede na to, da nosi kolesarski klub to ime, kako je zadovoljen z delom v klubu, nam je povedal, da pozna Mera samo preko očeta, ki je zaposlen v RTC Golte, v samem klubu pa te sestavljene organizacije članom kluba še niso predstavili, prav tako jih delavci sozda še niso povabili medse. »To bi se lahko zgodilo vsaj enkrat na leto, če že nosimo ime tako pomembne in vsak dan bolj uspešne sestavljene organizacije Mera. Prav tako nimamo na dresih nobenega znaka Mera-a, nimamo dovolj opreme, ne tekmovalnih hlač in majic. Tako treniram v svoji opremi, samo za tekmovanje imam klubski dres. Verjetno so v klubu tudi zato takšni problemi, ker ni dosti denarja. Prav tako bi bilo dobro, če bi imeli poklicnega trenerja, kar v drugih klubih imajo.« Iztok Melanšek se je na ta razgovor pripeljal en dan pred tekmo iz Velenja in sicer z novim kolesom, italijanske izdelave, ki mu ga je kupil klub. S sposojenim dresom, na katerem ni bilo nobenega Meraovega znaka, sem ga slikala pred našim zidom. Ni kaj, skromen je ta Iztok Melanšek, zato mu v imenu uredniškega odbora na njegovi športni poti želim še obilo uspehov. Ob dnevu mladosti Športna tekmovanja v sozdu Ob dnevu mladosti pripravita strelska družina Avto Celje delovna organizacija Teko Celje tekmovanje med članicami in sicer Avto Celje v streljanju, Teko Celje pa v namiznem tenisu. Več o tem, kdo je zmagal, kdo vse se je udeležil teh tekmovanj ob dnevu mladosti, pa preberite v naslednji številki. Šahovski turnir Organizator Blagovni center V skladu s sprejetimi programskimi usmeritvami na področju športa in rekreacije v sosdu Mera je bil Blagovni center aprila nosilec priprav šahovskega turnirja. Kljub pismenemu razpisu in številnim ustnim spodbudam za udeležbo ni bilo prevelikega zanimanja med članicami sozda. Udeležile so se ga le štiri ekipe. Športni referentje v delovnih organizacijah se izgovarjajo, da nimajo ekip, da ni zanimanja. Vsekakor so se prijavljene štiri ekipe pomerile med seboj in dosegle naslednje rezultate: 1.Zdravilišče Dobrna, 2. Blagovni center, 3. Avto Celje in 4. DS SS sozd MERX. V mesecu mladosti bo Blagovni center pripravil ženski odbojkarski turnir in pričakujemo, da se bo prijavilo več ekip, saj ne gre le za športno, temveč tudi za tovariško srečanje. Z. Z. Prvomajski turnirji Dobili smo tri pokale Občinski svet ZSS Celje ježev počastitev XI. kongresa ZSS pripravil odprto prvenstvo za vse zaposlene celjske občine v kegljanju, v počastitev praznika dek pa še v rokometu in malem nogometu za moške ekipe ter v odbojki za ženske ekipe. Na vseh tekmovanjih je bilo rekordno število prijavljenih, vendar pa se samega tekmovanja vse ekipe niso udeležile. Vsekakor je potrebno pohvaliti prizadevanja Občinskega sveta, saj so ti turnirji sedaj že tradicionalni in tudi izredno ka- kovostni, saj večina ekip, ki se prijavi, tekmuje v sindikalnih ligah, ki jih skozi vse leto organi-ziraZTKO Celje. Ekipe Blagovnega centra so sodelovale v vseh tekmovanjih in izredno uspele. V odbojki je ženska ekipa zasedla prvo mesto pred Cinkarno in Obnovo, v rokometu so bili tretji- V malem nogometu so v predtekmovanju izločili Železarno in Zapore, v polfinalu pa premagali Zlatarno in bili tretji. Na zaključni prireditvi je bil tudi prvomajski kros, kjer je nastopila tudi ekipa Blagovnega centra, ki je bila sicer najmnožičnejša. Tako smo dobili kar tri pokale, v odbojki pa še prehodnega in uspešno proslavili naš delavski praznik. Z. Z. Prvomajski turnir v malem nogometu v Dramljah Že tradicionalno vsako leto za 1. maj organizira Partizan iz Dramelj turnir v malem nogometu, na katerem sodelujejo številne ekipe, tako tudi iz Blagovnega centra. Nastopilo je 14 ekip. Za našo delovno organizacijo sta nastopili dve ekipi in to LEDO ter Blagovni centr. No, žreb je bil muhast in sta se obe ekipi srečali že v 1. kolu. Izpadla je ekipa Blagovne^ centra, zato pa je bila toliko bolj uspešna ekipa LEDO, ki je na koncu osvojila prvo mesto. Po končanem turnirju je organizator poskrbel za pravo praznično tovariško srečanje, kakršnega si lahko le še želimo. Z. Z. Mladinska delovna akcija Mladinci OO ZSMS TOZD Preskrba so se dogovorili za enotno prostovoljno delovno akcijo v skladišču Preskrbovalnega centra. Želeli so predvsem očistiti okolje, vendar jim je to preprečilo slabo vreme. Zato so zbijali palete in s tem prispevali k učinkovitejšemu delu in rezultatom poslovanja. To naj ne bi bila edina akcija, so se domenili, temveč se bodo le-te še vrstile, ko bo potrebno. Z. Z. ITALIJ. IZDELOVALEC GOSLI (ANTONIO) SLAVNI FINSKI TEKAČ PREBIVALKA NAJMANJŠE CELINE ZDRAVKO ČOLIČ RDEČA POLJSKA CVETICA RIŽEVO ŽGANJE SESTAVIL: R. NOČ TELESNI POLOŽAJI UGODNI ZA MEDITACIJO (V JOGI) FR. ŠPORTNI FUNKCIONAR, USTANOVITELJ NOGOM. POKALA SUROVINA ZA PIVO. »ZELENO ZLATO« GRŠKI BOG VETROV OSEBNI ZAIMEK SVINEC MAJHEN TOP. MOŽNAR STOPNJA PRIDEVNIKA. KI NIMA PRIMERJAVE VRSTA PUŠKE VRSTA VRBE SEV. VZH. DEL ŠPANIJE Z GL. MESTOM BARCELONO ROZMAN KRČ PRAPTIČ SLOV. PISATELJ (»CVETJE V JESENI-) JUŽNOAM. NAR. JUNAK ITALIJ. LETOVIŠČE OB JADRANU BEOGRAJ IGRALKA (EVA) BONBONI IZŽGAN. SLADKORJA OBVEŠČ. CENTER STALNI VETER, KI PIHA PROTI RAVNIKU ŠPORTNIK. KI SKAČE IZ LETALA PREVOZNO SREDSTVO ZAGR. SKLADATELJ ZAB. GLASBE (MARIO) KRAVICA ANTON ČEHOV NADOMESTEK KOVANCA ZA AVTOMATE IGRALKA RINA ANA PAVLOVA FRANC. ŽEN. IME GR. PLEME NA PELOPONEZU PISATELJ KMECL MESTO V ZRN TOLKALO V OBLIKI POKROVKE MIT. KRILATI KONJ PESNICA SEIDEL RUS. KOMPONIST (CEZAR) HODNIK PRI GORENJSKI PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA STARO IME TAJSKE ZAMAŠEK TISOČ KILOGRAMOV ST. CELJSKI SKAKALEC V VIŠINO (BRANKO) OVINEK PROSTAŠ-TVO. NIZKOTNOST KATRAN KAMPUČIJ. GENERAL V DENARJU IZRAŽENA VREDNOST VODNI VRTINEC NOETOVA BARKA PREUČE- VANJE VZROKOV IVAN LEVAR EPPLE IRENE ORANJE AKVARIJSKA RAST- NEPRETRGANO STRELJANJE S TOPOVI DEL KMEČKEGA VOZA RIMSKA2 SLOV. U-GANKARSKA REVIJA GLAVNO MESTO JORDANIJE MUSLIM. ŽENSKA OBLEKA RADKO POLIČ Pri mladih ni več zanimanja za delovne akcije Ves mesec april je tekla akcija evidentiranja možnih kandidatov za mladinske delovne akcije. Pri mladih ni več pravega zanimanja, da bi se udeleževali teh akcij in težko bi ocenili, kaj je vzrok temu, ali slaba organizacija, ali nedejavnost samih mladih. Iz vrst naših delavcev smo ponovno evidentirali Jožeta Bez-govška, člana OO ZSMS TOZD Transport in obrtne storitve. Imenovani je bil v brigadi že preteklo leto in izrazil je željo, da bi se udeležil akcije, in sicer si je izbral MDA v Skopju. Upamo, da bo uspel. Z. Z. Mladinci Blagovnega centra nosilci zvezne štafete mladosti Aktivnost mladih v delovni organizaciji je bila ponovno nagrajena. Občinska konferenca ZSMS iz Celja je odločila, da so nosilci zvezne štafete mladosti, kar je predvsem priznanje za učinkovitost pri izvrševanju nalog in akcij. Za nosilca so izbrali MARKA KODELA, predsednika OO ZSMS tozda Transport in obrtne storitve, za spremljevalki pa članici OO ZSMS DS SS Maro Škrbič in Jolando Rotar. Vseh treh niso izbrali po naključju, temveč na osnovi prizadevnosti pri delu in pri družbenopolitični izvedbi naloženih nalog. Izredno ponosni smo, da prav mlade iz naše delovne organizacije vsako leto izberejo za to veliko in odgovorno nalogo. Z. Z. Izžrebani reševalci prvomajske nagradne križanke L nagrada 2.000,00 dinarjev: Jože DEMŠAR, 63000 Celje, Ljubljanska 54 2. nagrada: 1.500,00 dinarjev: Cilka REMEZANKO, 63000 Celje, Šaranovičeva 4 3. nagrada: 1.000,00 dinarjev: Marija VELCA, 62342 Ruše, Jamnikova 1 4. nagrada: 700,00 dinarjev: Marija NEDELJKOVIČ, 63270 Laško, Pivovarniška 2 5. nagrada: 500,00 dinarjev: Mitja Žic, 63000 Celje, Čopova 1 Rešitev nagradne križanke: PROSINEC, REMEDURA, IZOLATOR, META, RT, ER, ŠIIT, PRVI MAJ, AS, TK, PONAREJANJE, ATAKA, ROBERTO, MAK, AGLOME-RAT, EPIKA, SPADA, NAKLO, ANE, PARAZITI, ANAMIT, TERNA, IRINA, TIT, ILOK, TISA, RJA, KOTA, IS, CŠ, OČ, ODMOR, TREP, HALLEIN, DD, O TOOLE, ANI, LT, EROTIKA, MATIJA, AA, TAMARISKA, EDER, A V, RH, KURILI, KOLIKA, TARAS, SEK, ATONA, MURA, TJ, SR, KONJIČEK, TARANTO, AP, SRAKA, ORANTES, DAVE, KORAN, RENI, SAMOL, SKI, GANA, TROBENTA, OBET, RUHR, ANTE, LOPA, EBEN, PERO, HOTEL, LARA, ARAN, OBARA Nagradni razpis: 1. nagrada 1.500 dinarjev 2. nagrada 1.000 dinarjev 3. nagrada 700 dinarjev 4. nagrada 500 dinarjev