Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (sa inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Stmvllka 61. Uredništvo: Ljublja*a, Gregorčičeva ulica ‘23. Tel. ‘25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. TeL 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.M3. Izhaia vsak torek in petek Ljubljana, petek 28. iullia 1944 Preis - Coaa 1 0'80 [- i i- * |e J 3j ii il, /a e- a, o ka Ki- ne lo, ;o- &- no ra- sa, al- ;or re- mi JO le- da ar' [idil oje rier : i » s — * - s if 0 i l m id Gospodarska aktivnost Banata 17.voz. iz Banata doseže letno okrog 350.000 ton, tvori ga pa po večini kmetijska proizvodnja, predvsem žito iin seme sončnic. Lani so pridelali 60.000 ton semena od sončnik; ter izvozili od tega 44.000 ton. Ker ima Banat samo okrog 630.000 prebivalcev, igrajo presežki kmetijske proizvodnje važno vlogo. Ves banaški uvoz, na leto okrog 112.000 ton, ne doseže niti ene tretjine izvoza. Največ je treba uvažati kuriva, ker Banat nima ne premoga ne lesa, na drugem mestu pa so industrijski izdelki. Med njimi je zielo važno tekstilno blago, čeprav ima Banat tudi sam že precej tekstiluih surovin. L. 1942. so pridelali 500 vagonov konoplje, lani pa že 1350 vagonov. Lani so v Banatu oddali 32 vagonov naravne volne, v Srbiji pa 77 vagonov. Pri oddaji surovih koč je prišlo lani na Banat 91 %>, na vse ostale srbske pokrajine pa samo 9 °/o. Gospodarstvo Banata -ima zdravo podlago. V Becker eku so cene za polovico nižje ko v Beogradu. Bolgarski sklad za napredek kmetijstva Nedavno je bil objavljen letošnji proračun sklada, ki ga je bolgarska vlada ustanovila za povečanje kmetijske proizvodnje v vsej deželi ter za državna posestva. Prispevkov od države in drugih dohodkov izkazuje proračun sklada za. 265..s milijona levov, izdatkov pa za 244.5 milijona. V milijonih levov so ti dohodki in izdatki (v oklepaju) razdeljeni takole: Za državne gozdove (51 (50), za občiu^ke in zasebne gozdove 76 (74.6), za pospešitev svilarstva 1.7 (09), za zbiranje zdravilnih rastlin 4.9 (1.2), za napredek sadjarstva 19.1 (15.8), posojila za kletarje naprave 38 (38), posojila in podpore za vinogradnike in sadjarje 40 (40), za pospeševanje proizvodnje volne 22 (21.1), za preskrbo dobrega semenja pa 2.9 (2.9) milijona levov. Urad za nabavo kmetijskih produkcijskih sredstev v Turčiji Turška narodna skupščina je »prejela načrt zakona o organiza-{iji državnega centralnega urada ta nabavo strojev, orodja, gnojil jp drugih kmetijskih produkcijskih sredstev. Urad bo skrbel za uvoz in razdelitev teh sredstev, ustanavlja] pa bo po deželi tudi delavnice za popravljanje kmetijskih Strojev. Začetni kapital važne državne kmetijske ustanove bo 50 milijonov turških funtov, vlada pa je pooblaščena, da zviša ta obratni kapital na 100 milijonov, Če bo to zaradi večjih nabav potrebno. Iz bilance romunskih industrijskih podjetij Vsa industrijska podjetja v Romuniji izkazujejo v svoji zadnji bilanci znižane dobičke. Gospodarski list »Argus« navaja, da so . se skladi za amortizacijo tehničnih naprav od 1. 1942. podvojili, davki pa so se zvišali za okrog 20 °/«. To je glavni vzrok znižanja 'dobičkov pri industrijskih pod jetijih, drugi vzrok je pa ta, da so morala mnoga podjetja popravljati 'Veliko od bombnih napadov povzročeno škodo ter da so imeh ^Udi velike izdatke pri preselitvi tovarniških objektov in pri pre-8krbi svojih uslužbencev. Novi bolgarski gospodarski načrt V nasprotju s povojno gospodarsko politiko prejšnjih bolgarskih vlad je sedanja bolgai-ska vlada Bagrianova takoj začela izdajati odločilne ukrepe za bolgarsko gospodarsko življenje. Bolgarski trgovinski minister Vasiljev je poudaril nai konferenci z zastopniki bolgarskih poklicnih stanov in gospodarskih organizacij, da ima novi gospodarski sistem bolgarske vlade nalogo, da zagotovi deželi zadostno proizvodnjo in pravično razdelitev blaga. Doseže naj se boljša organizacija gospodarskega življenja kakor je bila v 1. 1915. do 1918. Takratno pomanjkanje potrebščin za vojsko in za prebivalstvo je izpodkopalo duha bolgarskega naroda in s tem neizogibno privedlo h katastrofi v 1. 1918. Minister je. nato poročal o načrtu nove gospodarske organizacije in pozval konferenco, da zavzame svoje stališče do načrta. Ta načrt predvideva med drugim: Osrednje vodenje in prireditev gospodarskega življenja Bolgarske je stvar ministrskega sveta, ki odloča na podlagi predlogov treh bolgarskih gospodarskih ministrstev. Direkcija za civilno mobilizacijo določi v sodelovanju s tremi gospodarskimi ministrstvi spJošni gospodarski načrt, ki se po odobritvi ministrskega sveta izroči gospodarskim ministrstvom v izvajanje. Nadalje se predvideva ustanovitev gospodarskega sveta pri trgovinskem in kmetijskem ministrstvu, ki naj razdelita produkcijska naročila in produkcijska sredstva, ki naj določita državne načrte za kmetijstvo, industrijo, rokodelstvo in rudarstvo in ki naj vodita uvoz in izvoz. Novi gospodarski načrt predvideva tudi bistveno razširitev delokroga bolgarske direkcije za zunanjo trgovino. Najprej so se zvišale vse cene za kmetijske pridelke. Napovedale so se naslednje cene za kilogram: pšenice 14 levov, za ječmen 10, za fižol 15, za sojo 15, za riž 40, lečo 18, rž 12, koruzo 8 in ogrščico 18 levov. Z zvišanjem žitnih cen, ki so skoraj dvakrat višje od predlanskih, je nastala cela vrsta vprašanj, ki so morala vplivati tudi na stabilizacijo bolgarske valute. Tu pa je treba omeniti, da pomeni zvišanje žitnih cen samo legalizacijo že skoraj dve leti trajajočega dejanskega stanja. Trgovinski minister Vasiljev je čisto pravilno pripomnil, da morajo cene vsakega blaga kriti tudi dejanske proizvajalne stroške in je zato bilo zvišanje cen neizogibno. Če so narasle mezde kmetijskih delavcev od 50 do 70 levov ob izbruhu vojne na 250 do 400 levov sedaj, tedaj je to v skladu s sedanjim zvišanjem cen kmetijskih pridelkov. Sorazmerno s podražitvijo kmetijskih pridelkov pa se je morala podražiti tudi cena kruha, ki se je umetno vzdrževala na nenaravno nizki stopnji pod pretvezo, da mora tako imenovana socialna politika prispevati k pocenitvi življenjskih stroškov. Razlika med realno in dejansko prodajno ceno kruha je šla takrat v breme fonda za izravnavo cen ter je bil s tem državni proračun obremenjen z več ko 1 milijardo levov. Zaradi nove krušne cene pa bo bolgarski potrošnik komaj, nekoliko bolj obremenjen, ker je moral to, kar bo sedaj več izdal za kruh, prej v drugi obliki plačati državi, da je dobila ta denar za izravnalni fond. Zvišanje cen pomeni torej samo očiščenje dosedaj nenaravne višine cen. Tudi gospodarstvo z žitom se je sedaj drugače zagrabilo, kar bo dalo prebivalstvu razne olajšave. Nominalno bo sicer dobil kmetovalec za 50 gramov manj žita na osebo dnevno ko dosedaj, dejansko pa bo dobiilo zelo veliko kmetovalcev znatno več žita ko druga leta, ker so v prejšnjem letu prejemali žito za lastno potrebo samo kmetovalci, ki so bili pridelovalci žita, dočim je dobivalo drugo podeželsko prebivalstvo le majhne žitne obroke, ki so bili dostikrat celo nižji ko obroki prebivalstva v mestih. S tem, da bodo letos prejemali vsi prebivalci na deželi, proizvajalci in neproizvajalci, enako, samo za 50 gramov znižano količino, bo prišlo na podeželje mnogo več žita. Presežki pa se morejo prodajati žitni direkciji za cene, ki jemljejo tla črni borzi. Nova vlada je torej dejansko storila prvi korak za likvidacijo umetne situacije, ki naj bi vzbujala videz stabilnih in nizkih cen, dejansko pa krila v sebi zelo velike nevarnosti. Zaželena konsolidacija bolgarskega gospodarstva pa bo zahtevala še celo vrsto drugih ukrepov, ki bodo zlasti povzročili spremem- be v mezdni politiki. V skladu s lem se je že odredilo zvišanje plač bolgarskih uradnikov. Ta ureditev plač zasluži tem večjo j>ozorno«l, ker je ravno bolgarsko uradništvo pod prejšnjimi vladami zelo trpelo. Uradniške plače so vedno zaostajale za življenjskimi stroški, kar je sicer država priznavala, nič pa ni proti temu ukrenila. Zato pa je prepovedala objavljanje statistik o višini indeksa življenskih stroškov. Seveda je treba pri zvišanju uradniških plač za 30 do 50% v razmerju z zvišanjem cen upoštevati, da, se je to zvišanje izvršilo, ne da bi se prej zagotovila potrebna sredstva v državnem proračunu. Vendar pa je bil ta ukrep tako zelo potreben, dla je prenesel tudi naknadno ureditev v državnem proračunu. Upoštevati pa se mora tudi to, da pomenijo plače državnih uradnikov kljub temu zvišanju še vedno tako neznaten del državnih izdatkov, kakor se je to pokazalo n. pr. v državnem proračunu za 1. 1939., da se tudi vprašanje njih finansiranja ne bo s težavo rešilo. V nasprotju z mnenjem nekih krogov, da bi vplivalo to zvišanje plač neugodno na razvoj cen, zlasti na črni borzi, treba pripomniti, da so se plače samo prilagodile na nivo cen na črni borzi. (Po »Donauzeitungc.) Zvišana proizvodnja mleka v Evropi Pri pridobivanju maščob živalskega izvora kaže v zadnjih letih največ napredka mlekarstvo. 0 tem objavlja »Donauzeitung« naslednje podatke: V Romuniji so ustanovili državno mlekarsko centralo, ki prevzema mleko od producentov ter ga razdeljuje za industrijsko uporabo in civilno potrošnjo. Ta centrala je prevzela že vse večje mlekarne v Bukarešti, vodila pa bo tudi druge mlekarske obrate v sporazumu z uradi socialnega in zdravstvenega skrbstva. Na Danskem je zveza mlekarskih društev v sodelovanju z vodstvom državnih mlekarn in veterinarske službe poskrbela, da se zboljša kakovost mleka in mlečnih izdelkov, v Latiški pa so od 1.1941. do konca lanskega leta zvišali proizvodnjo sira od 2046 na. 3500 ton. Velike napredke kaže mlekarstvo tudi v južnovzhodnih deželah. V Srbiji in Banatu, kjer so pred vojno redili predvsem svinje in kjer zaradi izobilja masti mlekar-, stvo ni biio na primerni višini, je nemška vojaška uprava mlekarstvo reorganizirala že spomladi 1. 1942. V Banatu so zdaj že štiri velike mlekarne z dnevno kapaciteto 90.000 litrov, v Beogradu pa bo velika mlekarna kmalu dosegla kapaciteto 60.000 litrov. Mlekarne v Srbiji predelujejo tudi ovčje mleko. Oddaja mleka se je v Srbiji v enem letu povečala za več ko 300 °/o. V zadnjih dveh letih je bilo mlekarstvo uspešno reorganizirano tudi v Bolgariji, Madžarski in Hrvaški. Največ novih mlekarn je bilo ustanovljenih v Bolgariji. Švicarska mlekarska centrala je za letos uveljavila nove načrte za zvišano proizvodnjo surovega masla. Producirali ga bodo najmanj 350 vagonov in bo tako ta proizvodnja v enem letu povečana za najmanj 25 #/o. Tudi v Španiji1, kjer je pomanjkanje krme, se je proizvodnja mleka precej dvignila. Od 1. 1941. do lani se je zvišala od 1.7 na 2 milijardi litrov. Iz teh primerov se vidi, da so v mlekarstvu Evrope z uspehom izkoriščane vse produkcijske rezerve, uspehi pa bodo še večji, ko ne bo več težav pri preskrbi krme zaradi transportnih ovir. Reforme v obratih madžarske industrije Nova madžarska vlada hoče izvesti razne gospodarske in socialne reforme, predvsem pa skrbi za zboljšanje delovnih pogojev v obratih industrije in kmetijstva. To skrb si je naložila v uvidevnosti iin spoznanju, da so slabi delovni pogoji glavfli vzrok nezadostne storilnosti ter nazadovanja proizvodnje. Iz statistike zavodov socialnega zavarovanja je razvidno, da zaradi slabih delovnih pogojev tudi industrijski obrati na Madžarskem niso imeli stalnega in zanesljivega delavskega kadra. Delavec se v ustroj obrata ni mogel uživeti, ker jo delal v njem od danes do jutri. Bila so pravcata preseljevanja delavcev iz obrata v obrat po ko- njunkturi raznih gospodarskih panog in po delovnih pogojih, ki po jih nudili posamezni obrati. >Sudost - Echo< navaja, da so imeli zavodi socialnega zavarovanja konec 1. 1941. v svoji evidenci I,613.360, konec 1. 1942, pa 1 milijon 723.800 zavarovancev iz industrijskih podjetij, dobili pa so med letom 1942. okrog 5.20 milijona prijav in 5.09 milijona odjav zavarovancev. Povprečno je torej vsak zavarovani industrijski delavec na Madžarskem v enem letu po dvakrat ali trikrat menjal svojo službo. Značilen primer nudijo tudi državne tobačne tovarne. Leta 1942. je bil stalež okrog 16.000 delavcev, posebna bolniška blagajna za tobačno delastvo pa je v tem letu dobila 13.400 prijav in II.900 odjav zavarovancev. Da bi pri določitvi delovnih pogojev sodelovali tudi delavci, bodo imeli na Madžarskem vsi obrati, ki imajo nad 25 delovnih moči, svoje obratne odbore, v katerih bodo predstavniki vodstva in Usluž-benstva obrata. Obrat bo svoje predstavnike imenoval, delavstvo pa jih bo izvolilo in vsi člani odbora bodo potem izvolili obratnega referenta. Kmetijstvo Romunije Ob začetku vojne je izdala Romunija zakon o mobilizaciji kmetijstva in je s tem sitopila v vrsto držav, k j so začele po načrtu dvigati kmetijsko proizvodnjo. V zvezi z mobilizacijo so se ustanovile številne nove organizacije, ki naj zlasti zajamčujejo pravilno pridobivanje kmetijskih pridelkov. Trenutno si romunsko kmetijsko ministrstvo zlasti prizadeva, da zboljša gospodarske metode malih in najmanjših kmetijskih gospodarstev. V ta namen se je stara oblika romunske zadruge, ki «e imenuje »ObSten« (občina), bistveno razširila. Kakor se razvidi iz novih določb, je ostalo nedotaknjeno jedro prostovoljnega sodelovanja kmetovalcev in sosednih občin. Pač pa se je znatno razširil njih delokrog. Ob-štene bodo v bodoče nabavljale tudi kmetijsko orodje in kmetijske stroje, skrbele za pravočasno setev, nakupo*-vale in prodajale pa bodo tudi plemensko živino. Dosedaj je 200 takih zadrug. Ker trenutno še primanjkuje izšolanih delavcev, je kmetijsko ministrstvo sklenilo, da pošlje vsako leto po 30 mladih romunskih kmetovalcev v Nemčijo, kjer naj izpopolnijo svojo naobrazbo. Nove turške sladkorne tovarne Med vsemi industrijskimi panogami se v Turčiji posebno uspešno razvija sladkorna, ki ustanavlja tri nove velike tovarne. V novem velikem obratu v Adani bodo predelovali samo sladkorni trst, ki gu v zadnjem času kultivirajo v adau-ski pokrajini, ostala dva nova obrata pa bosta uporabljala sladkorno repo. Do leta 1926. v Turčiji niso niti pridelovali sladkorne repe in so morali na leto uvažati po 60.000 ton sladkorja. Naslednje leto so zgradili novo sladkorno tovarno in nasadi sladkorne repe so obsegali tedaj samo še okrog 5000 ha. Do leta1 1933. so se nasadi razširili na 11.000 ha, obratovati pa so kmalu začele še tri sladkorne tovarne. Leta 1934. so pridelali 348.000 ton sladkorne repe, naslednje leto pa za 100.000 ton več. Uvoženi sladkor je bil leta 1930. vreden 9.3 milijona turških funtov, leta 1935. pa samo še 275.000 turških funtov. V poznejših letih je domača proiz. vodnja sladkorja popolnoma zadoščala, nove sladkorne tovarne pa bodo po vojni lahko delale tudi zu izvoz, ker se nasadi sladkorne repe precej povečajo vsako leto. Štev. 61. mUHOMM -f- Ivan Volk iam I V Ljubljani, 26. jul. 1944. Danes je po dveletnem trpljenju zapustil naše gospodarske vrste v zreli moški dobi gospod Ivan Volk, družabnik firme A. Šarabon v Ljubljani. Pretresljiva vest o prerani smrti spoštovanega in uglednega trgovca prebridko prizadene njegove sorodnike, prijatelje, znance in številne spoštovalce, ki so v ranjkem Ivanu Volku visoko cenili veščega, modrega in razgledanega trgovskega gospodarja. Skoro dve leti je iskal pomoči izven svojega prijaznega doma v Vr-hovčevi ulici 14 in je izdihnil v sanatoriju po res možatem prenašanju neodjenljive bolezni. V iskromno obrtniški rodbini se je rodil 27. januarja 1882. Izgubil je očeta komaj leto star. Preskrb-na mati njegova je sama morala vzrejati njega in mlajšega brata Avgusta, ki se je rodil šele po očetovi smrti. Po šolskih letih v Kamniku je Ivan Volk vstopil kot trgovski vajenec v znano trgovsko hišo L. Fiirsagerju v Radovljici 1. 1895. Kot 18 letni mladenič pa je že prišel v Ljubljano v veliko Sou-vanovo trgovsko podjetje, kjer je imel lepo priliko v trgovini na drobno in na debelo dozorevati v dobrega trgovca. Odločilno zanj in za njegovo življenjsko pot je pa bilo leto 1907., ko je prišel v živahno špecerijsko in kolonijalno kupčijo tedaj že v veliko se razvijajoče trgovine Andreja Šarabona. Tu je, cenjen od svojega odličnega gospodarja, mogel po kratkem službovanju postati družabnik tega velikega trgovinskega obrata. Pokojni Ivan Volk je bil prikupnega in ljubeznivega vedenja, ni imel nasprotnikov, tudi ne med konkurenti; nazorno in prepričevalno je dokazal, kako je mogoče, povzdigniti se s pridnim in poštenim delom z lastno močjo iz malih začetkov do spoštovane gospodarske osebnosti. Rojen trgovec, si je v mladih letih že osvajal vse ono, kar potrebuje veliki trgovec na vodilnem mestu, trgovec na drobno pa v občevanju s strankami. Ob- darjen z redko, darovitostjo za kupčije je umed vešče presojati tržni položaj ter v odločilnih trenutkih potrebno ukreniti. Ivan Volk je svoje velike izkušnje rad dajal na razpolago svojim stanovskim organizacijam, zlasti Trgovskemu društvu »Merkur« V novi Turčiji so dali dobre temelje premogovništvu in vsemu rudarstvu z ustanovitvijo državnega instituta za rudarstvo, ki je razvil po vsej deželi živahno delavnost. L. 1936. so začeli premogovništvo pospeševati po posebnem načrtu, 1. 1940. pa je prišlo do po- državljenja premogovnikov in od | tedaj se je proizvodnja dvignila do lanskega rekorda, ki pa bo morda že letos presežen. Razvoju in uspehu premogovništva je mnogo koristil tudi dobro izvežbani kader domačih rudarjev in rudarskih -strokovnjakov. Dohodki Švici »Sudost-Echo« piše, da je Švica j Švicarski zvezni statistični urad v Ljubljani, čigar vnet član, dela- i med onimi redkimi deželami, ki je objavil tudi podatke o razvoju ven odbornik in večletni podpred- j so dosegle visoko stopnjo enako-sednik je bil v tistih časih, ko smo mernosti pri razdelitvi premoženj narodnega dohodka v prvih štirih vojnih letih. Tudi ta pregled je stoprav budili trgovsko zavest v in dohodkov. To se je videlo pri j razdeljen na tri skupine. V prvi naših krajih in gradili temelje na- j napovedih za obrambni sklad in še sedanjo razsežne stanovske or- obrambni davek, pod -katerega ganizaeije. Dolga leta je bil v -dru- spada dohodek ali premoženje nad štvu »Merkur« gospodar, ki se je s 5000 šv. frankov. Take dohodke posebno vnemo brigal za lepo dru- ima ena desetina prebivalstva in štveno knjižnico. Kot mlad, toda za obrambni sklad ali davek je bi-vodilen sotrudnik, je leta 1907. lo napovedanih okrog 3 milijarde srečno nastopil na prvem našem skupnega premoženja, kar je pri-trgovskem shodu v Ljubljani kol bližno ena tretjina vsega narodne-besednik trgovskih sotrudnikov za ga dohodka, povprečno premože-njihove pravice in zahteve. Spošto- nje ali dohodek enega prijavljenca vanje in ljubezen tovarišev sta ga pa je 52.000 šv. fr, spremljala vse delovno življenje Po statističnih podatkih je v Švi-ter mu prinesla zasluženo prizna- ci 40°/o samostojnih pridobitnikov nje v trgovski matični organizaciji, (podjetniki, kmetje itd.), 22°/o neki si ga je izbrala za ustanovnega samostojnih pridobitnikov (urad-in častnega člana. Ljubezniv so- niki, nameščenci ali delavci) in prog in skrben oče je v najlepšem 40°/o rentnikov. Razlike med po-soglasju z bratom Avgustom odl-ič- vprečnim premoženjem ali dohodno vzgojil za gospodarsko življenje kom teh treh skupin niso velike, svojega sina edinca gospoda inž. Povprečno premoženje samostojne-Janeza Volka, industrialca v Ljub- ga pridobitnika je 37.578, rentnika ljani. pa 66 500 šv. fr. Delavci so kot Ko pišemo strtega srca v čast pridobitna skupina prijavili blizu njegovega spomina te vrstice, se z 800 milijonov skupnega premože. veliko žalostjo v srcu spominjamo nja ali dohodkov in pride tako na ljubega -druga in zvestega tovariša enega delavca povprečno 16.500šv. iz lepih mladostnih let, ko smo se fr. Od vsega premoženja nesamo-redno shajali in medsebojno vne- stojnih pridobitnikov pride pri-mali za zvesto tovarištvo v društvu bližno ena šestina na delav-in v življenju, za redno vsakdanje ce, povprečni dohodek delavca pa delo, za napredek in izobrazbo, od znaša skoraj eno tretjino povpneč-svojih vodnikov vedoč, da treba v nega dohodka samostojnega prido-gospodarstvu potrpežljive priza-1 bitnika. so dohodki od samega dela, to so plače in mezde, v drugi so mešani dohodki od dela in kapitala, v tretji pa samo dohodki od kapitala. Dohodek od dela se je od 4557 milijonov 1. 1938. zvišal 1. 1942. na okrog 5 milijard, pri čemer je treba upoštevati, da so se mezde in plače zvišale zaradi draginje in da je bila tudi večja zaposlitev v industrijskih obratih. Mešani dohodek od dela in kapitala se j>e v teh letih zvišal od 1818 na 2400 milijonov, čisti dohodek od kapitala pa se je znižal od 1486 milijonov 1. 1938. na 1956 milijonov leta 1940., naslednje leto še za 12°/o, potem pa se je 1. 1942. spet zvišal za 8°/o. Iz pregleda je razvidno, da je od vsega narodnega dohodka prišlo 1. 1938. na- dohodek od dela 50.7 %, do 1.1942. že 52.6%, lani pa 54.5 °/o. Cisti dohodek od kapitala pa se je znižal od deleža 27.1% 1. 1938. na 23.7% 1. 1942. in na 22.7% lani. Ves narodni dohodek se je od leta 1938. do lani zvišal od 8.2 na 8.7 milijarde ali za 7%. Ti podatki so merilo in tudi dokaz zadovoljivih gospodarskih in socialnih razmer. devnosti in trajne gospodarnosti. Pokojnega Ivana Volka, odličnega I trgovca svojstvenega kova, bomo s ' ponosom stavili naši trgovski mladini za zgled. Počivaj ljubi prijatelj in drug v blaženem miru v ljubi domači Iz ameriškega skega gospodarstva t Viktor Bohinec Na Bledu je umrl 21. t. m. ugledni ljubljanski trgovec g. Viktor Bohinec, ki je prebival pri svoji hčeri gospe Veri Vovk. Pokopali so ga v nedeljo na blejskem pokopališču. Na Viktorja Bohinca, ki ga je smrt ugrabila v 74. letu starosti, bodo mnogi ohranili najlepše spomine, ker so ga poleg strokovnih sposobnosti dičil-e tudi vse vrline lepega značaja. Bil je tudi čil in krepak ter bi gotovo živel še dokaj let, če ne bi bilo tegob vojne dobe. Kot -trgovec avtomobilske stroke je bil Viktor Bohinec priznan in čislan veščak, svoje izredne sposobnosti pa je vneto posvečal tudi razvoju -naše motoristike in kolesarstva ter si pridobil velike zasluge za to športno panogo. Cenjen in priljubljen je bil tudi v družbi planinarjev in lovcev. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v lepem in častnem spominu. Najbolj markanten znak za razvoj bančnega stanja v prvih šestih mesecih je povečano zanimanje budimpeštanskih velebank za industrijska podjetja. Sodelovale niso samo pri povečanju delniških glavnic, temveč prevzele tudi delniške pakete številnih industrijskih podjetij. Zanimivo je, da so se začele interesirati za industrijska -podjetja tudi banke, ki so dosedaj delovale na čisto drugih poljih. Tako se je pomen budimpeštan-skih bank in hranilnic v letošnjem prvem polletju za madžarsko gospodarstvo znatno- povečal. To velja tudi za sodelovanje bank pri državnih kreditnih operacijah in pri oskrbi industrije in trgovine s krediti. »Kolnische Zeitung« opozarja, zemlji, katero si imel tako rad vse'Ida so v zadnjem času nastale ne- do svojega preranega konca! Dr. F. Wind»scher. Pluta iz Portugalske inŠpaniie katere spremembe v ameriškem gospodarstvu s kovinami. Premije, ki so bile prej razpisane pri | večjih dobavah volframa, kroma i in živega srebra, so ukinjene, zato pa se bolj pospešuje uvoz bakra, cinka, niklja, boksita in kositra. | Iz tega bi se dalo sklepati, da je v USA prvih treh kovin dovolj, Glavna dobavitelja plute sta bila pred sedanjo vojno Portugalska in Španija, kar dosti pomeni, ker ni dežele, kjer ne bi potrebovali plute in njenih izdelkov. Precej plute je producirala tudi Severna Afrika, večino te proizvodnje pa je prevzemala Francija. Portugalska, ki je največji izvoznik plute, je izvozila leta 1932. blizu 98.000 ton, leta 1937. že-180.773 ton, v zadnjem letu pred sedanjo vojno 159.563 ton, leta 1941. celo 192.213 ton, lani pa samo še 77.430 ton. Od tega izvoza pride 80 do 90% na surovo pluto. Lani so n. pr. izvozili okrog 5300 ton zamaškov. Pluto daje posebna vrsta hrasta, čigar nasadi obsegajo na Portugalskem 550.000 ha, v Španiji pa 450.000 ha. To vrsto hrasta pa so začeli v zadnjih letih močno kultivirati tudi v Severni in Južni Ameriki in s tem se na- poveduje konec portugalskega in dočim je pri pridobivanju ostalih španskega monopola plute. prišlo do zastoja. V svojem gospo- Od vsega ameriškega uvoza plu- darstvu s kovinami se Združene te je prišlo leta 1939. na Portugal- države Severne Amerike bolj in sko 61%, na Španijo 16%, na bolj naslanjajo na Kanado, Južno Alžir pa 22%. Ves ta uvoz surove Ameriko lin Afriko, plute je bil vreden okrog 4 mili- Zastopniki Združenih držav, jon-e dolarjev, izdelki ameriške in- Kanade in Anglije so imeli ne-dustrije iz te uvožene plute pa so davno konferenco, na kateri je dosegli vrednost 19.3 milijona do- bilo sklenjeno, da dobijo Združe-larjev. Iz tega se vidi, da na Por- ne države iz Kanade 15.000 do tugalskem in v Španiji niso imeli 80.000 ton bakra. Baker dobijo prave koristi od izobilja plute, ker Združene države tudi iz Severne so izvažali preveč te surovine in Rodezije, kjer je pa produkcija premalo njenih izdelkov. Tako so bakra, ki je bila lani na višku, zamudili priložnost razvoja močne letos popustila. Ameriška prodz-domače industrije za izdelke i%| vodnja bakra se je sicer povečala, plute, kar se v Ameriki gotovo ne ne zadošča ipa vedno večji po-bo zgodilo, ko se bo proizvodnja trošnji. O tem pričajo naslednji primerno razvila. V USA je po- podatki ameriškega instituta za vprečna letna potrošnja surove baker: V povprečju mesecev ja-plute 150.000 ton, od domače pro- nuar—april je bila proizvodnja izvodnje pa upajo v nekaj letih rafiniranega bakra 96.600 ton, pokriti od tega 50%. | trošnja pa 134.300 ton. Meseca 97.146) ton. Zaloge rafiniranega bakra so se aprila sicer zvišale o-d 37.259 ton na 38.382 ton, pri tem pa je upoštevan tudi uvoz. Od marca do aprila letos se je pridobitev surovega bakra znižala od 111.210 na 92.037 ton, lani aprila pa je znašala 99.300 ton. To je znak, da se bo proizvodnja rafiniranega bakra še zmanjšala. Tudi zaloge kositra niso zadostne, kar se predvsem vidi pri proizvodnji bele pločevine, ki je od 2.5 milijona ton leta 1937. narasla na 3.5 milijona ton leta 1941., potem pa padla na 2.7 milijona ton, ko ni bilo več kositra iz Vzhodne Azije. Tako so Združenim državam postale potrebne kositrne rude iz Bolivije, ki pa je doslej po pogodbi velik del teh rud dobavljala Anglji. Med Anglijo in Združenimi državami je prišlo zdaj do dogovora, po katerem od stopa Anglija svoj delež rud iz Bolivije Združenim državam. Na ta način bodo dobile Združene države na leto iz Bolivije do 40.000 ton kositra. Zaloge svinca in cinka tudi niso dovolj velike. Za vojno industrijo je šlo letos v. aprilu 60.000 ton svinca, glede cinka pa za april podatki še niso znani, meseca marca pa je vojna industrija pre- Proizvodnja premoga vTurčiVi marca so producirali 99.118 ton, vzela 85.000 ton od produkcije, ki aprila pa samo 95.280 (lani aprila I je znašala 86.000 ton Denarništvo in zavarovalstvo Lanska proizvodnja premoga v, Turčiji je znašala 3.16 milijona j ton — za 120.000 ton več, kakor so pričakovali, ter je z njo dosežen rekord v turškem premogovništvu. Od 1. 1942. se je produkcija povečala za 654.000 ton. Glavni premogovni revirji ob obali Črnega morja so začeli obratovati v sredini 19. stoletja in v rokah francoskih in italijanskih podjetnikov so imeli dokaj let le skromno proizvodnjo. Šele v turški republiki, ko so od 1. 1923. prehajali tudi premogovniki v roke turških podjetniških družb ter pod državno kontrolo, se je premogovništvo začelo uspešno razvijati. L. 1923. je bila proizvodnja premoga samo okrog 600 tisoč ton, po dveh letih že blizu milijona, 1. 1930. pa 1.5 milijona ton. Povprečje let 1934. do 1937. je bilo 2.3 milijona ton. Industrijska politika budimpeštanskih bank Čeprav še niso bile objavljene polletne bilance budimpeštanskih velebank, je vendar žie- znano, da so mogle banke kljub strogim predpisom Madžarske narodne banke svoja posojila povečati. To kažejo številke meničnega portfd-ja. Likvidnost bank se je znova j povečala. Trenutno razpolagajo i banke z znatno gotovino. Postavka I vlog se ni razvijala enotno. Ob za »četku leta so bile znatnejše vsote dvignjene, med tem pa je nastopila konsolidacija, ki je imela za posledico, da se je dvignjeni denar znova naložil, Proti koncu polletja ni bilo doseženo le začetno stanje, temveč so se vloge še povečale. I! Uvedba drobnega papirnatega denarja v Turčiji Iz denarnega prometa v Turčiji so v nekaj tednih skoraj izginili covanci iz srebra in niklja, ker so se jih polastili špekulanti, ki ko-ance pretopijo ter potem porabijo za izdelavo jedilnega pribora in aznega orodja. Pri tem so imeli velike dobičke. Ko je nastalo veliko pomanjkanje kovanega drobiža, je vlada namesto njega izdala bankovce, pri tem pa opozo-ila, da je uvedba drobnega papirnatega denarja samo začasna, dokler ne bodo 'izdelani kovanci iz drugih zlitin. Zlato v USA »Sudost-Echo« opisuje spremembe, ki jih je vojna -povzročila v gospodarstvu z zlatom v USA. V začetku vojne je prevzel ameriški zakladni urad mnogo zlata iz britanske posesti in Združene države so postale največji lastnik zlata na svetu. Od 1. 1942. do 1943. pa so se zaloge zlata ameriškega zakladnega urada po vrednosti zmanjšale za 12%, še bolj pa se je zmanjšala tudi ameriška proizvodnja zlata. Od prve svetovne vojne do lani je bila proizvodnja zlata v USA v miljenih unč naslednja: leta 1914. - 4.57, 1. 1915. - 4.89, 1. 1917. - 4.05, 1. 1918. - 3.32, 1. 1939. - 4.57, 1. 1940. — 4.81, 1. 1941. - 4.78, 1. 1942. - 3.58, 1. 1943. - 1.36. Od l. 1941. se je že naslednje ileto znižala za 25%, lani pa za 62%. Odkar imajo- Japonci Filipine, so se ameriške zlate zaloge zmanjšale za okrog 6.8 milijona unč. RoyaI Dutch krepi svoje rezerve Royal Dutch, eno največjih svetovnih podjetij, je imelo lani 24.47 mil'" jona goldinarjev (1. 1942. 23.98) čistf" ga dobička. Večina dobička, nan]r! zerva v višini 71.67 milijona g0'- | -eč 24.28 milijona gol. se dodeli inve9t|f‘l' ski rezervi, ki naraste s tem na 9 ' ’’ milijona goldinarjev, dočim ne neizprcmenjena. Bilanca za^‘2™11" je udeležbe -brez rezerv v vič011 milijona, vsa bilančna vsota Pa zna 1.17 milijarde goldinarjev. Plačevanje prekočasnega dela V zadnji številki »Trgovskega lista« je tiskovna napaka poliva-rild sporočilo o odločbi Vrhovnega komisarja o plačilu nadur in nedeljskih pribitkov. Pravilno se mora glasiti, da se ta odločba nanaša lc na kleparsko-instalater-sko stroko in na morebitne na novo sklenjene kolektivne pogodbe, napačno pa je bilo tiskano, da se odločba na navedeno stroko ne nanaša. Dospelost davkov Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148 zak. o neposrednih davkih v tretjem četrtletju v plačilo: a) dine 1. julija 1944 tretji obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnioe. b) dne 15. avgusta 1944 prvi obrok zemljarine. Vsi navedeni davki zapadejo v plačilo in se morajo plačati najkasneje do 15. avgusta 1944. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto Ljubljana in Mestnem poglavarstvu v Ljubljani. i Madžarska oblačilna akcija Madžarska akcija za oskrbo revnejšega prebivalstva z oblačilnimi predmeti se zaenkrat omejuje na kmetsko prebivalstvo. Zato niso dobile tekstilne trgovine v Budimpešti nič blaga, temveč samo podeželske trgovine. Pač pa bodo dobile budimpeštanske trgovine več tekstilnega blaga, ki pride iz Italije in katerega je naročeno za 150 milijonov pengo. Grški marmor Pri svojem starodavnem pomenu in slovesu v kiparstvu in stavbarstvu ima grški marmor tudi veliko gospodarsko vrednost. Najboljši snežnobeli in sivi marmor je iz Pentelikona, marmor odlične strukture pa dajejo tudi številni drugi lomi. V grškem izvozu je pred vojno zavzemal marmor važno mesto. Leta 1936. je bil izvoz marmorja vreden 4.2 milijona drahem, naslednje leto 7.3 milijona, 1. 1938. pa 6.44 milijona. Leta 1938. so ga izvozili 721 ton. Od tega je prevzela Belgija 406, Anglija 229, Egipt 2, ostale dežele pa 84 ton. Leta 1939. se je izvoz marmorja skrčil na 541 ton, odjemalci pa so bili Egipt 302, Belgija 178, Nemčija 40. ostale dežele pa 21 ton. V zadnjem desetletju pred vojno je izvoz marmorja iz Grčije stalno naraščal, leta 1939. pa se je zmanjšal samo zaradi pomanjkanja transportnih sredstev in drugih vojnih zaprek. Bogastvo rudninskega olja v Venezueli Naj večje bogastvo Venezuele, ki ima komaj tri in pol milijona prebivalcev, med katerimi so Indijanci in Mestici v večini, je rudninsko olje, čigar proizvodnja se od leta do leta zvišuje ter donaša velike dobičke ne domači deželi, temveč Podjetniškim družbam iz USA. Od 1. 1917. do 1941. se je zvišala proizvodnja rudninskega olja za 55% na 31.8 milijona ton, od tega pa sta prišli dve tretjini na ameriško in ena tretjina na angleško posest. Eani spomladi je vlada uvedla n°ve davke na podjetja, ki izkoriščajo vrelce olja, da bi se tako ornejili veliki dobički tujih družb v korist dežele, a hezultat tega zvijanja davkov do 80% je bil ta, da So ameriške podjetniško družbe svojo delavnost še povečale ter Ustanovile v zvezi s proizvodnjo rudninskega olja nova, velika industrijska podjetja, ki nudijo veli-kanske dobičke, ker niso prizadeta °d novega davčnega zakona. Obrtniški vestnik Pomen In bodočnost rokodelstva V splošnem je premalo razumevanja za veliko in važno vlogo, ki jo ima rokodelstvo v občestvu in ustroju dela. Ker so v velikih mestih tovarne zastrle pogled na male rokodelske obrate, se mnogim zdi, da rokodelstvo izumira ter da si daljša življenje samo še v idiličnem zatišju podeželja. Ta videz pa vara in je v resnici ravno narobe. Značilno je za gospodarstvo Evrope, da število delovnih moči v rokodelstvu tudi v industrijskih državah ne nazaduje, v kmetijskih državah pa celo od leta do leta narašča ter presega število industrijskega delavstva. »Donauzeitung« navaja, da je bilo 1. 1939. v Nemčiji v rokodelstvu 5,240.000 delovnih moči in od teh nad 1,560.000 mojstrov in lastnikov obratov. Ena petina v rokodelstvu zaposlenih delovnih moči je delala v obratih in podjetjih, ki imajo nad 20 delavcev. To so podjetja mojstrov, ki so si s svojo veliko strokovno sposobnostjo pridobili večji krog stalnih odjemalcev, ki pri največji konkurenci dajejo prednost izdelkom znanega in čislanega inojstra-rokodelca. Povprečno je v Nemčiji med 100 delovnimi močmi v rokodelstvu 69 pomočnikov, 7 izučenih in 24 ne-izučenih ali neizvežbanih delavcev. Pri tem je treba upoštevati, da prida množica /neizvežbanih pomožnih delavcev na stavbinsko obrt, dočim je v ostalih rokodelskih panogah le malo neizvežbanih delovnih moči. V nemški industriji je bilo 29.5 %, v rokodelstvu pa 68.5 % kvalificiranih delavcev. Iz tega razmerja sledi, da je rokodelstvo matica strokovnjakov, ki so dobrodošli tudi industriji, ter da je mo- čan kader kvalificiranega delavstva tudi najboljše jamstvo za visoko kakovost izdelkov rokodelskih obratov. Pi i ocenitvi pomena rokodelstva je umestna tudi primerjava industrijske Nemčije s kmetijsko-indu-strijsko Madžarsko. -L. 1940. je bilo na Madžarskem okrog 4000 tovarn z 250.000 delavci ter 250.000 rokodelskih obratov, v katerih so imeli mojstri najmanj po enega pomočnika, čeprav je na Madžarskem tudi precej samostojnih rokodelskih mojstrov, ki delajo sami. Kaj pomeni za Evropo tako močno rokodelstvo z velikim številom kvalificiranih delavcev? Prvič to, da je rokodelstvo važna gospodarska panoga tam, kjer industrija za svoj obstoj nima potrebnih pogojev, drugič pa to, da postanejo prej ko prej rokodelci, ki ne morejo ali nočejo postati samostojni mojstri in podjetniki, najboljše delovne moči v industrijskih obratih. Rokodelstvo pa ima še eno veliko prednost in vrlino. Po stari tradiciji so rokodelci pri svojem delu /zelo iniciativni. V vseh strokah skrbijo za pestrost izdelkov, obrtno in industrijsko proizvodnjo pa pospešujejo in dvigajo tudi z mnogimi iznajdbami. Škoda je, da imajo v raznih deželah vaški rokodelci na razpolago samo še močno zastarelo orodje, ker novega, boljšega ne poznajo in ga tudi dobiti ne morejo, ko bo pa preskrba s pripomočki urejena, je pa gotovo, da bo imelo rokodelstvo v evropskih deželah še boljšo bodočnost, kajti že davno se je izkazalo, da ima vsa industrijska proizvodnja v rokodelstvu izvor najboljših delovnih moči in tudi idej. Pridelek bombaža Ker so v Egiptu že v drugem letu sedanje vojne ostale velike zaloge bombaža, ki jih Anglija ni mogla prevzeti, je egiptovska vlada pridelek bombaža omejila v korist pridelovanja žita. Nove smernice gospodarstva z bombažem so se kmalu izkazale kot zelo umestne in koristne. Vsa pozornost je bila posvečena kulturam boljših in najboljših vrst bombaža in ko se je tako bombažni pridelek po količini zmanjšal, se je po kakovosti močno dvignil. Pridelek 1.1941./42. je dal 8.2 milijona kantarjev (1 kantar = 44.9 kg), pridelek leta 1942./43. pa samo 4.25 milijona kantarjev, pri čemer pa je ta velika razlika, da so se pri prvem pridelku predelovale slabše in sred- I m izvoz v Egiptu nje vrste bombaža, dočim so pri drugem najboljše v večini. Letošnji pridelek bo morda še za kakih 10 odstatkov manjši, po kakovosti pa na višku. Pri izvozu bombaža so še vedno težave zaradi transportnih ovir, pospešuje pa se izvoz bombaža v Španijo in Indijo in letos meseca maja so bile prvič brez angleškega posredovanja sklenjene tudi večje kupčije z Rusijo. Bombaž je za Egipt zelo važno izvozno blago, niso pa toliko važne ugodne cene kakor blago, ki se dobi v zamenjavo, zato bo Egipt svoj bombaž izvažal predvsem v dežele, od koder bo dobival potrebno industrijsko proizvodnjo. Spremembe pri pridelovanju kave Med surovine in pridelke, ki jim je vojna močno znižala potrošnjo s spremembami na svetovnih tržiščih, spada tudi kava. Povprečni letni predvojni pridelek kave, ki ga »Das Reich« ceni na 23.6 milijona metrskih stotov, se je do leta 1942. znižal na 20.6, lani pa na 17.6 milijona metrskih stotov ali za približno 25 o/0. Vnovčiti pa se ne da tudi ta zmanjšani pridelek in največjim producentom ostajajo velike zaloge, s katerimi delajo razne, ne baš uspešne poskuse uporabe. Tako uporabljajo kavo za kurivo, iz nje pa skušajo pridobivati tudi tekoča goriva, da pridelovalci ne bi imeli vedno večje zgube. Pridelovanje kave so omejevali že nekaj let pred sedanjo vojno. Po prvi svetovni vojni 1. 1919. so se razen v Aziji povsod razširili nasadi kave, da so obsegali okrog 26 milijonov ha. V Braziliji, ki je naj večji pridelovalec in prideta na njo skoraj dve tretjini svetovnega pridelka kave, se je število plantaž od 1. 1914. do 1988. zvišalo od 1.8 na 3.7 milijona. Ker se j« močno povečal pridelek tudi v Kolumbiji in drugih ameriških deželah, se je brazilski delež pri svetovni proizvodnji kave do začetka sedanje vojne znižal za 61 °/o, kave pa je bilo tudi takrat v Braziliji preveč. Japonci so v pridobljenih deželah nasade kave reducirali v korist drugih kultur, v Braziliji, Kolumbiji in srednje-ameriških deželah pa s tem še odlašajo, ker upajo, da se bodo razmere na svetovnem trgu zboljšale. Teh nad je vedno manj, pri spremembi kultur pa so vedno večje ovire, med katerimi pomanjkanje delovnih moči ni najmanjša. USA in surovine Amerike Od konjunkture surovin Južna Amerika nima prave koristi, ker se proizvodnja pospešuje le v interesu USA. Med USA in državami Južne Amerike je bilo sklenjeno mnogo pogodb, ki se izvajajo le v toliki meri, v kolikor je to koristno za USA. »Kolnische Zeitung« navaja naslednje primere: Združen© države si hočejo predvsem pridobiti, rudno bogastvo Južne Amerike. Zagotoviti si hočejo kositer iz Bolivije, volfram iz Argentine in Bolivije, iz Brazilije nikelj, železno rudo, mangan, krom in boksit, antimon naj dajo Bolivija, Peru in Čile, baker Čile in Brazilija, krom Kuba, kavčuk pa vse južno-ameriške države', ki ga imajo. Krediti, dobave strojev in delegacije strokovnjakov skrbijo za pospešitev te proizvodnje. Najvažnejša je pogodba z Bolivijo o kositru in volframu, ki je bila sklenjena 1. 1941. med ameriško družbo Metals Reserve Co. in bolivijskimi rudniki. Jamstvo za dogovorjene dobave je prevzela bolivijska država in si nakopala s tem velike stroške, ker se da pridobivanje kositra pospešiti le z ogromnimi investicijami. Investicije so potrebne tudi pri povečanem pridobivanju volframa. Združene države Severne Amerike so znatne količine volframa uvažale že pred vojno. L. 1940. je prišlo od vsega tega uvoza 55% na Kitajsko. L. 1942. so potrebovali v Združenih državah 14.000 ton volframa. Domača produkcija je dala 6000 ton, jz Južne Amerike so uvozili 3600 ton in ker je manjkalo še 4400 ton, je bila potrebna posebna pogodba z Bolivijo. Metals Reserve Co. si je zagotovila tudi presežke desetih vojno-važnih kovin v Braziliji. Med njimi je najvažnejši mangan, ki ga Združene države ne morejo več dobiti iz Rusije in drugih dežel. Pred vojno je ruski delež pri ameriškem uvozu mangana dosegel že 45%. To naj bi zdaj nadomestila Brazilija, ki je med najstarejšimi producenti mangana. Med prvo svetovno vojno je dosegla letno proizvodnjo 1.5 milijona ton, pred desetimi leti pa se je proizvodnja precej zmanjšala. Združene' države potrebujejo na leto 2 do 2.5 milijona ton. Združene države se močno zavzemajo tudi za brazilski kavčuk, za najvažnejše brazilsko izvozno blago: kavo, bombaž in kakao pa kažejo le malo zanimanja. Od vsega izvoza Brazilije je prišlo leta 1939. na bombaž 31%, na kavo pa 40%, 1. 1942. pa samo še na bombaž 8.5%, na kavo pa 17.5%. Večja naročila kave so od Združenih držav samo obljubljena, kar pa ne more zmanjšati skrbi, ki jih ima Brazilija zaradi svojega ogromnega presežka kave. Cile ima pogodbe o dobavah bakra, kobalta, molibdena, živega srebra, svinca, mangana, zlata, cinka in volframa. Te pogodbe, ki jih je tudi sklenila Metals Reserve Co., se razlikujejo od pogodb z Bolivijo in Brazilijo. Ne veljajo namreč za nekaj let, temveč samo za 18 mesecev, iz česar se vidi, da nameravajo Združene države, kadar bo mogoče, obnoviti staro konkurenčno borbo. Posebno ostra je bila pred vojno konkurenca pri bakru. Za čilski baker je bila uvedena v Združenih državah uvozna carina, ki jo mislijo po vojni menda spet obnoviti. To bo za Čile velika škoda, L. 1941. je znašala čilska proizvodnja bakra 453.797 ton, od izvoza 434.896 ton pa so prevzele Združene države 405.000 ton. Združene države so obljubile, da bodo prevzele večje količine čilskega solitra, svoje obljube pa ne izpolnijo, ker so bile v Kanadi ustanovljene tovarne umetnega dušika, ki bodo po vojni delale konkurenco. Peru mora svoje bombažne nasade skrčiti za 30%, kajti le pod tem pogojem prevzamejo bombažni pridelek Združene države, ki so pa močno zavzete za svinec, cink, baker, antimon, volfram in kavčuk. Z Argentino so pogodbe o raznih dobavah. Tako je Argentina 1. 1941. odstopila Združenim državam vso svojo cinkovo rudo, dobave volframa pa so dogovorjene za tri leta. Pri vsem tem pa Argentina v Združenih državah ne najde odjemalcev za svojo kmetijsko proizvodnjo. Pridobivanje antimona v Turčiji L. 1938. so v Turčiji pridobili okrog 395 ton antimona in ker so strokovnjaki ugotovili, da so v deželi še velika ležišča antimonovih rud, so napravili načrt, da bi se proizvodnja antimona zvišala na letnih 2000 ton. Od 1. 1938. so proizvodnjo že precej povečali, k izvedbi načrta pa bo najbolj prispevalo odkritje bogatih ležišč antimonove rude v anatolski provinci Tokat. Doslej izkoriščana ležišča antimonovih rud so v raznih pokrajinah Male Azije. Povečanje švedskega uvoza Preskrba Švedske z živili je močno odvisna od inozemstva. Pri uvažanju živil so na prvem mestu svinjsko meso, rastlinske maščobe in oljne tropine. Iz dežel evropske celine se je letos v prvem četrtletju uvoz precej povečal in velja to zlasti za jugovzhodne dežele. Izostali uvoz iz Italije nadomešča uvoz iz Španije, odkoder dobiva Švedska predvsem južno sadje. Po posredovanju Nemške trgovinske zbornjce na Švedskem se je razvila tudi živahna trgovina z balkanskimi deželami. Švedski uvoz živil in surovin za živilsko industrijo je bil lani v prvem četrtletju vreden 69.4, letos pa 90.2 milijona švedskih kron. Od tega je prišlo na Španijo 20.79; na Portugalsko 0.29, na balkanske dežele 12.32, na Dansko 8.90, na Madžarsko 6.18, na Švico 0.58, na Italijo 0.25, na ostale evropske dežele 4.34, na dežele izven Evrope pa 35.89 milijona švedskih kron. Iz balkanskih dežel so uvozili v prvem četrtletju lani 7000,' letos pa 16000 ton oljnih tropin. Preskrba z živili v USA »Donauzeitung« navaja podatke iz poročila ameriškega državnega preskrbovalnega urada. V tem poročilu je navedeno, da je šlo lani od vse proizvodnje živil 75 % za civilno prebivalstvo, 13% za vojaštvo, 12 % pa za izvoz po zakonu o zakupu in posoji. Letos se bo menda delež za civilno potrošnjo znižal na 73% ali celo na 70%. Od lanskega izvoza živil, 12 % od vse proizvodnje, je šlo 4% v Britanijo, 3.5 % v Rusijo, ostanek pa v druge države. V primerjavi s povprečno preskrbo in potrošnjo v letih 1935.-39. bo letošnja preskrba civilnega prebivalstva skrčena za 25%, kar se bo močno občutilo predvsem zaradi tega, ker se zdaj dosti več dela ko v letih 1935.-39. in bi morala zaradi tega hrana imeti več kalorij. Prvič so bili letos v USA določeni dodatni obroki hrane za težake. Kot prvi so bili teh dodatkov deležni drvarji. Znižana proizvodnja jekla v USA Iz poročila koncerna USA Steel Corporation je razvidno, da proizvodnja jekla v USA močno nazaduje. Letos junija je znašala 1.74' milijona ton ter se je v enem mesecu zmanjšala za okrog 39.000 ton. Gostilničarski vestnik Izplačila strežnemu osebju po kolektivni pogodbi Vrhovni komisar, ki je odobril dodatek h kolektivni pogodbi za strežno osebje v gostinskih obratih, l dne 24. III. 1944 je pri izvedbi tega sporazuma odredil te smernice: 1. Delovni čas strežnega osebja: Za strežno osebje, za katerega velja kolektivna pogodba, velja tedenski 48-urnik, v katerega ni vštet prosti čas,- ki ga je dolžen dati delodajalec po kolektivni pogodbi (36 ur tedensko nepretrgoma). 2. Pavšal, oziroma plače, zvišane z navedenim dodatkom h kolektivni pogodbi, ne smejo biti večje niti manjše, ampak se mora strogo ravnati po sklenjenem spoi azumu. (Smatrati je torej minimalni pavšal obenem tudi kot maksimalni). 3. Delo nad 48 ur tedensko se smatra kot nadurno delo in ga je treba plačati ob delavnikih s 25 °/o poviškom, ob nedeljah in praznikih pa s 50 %> poviškom. Za nočno delo je priznati povi- šek, kakor je dosedaj določen po kolektivni pogodbi. 4 Delovni čas za vratarje, pisarniške uslužbence in kuhinjski personal je po odredbi komisarja določen na 72 ur tedensko, za šoferje in njih pomočnike in podobno pa na 60 ur tedensko. Opozarjamo vsa gostinska podjetja1, da se strogo ravnajo po zgornjih določbah Vrhovnega komisarja, na podlagi katerih je bil odobren dodatek h kolektivni pogodbi za strežno osebje. Vrhovni komisar obenem tudi določa, da mora tako strežno, kakor tudi nestrežno osebje v gostinskih podjetjih na zahtevo vodje obrata ali njegovega opo’nomo-čenca delati tudi nadure, ob nedeljah, praznikih in tudi ponoči. Taki zahtevi mora uslužbenec slediti in mu gre za to delo višje plačilo, kakor je določeno zgoraj pod točko 3. Eventualno n e pokora vanj e takim zahtevam vodje obrata se lahko smatra po določbah obrtnega zakona kot razlog za odpust brez odpovednega roka. Sindikat gostinskih podjetnikov. Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Hrvatsko Leta 1941. je prišla že polovica hrvatskega izvoza na Nemčijo, pri uvozu pa je bil nemški delež še večji. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je bila Hrvatska šele 8 mesecev samostojna država. Nemški delež pri hrvatski zunanji trgovini se je leta 1942. zvišal na 72°/o, lani po izpadu Italije pa je dosegel 90% in je tako zdaj Nemčija stvarno edini trgovinski partner Hrvatske. Hrvatska daje Nemčiji predvsem les, tobak, vino, sadje, živila, rude in kovin(e, dobiva pa od nje stroje, razne izdelke iz kovin, kemikalije, papir, goriva in tekstilno blago. Plačilni promet je urejen s hrvatsko-nemškim kli-ringom, ki je v veljavi že od 30. maja 1941. Od jugoslovanskega kli- rinškega dolga je Hrvatska prevzela delež 42 % ali 32.5 milijona mark. Zamenjava proizvodov iz smole za živila v Grčiji Po odredbi vojaške uprave v Grčiji so izločeni iz proste trgovine proizvodi iz smole, terpenti-novo olje in kolofonij. Te proizvode sme nakupovati samo Nemško-grška delniška družba za smolnate proizvode, ki skrbi, da se smolnati proizvodi izvažajo ter zamenjavajo za živila, ki so nujno potrebna pri aprovizaciji grškega prebivalstva. Surova smola še ostane v prosti trgovini, kupovati pa jo smejo samo od Neraško-grške delniške družbe pooblaščene tvrdke, ki morajo producentom smolo plačevati tudi z živili. Za 100 ok surove t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je dotrpel po daljšem trpljenju naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod Ivan Volk trgovski družabnik Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 28. t. m., ob 5. uri pop. z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 26. julija 1944. Globoko žalujoči: Julijana, soproga, ing. Janez, sin, Marija, mati, Avgust, brat; in ostalo sorodstvo t smole se dobi 12i ok živil, polovica žita in polovica sočivja. Na ta način urejena trgovina s smolo in njenimi proizvodi bo dosti koristila preskrbi grškega prebivalstva z živili. Izdatki romunske protiletalske zaščite »Siidost - Echo« navaja, da so v Romuniji doslej za nujne zaščitne naprave izdali 469 milijonov lejev. Od tega je šlo 230 milijonov za javna zaklonišča, 169 milijonov za gasilsko orodje in vodovodne naprave, 45 milijonov za naprave za zameglitev lin 25 milijonov za signalne in alarmne naprave. Za kritje teh izdatkov je 365 milijonov iz odkupnine za obvezno delo v organizacijah protiletalske zaščite, 104 milijone pa je prispevala država iz drugih virov. Na trgu v Bukarešti je že od prvih bombnih napadov veliko zatišje. Družine, ki so si prej nabavile velike zaloge živil in drugih potrebščin, so po večini mesto zapustile, ostalo prebivalstvo pa kupuje samo najpotrebnejše ter se /poslužuje najbolj živilskega trga. Zastoj občutijo najbolj zaloge in prodajalne tekstilnih izr delkov, ki pa imajo zadostne denarne rezerve za obvladanje te krize. Davčne olajšave v Franciji Novi finančni zakoni francoske vlade, ki izidejo te dni, vsebujejo celo vrsto reform glede izvajanja dohodnine. Nadalje prinašajo razne olajšave glede obdačevanja industrijskih in trgovinskih podjetij. Pri dohodnini se je davka prosti znesek zvišal na 20.000 frankov, kar velja tudi za ženo in otroke. Ce ima kdo ženo in pet otrok, je davka prost dohodek do 99.000 frankov. Tudi za dobičke industrijskih in trgovinskih podjetij se dovoljujejo nekatere, davčne olajšave. Dosedanji dividendni stop se je omilil za 20%. Važno je tudi to, da se za nekatere primere zopet uveljavlja bančna tajnost. Tvrdka A. Šarabon & Co. sporoča žalostno vest, da je umrl njen predobri in neumorni družabnik, gospod Ivan Volk Neumornega in za tvrdko prezaslužnega družabnika bomo ohranili v trajnem hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 26. julija 1944. Posledice mezdnih sporov v Angliji List >Economist« je objavil članek nekega znanega angleškega nacional- \ » MERKUR « tovarna mila in kem. izdelkov j Ljubljana STARI TRG 17 Telefon 39-77 nega ekonoma, ki ugoitavlja, da je Slo v 51 mesecih sedanje vojne v Angliji v zgubo 5 in pol milijona delovnih dni zaradi stavk in mezdnih sporov v raznih industrijskih obratih. Pri tem je bilo najbolj prizadeto premogovništvo, na drugem mestu je strojna industrija, potem pa se vrstijo ladjedelništvo, tekstilna in oblačilna industrija in stavbarstvo. gospodarske vesti V Nemčiji so se spremenili postopki glede nabave krompirja. Nemški državljani bodo lahko nabavljali krompir naravnost pri proizvajalcih. Kmetovalec si sme zadržati za vsakega člana svoje rodbine toliko krompirja, kolikor ga prideta na 200 m*. Za vsakega prašiča pa si sme zadržati količino .krompirja, ki jo pridela na 500 m2. S puljenjem ogrščice in repice se je začela v vsej Nemčiji letošnja žetev. Tudi ozimni ječmen so ponekod že pokosili. Kmetovalci označujejo žetvene izglede kot vseskozi zadovoljive. To velja zlasti za krušna žita. Donos ozimnih oljnatih rastliin ter okonavin se Se ne more sedaj preceniti Splošno se sodi, da bo donos okopavin pri količkaj dobrem vremenu znatno večji ko lansko leto. Tudi krme so bo pridelalo dositi, kar bo posebnega pomena za mlečno gospodarstvo. Hrvataka je izvozila leta 1941. sadja za 77.5 milijona kun, lani pa za 537.4 milijona kun. Največ sadja je izvozila v Nemčijo. Lani je šlo 75 odstotkov vsega hrvatskega sadja v Nemčijo. Položaj na hrvatskein bencinskem trgu je prisilil vlado, da je znova omejila potrošnjo bencina. Znova so se pregledate vse avtomobilske dovolilnice, dobave bencina industrijskim podjetjem pa so se reducirale. Madžarski finančni minister je odredil, da se lastniki onih hiš, ki so bile poškodovane zaradi bombnih napadov, avtomatično oproste hišnega davka, t. j, ne da bi zaprosili za oprostitev davka. Madžarska centrala za obutev pripravlja večjo akcijo, ki naj bi dala civilnemu prebivalstvu 700.000 parov enotnih čevljev. 400.000 parov čevljev naj bi izdelali madžarski čevljarji, ki slove kot odlični rokodelci. Vrednost proizvodnje madžarskih obrtnikov jo znašal v letu 1942./43. 2.03 milijarde pengo, dočim je znašala vrednost industrijske proizvodnje 2.81 milijarde. Od vsega narodnega dohodka v višini 12.5 milijarde peng5 je odpadlo na obrtnike 16 odstotkov, na industrijo pa 22.5%. Slovaško-romunska trgovinska pogodba, ki je potekla koncem aprila, je bila podaljšana do konca septe.mbra. Slovaško-romunska zunanja trgovina jo dosegla v 1. 1943. obseg 300 milijo- + Osebje tvrdke A. Šarabon & Co. sporoča, da je umrl njihov srčno dobri in nepozabni šef, gospod IVAN VOLK Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu. Ljubljana dne 26. julija 1944. no Ks. Tudi z Bolgarsko bo sklenila Slovaška v kratkem novo pogodbo. Zunanja trgovina med obema deželama je narasla po vrednosti od 70 na 120 milijonov Ks. Slovaški agrarni urad je v štirih letih razdelil med slovaške kmetovalce 95.800 kat. johov, ki so bili last ino-zemcev. 174.000 kat. johov, ki So bili last Zidov, je bilo podržavljenih in dosedaj od teh 64.000 johov razdeljenih med slovaško kmetovalce. Židovski zakupi v obsegu 45.000 johov so prešli v slovaško posest. Likvidacija židovske zemljiške lastnine se načrtno nadaljuje. Kartelne pristojbine so dale Slovaški lani približno 2.5 milijarde Ks. Ker 90 izdatki državne blagajne vedno večji Slovaška teh pristojbin ne more odpraviti. Romunsko notranje ministrstvo >n državno podtajništvo za oskrbo sta sklenila, da se ustanove v mestih delavnice za izdelovanje obleke in obutve za revnejše prebivalstvo. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo poroča, da bo letošnji vinski pridelek zelo bogat, čeprav je primanjkovalo modre galice. Bolgarsko pridobivanje soli v Egejskem in Črnem morju se je letos tako zelo povečalo, da bo domača potreba na soli skoraj popolnoma krita. Dohodki bolgarskih indirektnih davkov (carine, kolki itd.) so proračunani za prvih pet letošnjih mesecev za 1450 milijonov levov više ko v istem času lani. Na Bolgarskem bodo letos pridelali 8000 ton rožnih cvetov, kar ustreza v normalnih časih 2000 l