URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 3 Ljubljana, četrtek 10. februarja 1977 Cena 15 dinarjev Leto XXXIV 83. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb točke j) 9. člena, točke i) 10. člena in desete zaporedne kolone v sistemizaciji delovnih mest pod oznako »spol« samoupravnih sporazumov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest delovne skupnosti skupnih služb in devetih temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije »EMO« Celje po javni obravnavi dne 6. januarja 1977 odločilo: Kazveljavijo se določbe točke j) 9. člena, točke 1) 10. člena in desete zaporedne kolone v sistemizaciji delovnih mest pod oznako »spol« — samoupravnega sporazuma o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest delavcev delovne skupnosti skupnih služb OZD »EMO« Celje z dne 29. julija 1976 in — samoupravnih sporazumov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest delavcev tehle temeljnih organizacij združenega dela OZD »EMO« Celje: — tovarne posode z dne 11. 6. 1976 — tovarne frit z dne 17. 6. 1976 — tovarne kotlov z dne 22. 6. 1976 — tovarne radiatorjev z dne 25. 6. 1976 — tovarne odpreskov in avtokoles z dne 14. 6. 1976 — tovarne -TOBI« z dne 12. 10. 1976 — tovarne kontejnerjev z dne 14. 10. 1976 — orodjarne z dne 7. 10. 1976 — elektronsko-računskega centra z dne 19. 5. 1076. Obrazložitev 1) Ustavno sodišče je js sklepom U 1-37/76 z dne 15. decembra 1976 začelo postopek za oceno ustavno-sti in zakonitosti v izreku odločbe navedenih določb umenjenih samoupravnih sporazumov. Z določbo j) 9. člena navedenih samoupravnih sporazumov je spol določen kot element oziroma zahte-va delovnega mesta. Po določbi točke i) 10. člena navedenih samoupravnih sporazumov »se spol določa z °zirom na delovno mesto in delo, ki se ga mora opraviti ter delovne pogoje delovnega mesta«. Za vsako sistemizirano delovno mesto je v deseti zaporedni ko-ioni v sistemizaciji delovnih mest pod oznako »spol« °Predeljena ta zahteva z eno od tehle oznak: M,(mo-^i). 2 (ženska), MZ (moški, ženska) in ZM (ženska, ^oški). Omenjene določbe samoupravnih sporazumov torej določajo spol kot eno izmed zahtev vsakega de-°vnega mesta, bodisi z izključno vezanostjo delovnega mesta na določen spdl. bodisi- alternativno z daja-n.iem prednosti enemu spolu. 2) Z ustavo SR Slovenije (prvi odstavek 197. čle- je zagotovljena enakost občanov v pravicah in dolžnostih ne glede na spol. Po ustavnem načelu o svobodi dela (202. člen ustave SR Slovenije) si vsakdo svobodno izbira poklic in zaposlitev in sta vsakemu občanu pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. To ustavno načelo konkretizira določba prvega odstavka 11. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73, v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), po kateri je vsakomur ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto, za katero sklenejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, da ga zasedejo. Delovni človek, t. j. tako moški kot ženska, ima po 203. členu ustave SR Slovenije pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. Pri tem je ženski zaradi njene posebne vloge v biološki reprodukciji po določbi 6. odstavka 204. člena ustave SR Slovenije zagotovljeno posebno varstvo pri delu. Eno izmed oblik posebnega varstva žensk pri delu ureja 30. člen zveznega zakona, ki med drugim določa, da ženska ne sme delati na delovnem mes:u, na katerem se pretežno opravljajo posebno težka dela, dela pod zemljo in druga dela, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje in življenje ženske glede na njene psihofizične posebnosti. Uredba o delih, na katera ni mogoče razporejati žensk (Uradni list SRS, št. 12/76, v nadaljnjem besedilu: uredba), izdana v zvezi s 30. členom zveznega zakona, določa v 10. členu, da delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela določijo v samoupravnem sporazumu tista dela, ki jih ženske ne smejo opravljati, ko poprej pristojni inšpekcijski organi in služba medicine dela sporazumno ugotovijo, katera so takšna dela oziroma delovna mesta v temeljni in drugi organizaciji združenega dela. Po navedenih ustavnih in zakonskih določbah so moški in ženske enakopravni in so jim dostopna vsa delovna mesta; spol občana ne more biti pogoj za zasedbo delovnega mesta, kot to določajo navedeni samoupravni sporazumi. Le za posamezna delovna mesta, na katerih se pretežno opravljajo taka dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje in življenje ženske glede na njeno materinsko funkcijo, določijo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim sporazumom — v skladu s 30. členom zveznega zakona in z določili uredbe — da jih ženske ne smejo zasedati. Vsako omejevanje zaposlovanja žensk izven zakonitega okvira njihovega navedenega posebnega varstva onemogoča uresničitev načela o svobodi dela in pomeni diskriminacijo žensk pri zaposlovanju. Sporne določbe obravnavanih samoupravnih sporazumov določajo spol izven zakonitih okvirov posebnega varstva žensk pri delu kot poseben pogoj za delo na vsakem delovnem mestu, pri čemer delovno mesto bodisi izključno vežejo na določen spol, bodisi dajejo nrednost enemu spolu pred drugim. Iz navedenih razlogov te določbe niso v skladu s 197. členom, prvim, drugim in tretjim odstavkom 202. člena in 6. odstav- kom 204. člena ustave SR Slovenije ter so v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena in s 30. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in z 10. členom uredbe o delih, na katera ni mogoče razporejati žensk. 3) Na podlagi povedanega je ustavno sodišče, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 37/76-20 Ljubljana, dne 6. januarja 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 84. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika Tovarne dušika Ruše o izumih, tehničnih izboljšavah ter koristnih predlogih na seji dne 18. januarja 1977 odločilo: Odpravi se pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah ter koristnih predlogih, ki ga je dne 26. februarja 1970 sprejel delavski svet Tovarne dušika Ruše. Obrazložitev: Arbitražni svet, ki je bil konstituiran na podlagi 88. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Uradni list SFRJ, št. 44/60, 28/62 in 24'74), je dai ustavnemu sodišču pobudo za začetek postopka za oceno zakonitosti tretjega odstavka 23. člena zgoraj navedenega pravilnika, ki določa, da posamezna odškodnina ali nagrada za izkoriščanje tehnične izboljšave ali koristnega predloga ne more biti večja od 5.000 din Po pobudnikovem mnenju je ta določba v nasprotju s 83 členom navedenega zakona, ki zagotavlja avtorju tehnične Izboljšave pravico do pravične odškodnine, c pravični odškodnini pa ni mogoče govoriti, Če je le-ta že vnaprej po višini omejena. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo, razen tega pa je začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika v celoti. Po določbah 16., 19. in 36. člena ustave SR Slovenije ter po 4. in 6. členu zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 22/73) se pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu urejajo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Sem spadajo tudi medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z izumi, tehničnimi izboljšavami In drugimi oblikami inovacij, ustvarjenimi v temeljni organizaciji, ki se urejajo v samoupravnem splošnem ak- tu temeljne organizacije. Zakon dopušča v 7. členu možnost, da se posamezna vprašanja skupnega pomena lahko uredijo enotno, vendar pri tem izrečno določa, da je taka ureditev mogoča le s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo ali pa s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije. Ker v konkretnem primeru obravnavanega splošnega akta niso sprejeli delavci v temeljnih organizacijah na način in v obliki kot ju določata ustavg in zakon, marveč ga je sprejel delavski svet delovne organizacije, je pravilnik v neskladju z navedenimi ustavnimi in zakonskimi določbami. Glede na konkretno pobudo arbitražnega sveta je ustavno sodišče ugotovilo, da je določba tretjega odstavka 23. člena obravnavanega pravilnika po svoji vsebini v nasprotju s 83. in 85. členom zakona o patentih in tehničnih izboljšavah. Navedena določba pravilnika namreč že vnaprej' omejuje pristojni samoupravni organ v njegovi zakonsko določeni pravici in dolžnosti, da določi avtorju tehnične izboljšave pravično odškodnino, pri čemer mora v skladu s 85. členom zakona upoštevati vse okoliščine, posebno pa tehnični in gospodarski pomen tehnične izboljšave, obseg in trajanje izkoriščanja ter koristi, ki e dosegajo z njeno uporabo, razen tega pa tudi osebni prispevek avtorja pri realizaciji tehnične izboljšave. Vnaprejšnje omejevanje odškodnine oziroma nagrade, kot je določeno v obravnavanem pravilniku, vpliva destimulativno na inovacijske pobude delavcev v organizacijah združenega dela, glede katerih je v zveznem in republiškem družbenem planu za obdobje 1976—1980 in v drugih splošnih dokumentih poudarieno, da je treba na vseh ravneh družbe in v vseh oblikah združenega dela zagotoviti pogoje za večje malerialno spodbujanje kreativnega dela in ustvarjalnosti. Glede na povedano je ustavno sodišče ob uporabi 413. člena ustave in 23 člena ter druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 ih 28/761 odločilo, kot je razvidno Iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi• predsednik sodišča dr-Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik. Marjan Jenko. Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič- St. U I 45/76-9 Ljubljana, dne 18. januarja 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 85. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 18. januarja 1977 v zvezi z obravnavanjem vloge Poljšak Marine in Poljšak Matjaža z Jesenic ter Brežan Jožice iz Mojstrane sklenilo: Ne začne sc postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Izvršnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti občine Jesenice z dne 6 avgusta 1976. Obrazložitev: Zgoraj navedeni občani so dali ustavnemu sodišču pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa, s katerim je Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti občine Jesenice določil premoženje pok. Rudolf Mine iz Mojstrane št. 4 za kmetijo v smislu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73). Po mnenju vlagateljev je omenjeni sklep v neskladju z zakonom, ker v sklepu navedeno premoženje ne izpolnjuje meril, ki jih za določitev kmetije določa 3. člen cit. zakona, zlasti ne splošnega merila, da je kmetija tista. kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povfezano dejavnostjo primerno preživljanje. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti izdal izpodbijani sklep na podlagi 28. člena zgoraj cjt. zakona, po katerem do izdaje občinskega odloka o določitvi kmetij v smislu 3- člena zakona določi kmetijo kmetijska zemljiška skupnost, če je to potrebno zaradi ''zapuščinskega postopka. Taka odločitev kmetijske zemljiške skupnosti Pomeni rešitev določenega predhodnega vprašanja, o katerem v zapuščinskem postopku zapuščinsko sodi-šče samo ne more odločati Odločitev, katera kmetijska ali gozdnogospodarska enota je kmetija glede na Pogoje oziroma merila, ki jih določa zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, ni splošni akt, ne glede na obliko, v kateri je odločitev sprejeta. V konkretnem primeru gre za posamičen akt kmetijske zemljiške skupnosti, izdan v izvrševanju javnega pooblastila, ki ga navedeni zakon daje kmetijski zemljiški skupnosti na podlagi 181. člena ustave. Ker ustavno sodišče po ustavi za oceno posamičnih aktov ni pristojno, je ob uporabi 15 in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije odločilo, kakor je razvidno iz izreka tega sklepa. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo ta sklep v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko. Riko Kolenc. Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 69/76-11 Ljubljana, dne 18. januarja 1977. I Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 86. Na podlagi 58. člena zakona o samoupravljanju “elovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-218/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO 0 sPremembi uredbe o izdatkih za službena potovanja V tnJlno, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške 1. člen ,. V uredbi o izdatkih za službena potovanja v tu-no’ ki se priznavajo republiškim organom med ma- terialne stroške (Uradni list SRS št. 25-282/65 in št. 23-215/72) se spremeni 4. člen tako, da se glasi: »Najvišje zneske dnevnic za službena »potovanja v posamezne države, ki se priznavajo organom med materialne stroške, določa s posebno odločbo Izvršni svet Skupščine, SR Slovenije glede na položaj oziroma delovno mesto po naslednjih skupinah: 1. I. skupina: funkcionarji, ki jih imenuje ali daje pritrditev k njihovemu imenovanju Izvršni svet Skupščine SR Slovenije; 2. II. skupina: delavci, ki delajo na delovnih mestih, na katerih se opravlja zahtevnejše delo in se zanje zahteva visoka strokovna izobrazba ter določena | samostojnost pri delu (vodje analitičnih skupin, na-' čelniki oddelkov, samostojni svetovalci, inšpektorji in drugi delavci, ki opravljajo podobna strokovna opravila); 3. III. skupina: delavci na drugih delovnih mestih«. 2. člen , Ta uredba začne veljati o$mi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ^ St. 114-7/65 Ljubljana, dne 20. decembra 1976. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 87. Na podlagi četrte alinee prvega odstavka 35. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13-594/75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (emisija) 1. člen S tem odlokom se določajo normativi za dovoljene količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (dovoljene emisije) iz: — glavnih proizvodnih agregatov metalurške industrije, — glavnih procesov kemijske industrije, — kurišč do moči 3 MW na trdna ali tekoča goriva, — energetskih in industrijskih kotlov ter drugih kurišč, — iz prometnih sredstev. Normativi se uporabljajo pri določanju lokacij objektov, obratov in naprav, pri njihovem projektiranju ter izvajanju in za pripravo sanacijskih programov za odpravo onesnaževanja zraka. i 2. člen Dovoljene emisijske koncentracije iz glavnih proizvodnih agregatov metalurške industrije so: a) Emisije prahu s Stran 64 URADNI LIST SRS St. 3 — 10. II. 1977 Dovoljene emisijske končen- Dovoljene emisijske končen- traci j e prahu v onesnaženih' tracije prahu v onesnaženih plinih ob vstopu v atmosfero plinih ob vstopu v atmosfero Proizvodni agregat Proizvodni agregat obstoječe jiove obstoječe nove naprave mg/msn naprave mg/m3n naprave mg/m*n napraVe mg/m?n Visoka peč Obrati za pretaljevanje cinka — očiščeni plavžni plin za se- Elcktro-termično pridobivanje žig na baklji 50 20 cinka 150 150 — dimni plin očiščenega in v Naprave za pretaljevanje cin- agregatih zgorelega plavžnega ka 200 200 plina 100 50 Obrati za pridobivanje in pre- Motnje pri obratovanju: taljevanje svinca V času motenj pri obratovanju Praženje, sintranje in aglome- ter programiranih in organizi- riranje pri pridobivanju svin- ranih vzdrževalnih posegih in ca lB0 150 remontih posameznih delov 2000 do 2000 Naprave za pridobivanje suro- tehnološke celote do vega svinca 150 150 Aglomeracija Naprave za pretaljevanje in rafinacijo svinca 150 150 Pri neprekinjenem obratovanju 200 150 Naprave za predelavo svinca 150 , 150 Motnje pri obratovanju: Pri programiranih in organiziranih vzdrževalnih posegih in Obrali za pretaljevanje in litje bakra in bakrenih zlitin Topilnica in pretaljevalnica bakra remontih posameznih delov tehnološke celote, pri čemer ni l30 150 dovoljena prekoračitev maksi- Pretaljevalnica bakrovih zlitin 150 150 malno dovoljenih emisijskih vrednosti na vplivnem področju emisije aglomeracij 300 300 1)) Emisija CO Siemens-Martinova peč 200 50 Visoka peč Elektro-obločna peč Plin, ki ga ni možno uporabiti, je potrebno obvez- Dimni plini po čiščenju 200 150 no sežgati na baklji. Konverter / Konverter Dimni plini po čiščenju — 150 Če vsebujejo dimni plini več kot 5 °/o CO, mora Elektro-obločna peč za izdela- imeti dimnik naprave za sežig CO. vo ferozlitin Dimni plini po čiščenju 500 400 Kupolna peč Kupolna peč Obvezno sežiganje plinov je potrebno, če se z me- Peč z volumnom dimnih pii- ritvami ugotovi,, da je presežena maksimalna dovolj e- nov do 20.000 m^n/h: . na imisijska koncentracija CO, po določbah odloka o — velikost delcev prahu pod normativih za skupno dovoljeno in za kritično kon- 10 mikronov 500 300 centracijo škodljivih primpsi v zraku (Uradni list SRS, — vsi trdni delci v dimnem Št. 12-530/76). plinu Peč z volumnom dimnih pli- 800 600 c) Emisija SO., nov od 20.000 do 60.0000 m::n/h: — velikost delcev prahu pod 10 mikronov 400 200 — vsi trdni delci v dimnem plinu 600 400 Peč z volumnom dimnih plinov nad 60.000 m’n/h: — velikost delcev prahu pod 10 mikronov , 300 150 — vsi trdni delci v dimnem plinu 600 200 Priprava vložka (drobljenje, mletje, sejanje) Na izstopnih odprtinah odse- salnih naprav 150 150 Pri napravah, ki izpuščajo do 500 kg SOL,/h, mora biti višina dimnika ali stopnja čiščenja dimnih plinov tolikšna, da se imisijska koncentracija zaradi delovanja naprave ne zviša za več kot polovico razlike med maksimalno in obstoječo imisijsko koncentracijo. Na območjih, na katerih je že dosežena dovoljena maksimalna imisijska koncentracija, se ukrepa v skladu s sanacijskim programom. 3. člen Dovoljena emisijska koncentracija (mg/mn„) anorganskih in organskih škodljivih plinov, hlapov ter trdnih snovi iz glavnih procesov kemijske industrije ter drugih proizvodnih obratov ih naprav, ki onesnažujejo zrak, se za vsako posamezno škodljivo snov določi v cdnosu na skupno količino emitirane škodljive snovi v določeni časovni enoti (kg/h). Dovoljene emisijske koncentracije iz prejšnjega odstavka so: Škodljiva snov 20. Tetraklorctilcn 21. Toulcn Pri emitirani Dovoljena količini emisijska Škodljive snovi koncentracija nad kg/h mg/m’n 300 150 škodljivih 22. Toluendiizocianat 0.1 20 a) Emisije anorganskih 23. 1.1.1. Trikloretan 6 300 snovi 24. Trikloretilen 3 150 25. Vinilacetat 3 150 Pri emitirani e,, .... količini Škodljiva snov škodljive snovi Dovoljena emisijska koncentracija 26. Vinilklorld ' 3 150 nad kg/h mg/m’n Za emisijo mešanice snovi organskega izvora se do- 1. Amoniak in njegove spojine (kot NH3) 3 75 voljena emisijska koncentracija izračuna po naslednjem obrazcu: 2. Azbest 3. Baker in njegove topne 0,1 20 EKj ^ EKo DEK, ' DEK., + .. .+ EK„ spojine (kot Cu) 3 . 75 DEK,, 4. Bitumen — 75 V 5. Cink in njegove spojine EK — ugotovljena emisijska koncentracija vsake (kot Zn) 1 50 posamezne škodljive snovi 6. Dušikovi oksidi DEK = dovoljena emisijska koncentracija za vsako (kot NO) — 400 posamezno škodljivo snov 7. Fluorove spojine v plina- s tem stanju in trdnih vodo- c) Emisije v prahu pri predelavi ne- topnih delcih (kot F) 3,0 20 kovin 8. Fluorove spojine v plina- Dovoljene emi- stem stanju (kot F—) 0,75 5 sijske končen- 9. Fosfati 3 75 Obrat — naprave t racij e prahu v onesnaženih 10. Klor in njegove spojine plinih ob vstopu v atmosfero (kot CL-) 3 30 Cementarne: ’ mg'm:n 11. Kromove spojine (kot Cr®+) 0,1 20 — peči 150 12. Prosti kremen (SiO?) 1 5 — sušilniki 150 ' 13. Saje 1 50 — druge naprave 150 14. Svinec in njegove topne Steklarne 150 spojine (kot Pb) 0,1 20 Kemična industrija 15. Živo srebro in njegove — peči • 150 spojine, razen cinobra (kot Hg) 0,1 20 . — ostali obrati 150 16. Žveplov dioksid (SO_.) 30 Industrija aluminija: b) Emisije organskih škodljivih ; s n o v i — odpadni plini v tovarni glinice 150 — odpadni plini iz kalcinacij skih peči 150 Pri emitirani Dovoljena Škodljiva snov količini Škodljive snovi emisijska koncentracija nad kg/h mg/m*n 1. Aceton 6 300 2. Akrolcin 0,1 20 3. Benzen 0,1 20 4. Butanol 6 300 5. Estri ocetne kisline 6 300 6. Etanol 6 300 7. Etilenoksid 0,1 20 3- Etllakrilat ,0,1 20 9- Fenol 0,1 20 10. Formaldehid 0,1 20 H. Krezoli 0,1 20 12. Ksilen 3 150 13. Lak bencin 3 150 14. Mcrkaptani 0,1 20 15. Metanol 6 300 16. Metilmetalkrilat 0,1. 20 17. Ogljikov žveplec 3 150 18. Propanol 6 'V 300 19. Stircn 3 150 Asfaltne baze — sušilni boben 150 Stalni kamnolomi — separacije, drobilnice 150 Dovoljene emisijske koncentracije anorganskih škodljivih snovi po določbah tega člena ne veljajo za glavne proizvodne agregate metalurške industrije iz 2. člena1 tega odloka. 4. člen Dovoljene emisije trdnih delcev in plinskih sestavin iz posameznih kurišč do nazivnih moči 3 MW (2,58 G cal/h) na trdna in tekoča goriva so: 1. Emisija trdnih delcev, izražena kot dovoljena črnina a) Kurišča na trd n,a goriva \ r Pri kuriščih na trdna goriva se koncentracija trdnih delcev omejuje z dovoljeno črnino dimnih plinov, merjeno po Ringelmanovi metodi. Dovoljena črnina dimnih plinov po Ringelmanovi skali ob vstopu v atmosfere (stopnja) Dimni plini, ki izhajajo iz dimnika z enim ali večjim številom priključenih kurišč: — povprečna enourna čr- nina pri normalnem obratovanju 1 — pri zakuritvi v času 30 minut 2 Preseganje dovoljene črnine dimnih plinov za 1 stopnjo je pri normalnem obratovanju dovoljeno le v primeru kratkotrajnega onesnaževanja v času 4 minute v enournem intervalu. b) Kurišča na tekoča goriva Pri kuriščih na tekoča goriva se koncentracija trdnih delcev v suhih dimnih plinih omejuje z dovoljeno črnino, merjeno po Ringelmanovi metodi ali z dimnim številom, ugotovljenim po JUS B.H8.270 (metoda po Bacharach-u). Z Dovoljena črnina dimnih plinov po Ringelmanovi skali ob vstopu v atmosfero (stopnja) Dimni plini, ki izhajajo iz dimnika z enim ali večjim številom priključenih kurišč — poprečna enourna črnina 1 . Dovoljeno dimno število po .ros B.H8.270 Dimni plini, ki izhajajo iz dimnika z enim ali večjim številom priključenih kurišč: — pri kuriščih nazivne moči do 10 kW (0.01 MW) 4 — pri kuriščih nazivne moči od 10—700 kW (0.01—07 MW) na kurilno olje: lahko specialno LS (JUS B.H2.437) 3 lahko L (JUS B.H2.432) 3 — pri kuriščih 0.7—3 MW na kurilno olje: ?a gospodinjstvo EL (JUS B.H2.431) 2 lahko specialno LS (JUS B.H2.437) 2 lahko L (JUS B.H2.432) , 2 srednje SR (JUS B.H2.433) 3 težko T (JUS B.H2.434) 3 Preseganje dovoljenega dimnega števila je dopustno le za 1 v primeru kratkotrajnega onesnaževanja v času 2 minut pri spremembi moči za več kot + 5 0/o. Pri zakuritvi ali pri ponovnem zagonu po daljši prekinitvi od 3 ur se dovoljeno dimno število lahko poveča za 1 v prvih 15 minutah obratovanja. Pri kurilnih napravah, ki imajo regulacijo gorilnika vklop — izklop, mora biti predpisano dimno število doseženo najkasneje v 30 sekundah po ponovni vklopitvi gorilnika. Pri nastavitvi gorilnikov po instaliranju, popravilu, čiščenju ali vzdrževalnih delih mora biti dimno število manjše od dovoljenega. Izmerjeno dimno število mora biti po opravljeni nastavitvi gorilnikov dokumentirano. 2. Emisija SOz a) Kurišča na trdna goriva V kuriščih na trdna goriva se smejo na območju, na katerem je zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo (III. območje), in na območju, na katerem je zrak onesnažen nad kritično mejo (IV. območje), kuriti zračno suha goriva z največ 0,3 0/e (utežnih) gorljivega žvepla na lkWh kurilnosti goriva. V kuriščih na trdna goriva z nazivno močjo med 0,3—0,7 MW se smejo izjemoma, nad 0,7 MW pa normalno, uporabljati tudi trdna goriva z višjim odstotkom gorljivega žvepla, če je z drugimi ukrepi koncentracija SO2 pri izstopu dimnih plinov v dimovodno cev, kakor bi jo dobili s predpisanim gorivom pri enakih pogojih kurjenja, ali če je z višino dimnika zagotovljeno, da ne bo prišlo v kritičnih vremenskih razmerah do prekoračenja dovoljenih imisijskih vrednosti SO; v ozračju naselja. b) Kuri^ča na tekoča goriva V kuriščih na tekoča goriva do nazivne moči 0,7 MW se smejo uporabljati samo goriva z največ 0,1 %> (utežnih) gorljivega žvepla na 1 kWh kurilnosti goriva. V kuriščih na tekoča goriva z nazivno močjo nad 0,7 MW se smejo uporabljati tudi tekoča goriva z višjim odstotkom gorljivega žvepla pod pogoji, navedenimi v drugem odstavku točke 2a tega člena. 3. Nadzor nad kvaliteto naprav, goriva in nad emisijo Da bi bil omogočen nadzor nad kvaliteto kurilnih naprav in goriv po določbah tega odloka o omejitvi emisije, morajo: — vse kurilne naprave, ki se vgrajujejo v stare ali nove objekte v 6 mesecih od dneva veljavnosti tega odloka imeti yidno oznako, da ustrezajo zahtevam tega odloka (tablica o ustreznosti naprave); — kvaliteta goriv, to je njihova vsebnost žvepla in spodnja toplotna moč, mora biti jasno označena na prodajnih mestih z opozorilom, ali ustrezajo ali ne ustrezajo določbam tega odloka (tablica o kvaliteti goriva). Tablica o ustreznosti naprave vsebuje tele podatke: Naprava ustreza določbam odloka o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz 'posameznih virov onesnaževanja (emisija), (Uradni list SRS, št. 3-87/77) po atestu št.. .. — (naslov organizacije, ki je ugotovila ustreznost). Tablica o kvaliteti goriva vsebuje tele podatke: Gorivo ____ vrsta .... vsebuje .... c/o S/kWh in se sme uporabljati za naprave do moči v skladu ž določbami odloka o normativih za količine in .... MW koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaženja (emisija), (Uradni list SRS, št. 3-87/77). 5. člen Dovoljene emisijske koncentracije trdnih delcev Pri kurjavi na trdna in tekoča goriva ter dovoljene emisije SO-’ pri kurjavi na trdna goriva industrijskih in energetskih kotlov ter drugih kurišč z nazivno močjo nad 3 MW (2,58 G cal/h), temperaturo izstopnega medija nad 120 “ C in absolutnim tlakom izstopnega medija nad 1,5 bara so: 1. Emisija trdnih delcev a) Kurišča na trdna goriva Dovoljena emisijska koncentracija trdnih delcev v suhih dimnih plinih ob vstopu v atmostern mg/m’n Pri napravah s količino suhih dimnih plinov do 50.000 m n/h Pri maksimalni trajni obremenitvi 300 0vi napravah s količino suhih dimnih plinov nad 70.000 m:,n/h 150 Pri napravah s količino dimnih plinov med obema vrednostima iz prejšnjih alinej dobimo dovoljeno emisijsko koncentracijo trdnih delcev v suhih dimnih plinih z linearno interpolacijo med obema vrednostima. Dovoljene emisijske koncentracije trdnih delcev v suhih dimnih plinih veljajo pri naslednjih koncentracijah COz na merilnem mestu. Koncentracija _ COi v vol. o dan noč 5i v 2/ 3/ 1/ 2/ VI. Čisto industrijsko območje (brez sta- novanj) 70 80 90 70 80 5. člen Maksimalno dovoljene ravni hrupa, ki jih v prostoru povzročajo hišne inštalacije, so: Tabela III Vrsta prostora Stanovanje (bivalni prostori) maksimalna raven hišnih inštalacij 6. člen Občinska skupščina lahko na podlagi določb 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju predpiše za območja, ki morajo biti posebej zavarovana, tudi nižje normativne vrednosti Raven dB(A) dan noč maksimalno dovoljenih ravni hrupa od vrednosti, ki jih določa ta odlok. Če predpis Skupščine SR Slovenije oziroma predpis občinske skupščine o posebej zavarovanih območjih ne določa posebnih normativnih vrednosti maksimalne ravni hrupa, veljajo v posebej zavarovanih območjih naslednje normativne vrednosti: maksimalna dopustna raven podnevi 45 dB(A) hrupa v zunanjem okolju ponoči 30 dB(A) pri čemer pa kratkotrajne konice hrupa ne smejo prekoračiti zgornjih vrednosti podnevi za 25 dB(A) in Ponoči za 15 dB(A); maksimalna dopustna raven podnevi 35 dB(A) hrupa v bivalnih prostorih ponoči 25 dB(A) pri čemer v nobenem slučaju kratkotrajne konice hrupa ne smejo prekoračiti Zgornjih vrednosti za lOdB(A). 7. člen Da bi zagotovile mir in dobro počutje delovnih ljudi in občanov, bivajočih v rekreacijskih centrih, klimatskih, gorskih in drugih zdraviliščih in okrevališčih ter v vseh drugih območjih, ki so pretežno naplenjena za oddih in okrevanje in iti morajo biti posebej zavarovana po 20. členu zakorfa, lahko občinske skup-ščine ne glede'' na normativne vrednosti, določene s tem odlokom — prepovedo določena hrupna In moteča dela stalno ali v določenih časovnih obdobjih, — prepovedo uporabo določenih gradbenih strojev in predpišejo posebne varstvene ukrepe za omeji* tev širjenja hrupa določenih gradbenih strojev, — omejijo ali prepovedo promet z motornimi vozili (zlasti s tovornjaki in mopedi) po določenih predelih posebno zavarovanih območij, — predpišejo ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov, — prepovedo trenažno preletavanje športnih letal nad posebno zavarovanimi območji, — prepovedo ali omejijo tudi druge hrupne dejavnosti v taki bližini zavarovanih območij, da bi lahko motile tam bivajoče. 8. člen Korekcije zaradi tipičnih vrst hrupa. Pri izrazitih tonih prištejemo izmerjenim vrednostim 5dB(A). Pri izrazitih tonih opravimo, če je to mogoče, ok-tavno analizo hrupa motnje in ozadja ter ocenimo motnjo tudi po maksimalni razliki med frekvenčnima krivuljama motnje in ozadja. V zimskem času se od izmerjene vrednosti odštc-je 5 dB(A) in dobljeno vrednost primerja z normativnimi vrednostmi. Za oceno stanja v tistem dnevnem intervalu, ko i® spremenljivi hrup največji, prištejemo 5 dB(A) k izmerjeni ravni, ki se nanaša na 16 ur, če za ocen j e-vani časovni interval nimamo posebej izmerjene vrednosti. 9 člen Normativne vrednosti maksimalno dovoljene ravni hrupa je obvezno upoštevati na osnovi strokovne ocene ali ugotovitve stanja pri izdajanju lokacijskih. gradbenih in uporabnih dovoljenj za novogradnje, pri inštalaciji in uporabi ter izdajanju uporabnih dovoljenj za nove stroje, priprave in naprave, ki s hrupom vplivajo na okolje. 10. člen Določbe odloka veljajo tri leta; ko bo izvršni svet na podlagi mnenja pooblaščene strokovne komisije odobril podaljšanje veljavnosti odloka oziroma ga dopolnil ali spremenil. ( 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-19/74 Ljubljgna, dne 13. januarja 1977 Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 89. Na podlagi 15. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS,, št. 16-188/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o splošni prepovedi graditve na območju Proste cone 1. člen Da se zagotovi izvajanje regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije glede porazdelitve površin, namenjenih za industrijski razvoj, se razglasi splošna prepoved graditve na območju Proste cone, ustanovljene s sporazumom o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo z dne 19. novembra 1976. 2. člen Splošna prepoved gradnje zajema območje znotraj meje, ki poteka ob železnici Sežana—Trst do meje z Republiko Italijo, državno jugoslovansko-italijansko mejo, do križanja le-te z regionalno cesto Bazovica— Lipica—Sežana in se zaključi po levem robu ceste Bazovica—Lipica—Sežana. Iz območja po prejšnjem odstavku je izvzeto ožje naravovarstveno območje Lipice, ki obsega zemljišča v upravljanju TOZD Kobilarna Lipica. 3. člen Območje splošne prepovedi graditve je razvidno iz pregledne karte v merilu 1 :5000, ki je sestavni del tega odloka. Pregledna karta je na vpogled občanom, organom in organizacijam pri Skupščini občine Sežana, zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje, zavodu za Spomeniško varstvo SR Slovenije in pri pooblaščeni urbanistični organizaciji Podjetju za urbanizem, projektiranje, geodezijo in inženiring Invest-biro Koper. 4. člen Ne glede na določbo 1. člena tega odloka se na zemljiščih na območju iz prvega odstavka 2. člena tega odloka lahko izjemoma dovoli gradnja objektov širšega regionalnega pomena, rekonstrukcija obstoječe-ceste, železnice, energetskih vodov, komunalnih naprav in PTT naprav ter dograditev kanalizacije in čistilnih naprav za mesto Sežana. 5. člen Izvajanje določi^ tega odloka nadzorujejo v okviru svojih pristojnosti organi urbanistične inšpekcije pri Skupščini občine Sežana in Republiški urbanistični inšpektorat. 6. člen Splošna prepoved graditve velja, dokler ne bo sprejet regionalni prostorski plan za območje SR Slovenije oziroma namenska porazdelitev površin kot, posamezen element regionalnega prostorskega plana, vendar najdalj štiri leta po uveljavitvi tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-56/77 Ljubljana, dne 27. januarja 1977. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Rudi Čačinovič 1. r. Na podlagi 4. člena uvedbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 25-282/65, 23-215/72 in 3-86/77), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOČBO o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške 1 ' Za službena potovanja v tujino se republiškim organom med materialne stroške priznavajo povračila za dnevnice največ do zneskov, ki so po zveznih predpisih o dnevnicah za službena potovanja v tujino kot najvišji določeni za zvezne upravne organe. 2 Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati dosedanja odločba o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške fUradni list SRS, št. 19-218/74 in 4-137/76). St. 114-7/65 Ljubljana, dne 20. decembra 1976. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 91. Na podlagi 10. člena uredbe o varovanju s tehničnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 23/75) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODLOČBO o spremembah in dopolnitvah odločbe o pooblastitvi organizacij združenega dela za projektiranje, montažo in vzdrževanje signalnovarnostnih naprav Odločba o pooblastitvi organizacij združenega dela za projektiranje, montažo in vzdrževanje signalnovarnostnih naprav (Uradni list SRS, št. 1/76) se spremeni oziroma dopolni: 1. V točki 1 d) sc doda nova alinea: — Elektrotehniško podjetje »Elektrosignal«, Celje, p. o., Celje, Gregorčičeva ul. 6. 2. Besedilo točke 1 e) se nadomesti z besedilom; Za projektiranje vgrajevanja naprav, ki javljajo požar, organizacije združenega dela, ki so po veljavnih predpisih registrirane za projektiranje posameznih vrst objektov. 3. Ta odločba začne veljati naslednji dan po- objavi v Uradnem listu SRS. - . St. 01/1-S-03/13-75 , Ljubljana, dne 12. januarja 1977. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. 92. Na podlagi pete alinee 5. člena pravil o delu skupnih komisij udeleženčev amoupravnegu sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji in v skladu z določili petega odstavka 14. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov j c skupna komisija udeležencev tega. sporazuma na 6. seji dne 25 novembra 1976 sprejela SKLEP o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij 1. Vrednost točke za izračunavanje višine štipendij po 14. čl. samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov znaša v 1977. letu 1.79 dinarjev, tako da so dinarske vrednosti naslednje: St. točk dinarjev 350 630 400 710 450 800 500 900 570 1.020 650 1.230 750 1.350 850 1.530 200 360 100 170 250 , 430 2. V skladu z določili 11. člena samoupravnega sporazuma se pri obračunu razlik iz združenih sredstev odšteva kadrovska štipendija 630 dinarjev za učence in 80o dinarjev za študente. 3. Ta sklep se uporablja od 1. januarja ,1977. 4. ,Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 2. februarja 1977. Predsednik skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma . Boris Feldin 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI / LJUBLJANA 93. Na podlagi III. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 8/73), 2. člena odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, 't. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dno 3. februarja 1977 in na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 sprejela SKLEP o soglasju k cenam za garažiranje in parkiranje v Avtohiši Ljubljana — TOZD Garaže Ljubljana I l Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k naslednjim cenam delovne organizacije Avtohiša Ljubljana — TOZD Garaže Ljubljana: din — stalno garažiranje — mesečno 322 — stalno garažiranje na rezerviranem prostoru — mesečno '150 — parkiranje čez dan — mesečno 193 II Ta sk’ep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/77 Ljubljana, dne 3. februarja 1977. Predsednik, Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. \ CELJE 94. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 2. členu odloka c’ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-3fW73, 26-737/74. 51-917/74 in 16-752/75) na seji dne 19. januarja 1977 sprejel ODREDBO 0 najvišji drobnoprodajni ceni za osnovna vrsto kruha 1 Določi se najvišja drobnoprodajni cena za kruh lz Pšenične moke tipa 1000 in sicer 4,50 dinarjev za en kilogram. Če se kruh prodaja v polkilogramskih kosih, se zgoraj navedena cena lahko poveča za 0,10 din pri kilogramu. 2 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 25-1158/76). 3 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-14/76-2 Celje, dne 19. januarja 1977. ^ Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Alič 1. r. 95. Svet krajevne skupnosti Vojnik je na seji dne 28. januarja 1977, po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 21/73) sprejel SKLEP o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Vojnik 1. člen V krajevni skupnosti Vojnik se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje asfaltiranja cest IV. reda na območju' krajevne skupnosti. Samoprispevek se uvede za dobo 5 let od 1. marca 1977 do 28. februarja 1982. 1 2. člen S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo financiralo asfaltiranje cest IV. reda po naslednjem programu : 1. v letu 1977: — cesta qd Vriska do križišča Jankova. — cesta od pokopališča Vojnik do meje s krajevno skupnostjo Šmartno v Rožni dolini, v skupni izmeri 3.400 m: 2. v letu 1978: — cesta od mostu Pristova do križišča Bovše, do meje KS Svetelka—Dramlje — cesta od konca asfalta v Pristovi do križišča Krameršek Bezovica, — v skupni izmeri 4.700 m; ) Stran 72 URADNI LIST SRS 3. v letu 1979: — cesta mimo osnovne šole Vojnik, mimo cerkve do meje s krajevno skupnostjo Škofja vas, — v skupni izmeri 2.100 m; 4. v letu 1980: — cesta od kapele Vrečko v Arclinu do mostu čez Hudinjo v Arclinu, — cesta od glavne ceste pri Vrečku v Arclinu do križišča pri Ocvirku, v skupni izmeri 2.100 m; v s 5. v ietu 1981: ■ — cesta od križišča Jankova do meje s krajevno skupnostjo Frankolovo, — ceste v naselju Vojnik, — cesta od kapele Male dole do Kolar Slavka, v skupni izmeri 3.900 m. •1 3. člen Skupna investicijska vrednost asfaltiranja cest, navedenih v prejšnjem členu, znaša po cenah v novembru 1976 16 milijonov dinarjev. Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 3 milijone djnarjev, ostala investicijska sredstva v višini 13 milijonov dinarjev pa bo zagotovila občinska komunalna skupnost. 4. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevno skupnosti Vojnik po stopnji I °/o od naslednjih osnov: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu ozi-*ma če prejemajo nadomestilo osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. 2. upokojenci od neto pokojnin, 3. delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, samostojno opravljajo intelektualne storitve, so zavezanci davka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav ali ki plačujejo davek po odbitku, od dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke po poprečni stopnji' za posamezno leto. 5. člen Kmetje plačujejo samoprispevek od katastrskega dohodka in sicer 5%>. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni I dopust. Samoprispevka tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presegajo 2.000 neto mesečno, 2. kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne/ presega 750 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, 3. kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša, St. 3 — 10. tl. 1977 4. delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ozfiroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 7. člen Samoprispevka so lahko na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka iz delovnega razmerja, od kmetijske in obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 900 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevali delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka bo odločal svet krajevne skupnosti. 8. člen Sredstva samoprispevka sc bodo zbirala na posebnem računu pri krajevni skupnosti in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 2. členu tega sklepa. Za zbiranje sredstev samoprispevka in nakazovanje teh občinski komunalni skupnosti skrbi svet krajevne skupnosti. Investitor za asfaltiranje cest, ki sex sofinancira iz samoprispevka, je občinska komunalna skupnost. 9. člen Samoprispevek zavezancev i/ prve in druge točke 4 člena tega sklepa obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomesti! in pokojnin. Samoprispevek zavezancev, iz tretjo točke 4. člena in 5. člena tega sklepa obračunava in odteguje občinska davčna uprava. 10. člen Zavezanec samoprispevka lqhko zahteva, da se njegova obveznost ugotovi s pismeno odločbo, ki jo izda občinska davčna uprava. Zoper odločbo ima zavezanec pravico do pritožbe v 15 dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloči posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 11. člen Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe o Izterjavi ‘davkov. 12. člen Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravljajo delovni ljudje in občani na svojih zborih. 1 Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izpllačevalcu osebnega dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in 'občinska davčna uorava v okviru svojih pristojnosti. > > 13. člen Ta sklep začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 03-22/2-77 Vojnik, dne 28. januarja 1977. Predsednik sveta krajevnih skupnosti Vojnik Hubert Kolšek 1. r. 96. Volilna komisija krajevne skupnosti Vojnik objavlja v skladu z 10. členom zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) POROČILO o izidu referenduma v krajevni skupnosti Vojnik dne 16. januarja 1977 I Na referendumu v krajevni skupnosti Vojnik 16. januarja 1977 so bili ugotovljeni naslednji rezultati: Pravico glasovanja je imelo 2.601 delovnih ljudi in občanov. Glasovalo je 2.460 delovnih ljudi in občanov ali 94,6 «/o. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 2.054 delovnih ljudi in občanov ali 79 °/o. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 360 delovnih ljudi in občanov ali 13,8 "/o. Neveljavnih glasovnic je bilo 40 ali 1,80 "/o. II Na podlagi rezultatov glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je bilo v skladu z 9. členom zakona o samoprispevku na referendumu v krajevni skupnosti Vojnik sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja cest. St. 03-22/1-77 ■ Vojnik, dne 16. januarja 1977. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Vojnik Karl Žibret 1. r. i LAŠKO 97. Skupščina občine Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31-1388/76) ter 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. januarja 1977 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. ianuarja 1977 sprejela O D I, O K o začasnem financiranju splbSnih družbenih potreb občine Laško v prvem polletju 1977 1. člen V obdobju začasnega financiranja v I. polletju 1977 se bodo izdatki proračuna občine Laško izvrševali do Polovice sredstev zagotovljenih z občinskim proračunom za leto 1976, povečanih za. 10,8 “/«. vendar največ do zneska 9,290.100 dinarjev (devetmilijonovdvestode-vetdesettlsočsto dinarjev). 2. člen Doseženi dohodki v letu 1977 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka so sestavni del dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1977. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi. 4. člen S tem odlokom sc odpravi odlok o začasnem financiranju potreb občine Laško v I. trimesečju leta 1977, št. 400-29/76 z dne 28. decembra 1976, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 31-1433/76. St. 400-1/77 Laško, dne 29. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 98. xNa podlagi 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) je Skupščina občine Laško na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. januarja 1977 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih, skupnosti dne 29. januarja 1977 sprejela « ODLOK o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Celju 1. člen Za občino Brežice. Celje,x Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec deluje javno pravobranilstvo s sedežem v Celju in z nazivom: Javno pravobranilstvo Celje. < 2. člen Javno pravobranilstvo Celje opravlja svojo funkcijo in izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih. Delo javnega pravobranilstva vodi javni pravobranilec. Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov in strokovne sodelavec. 3. člen Javnega pravobranilca in njegove namestnike imenujejo občinske skupščine, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin, da izvršni svet občinske skupščine Celje. Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva. / 4. člen Javni pravobranilec in njegovi namesmim se imenujejo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani. Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, opravljajo funkcijo do izteka časa iz 1. odstavka tega člena. 5. člen Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavljajo občine, navedene v 1. členu tega odloka. Razmerje, v katerem občine financirajo poslovanje javnega pravobranilstva, se določi z medsebojnim sporazumom. ! 6. člen Sistemizacijo delovnih mest določi javno pravobranilstvo v soglasju z izvršnimi sveti občinskih skupščin iz prvega člena tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 21-33/76 Laško, dne 29. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 99. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na osnovi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in na osnovi 162.'člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-13/74) na svoji seji dne 19. januarja 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Kolenov graben« Radeče 1 Osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Kolenov graben« Radeče, ki ga je izdelal Industrijski biro Trbovlje, št. elaborata 3832/015 in 3931/023, bo javno razgrnjen v času od 5. 2. do 5. 3. 1977 in sicer vsak dan razen sobot® in nedelje od 8. do 14. ure v prostorih krajevne skupnosti Radeče. V navedenem času je možen ogled osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Kolenov graben«. 2 I Organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe in predloge k osnutlcu zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Kolenov graben« na mestu razgrnitve in na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve občine Laško. 3 Krajevna organizacija SZDL Radeče v sodelova-1 nju z Industrijskim birojem Trbovlje organizira javno razpravo v času, ko bo razgrnjen osnutek zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Kolenov graben«. t 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-9/76-1/2 Laško, dne 24. januarja 1977. Predsednik Izvršnega sveta SO Laško Srečko Brilej 1. r. LENART 100. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Urad-m list SRS, št. 19-545/74) ter 1. in 2. člena zakona o začasnem inanciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v L polletju 1977 (Uradni list SRS, št. >31-1388/76) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Lenart v I. polletja 1977 1. člen Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev občine Lenart se v I. polletju 1977 do sprejetja proračuna občine Lenart za leto 1977 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Lenart za leto 1976. 2. člen V^obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki preračuna občine Lenart izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za ieto 1976, povečanih za 10,8 %>. Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Lenart. Izdatki po tem odloku so ‘sestavni del proračuna občine Lenart za leto 1977 in se morajo izkazati v zaključnem računu za leto 1977. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v L trimesečju 1977 (Uradni list SRS', št. 30-1362/76). / 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa še od 1. januarja 1977 dalje. Št. 400-2/76-22 Lenart, dne 27. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 101. Na podlagi 14. člena statuta krajevne skupnosti Lokavec, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in na podlagi uspešnega referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka z dne 19. decembra 1976 po 9 členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je konferenca krajevne skupnosti Lokavec dne 26. decembra 1976 sprejela SKLEP o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lokavec 1 Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lokavec podaljša krajevni samoprispevek (Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-48/72) v gotovini, delovni sili m prevozih, ki se pobira v letih 1977, 1978, 1979, 1980 in 1981. > 2 Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, to imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Lokavec izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila krajevnega samoprispevka. 3 Krajevni samoprispevek se uporabi za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skup-hosti Lokavec. Vrednost del. ki bodo -financirana iz sredstev krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977—1981 znaša 175,600 din 'to tega po posameznih naseljih: din 1* Lokavec 94,550 2. Rožengrund 81,050 Skupaj: 175,600 , 4 Dela bodo izvršena in financirana po programu krajevne skupnosti na podlagi vaških odborov za posamezna območja. Svet krajevne skupnosti predloži ietne programe zborom občanov v razpravo in potrditev. 5 Dela, ki se bodo financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka, morajo biti zaključena do 1. junija k2. Za zbiranje sredstev po tem sklepu skrbi svet za izvajanje del pa vaški odbori. 6 Za financiranje potreb, navedenih v 3 členu teea 'toloka prispevajo občani — zavezanci: a) v gotovini: — 2 °/o od osebnega dohodka od kmetijske dejav-hosti (katastrskega dohodka) — 1 % od čistega dohodka zavezanci davka od °' v delovni sili: . — gospodinjstva od 200 do 1.000 din KD — en dc- lovni dan: — gospodinjstva od 1.000 do 5.000 din KD — dva qeiovna dneva, gospodinjstva nad 5.000 KD — 3 delovne dneve; e) v prevozih: — lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje. 7 Krajevni samoprispevek kmetom in obrtnikom, odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart, obenem s splošnimi davki teh zavezancev. Krajevni samoprispevek delavcem in upokojencem obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob izplačilu in ga vplačajo krajevni skupnosti. Zavezancem, zaposlenim izven SRS, katerim izplačevalci osebnih dohodkov po veljavnih predpisih niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz prvega odstavka te točke. Svet krajevne skupnosti predloži vsako leto do 15. februarja davčni upravi seznam zaposlenih v Jugoslaviji z naslovi izplačevalcev osebnih dohodkov, za zaposlene v inozemstvu (zdomci) pa seznam z navedbo države, v kateri začasno dela. Za nove zaposlitve med letom, predloži svet krajevne skupnosti ustrezne podatke v 30 dneh od zaposlitve zavezanca oz. čim je podatke o teh zaposlitvah zbral. 8 O uporabi sredstev zbranega krajevnega samoprispevka sestavi konec vsakega leta svet krajevne skupnosti zaključni račun in ga po predhodni obravnavi na zboru občanov, predloži- v potrditev konferenci krajevne skupnosti. 9 Plačila krajevnega samoprispevka v gotovini so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drugih dejavnosti, intelektualnih ali gospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene. matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, .občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, .mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske nad 50 let, če v gospodarstvu ni za delo sposobnega človeka. 10 / ' Kolikor obveza krajevnega samoprispevka v delovni sili ali v prevozih ni izpolnjena, krajevna skupnost pa je zavezancu tako obveznost naložila v skladu s 6. točko — točko b, c, tega sklepa, mora zavezanec plačati za en delovni dan 150 din oziroma za eno traktorsko uro 150 din. •11 Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v KS Zg. Ščavnica. Organ samoupravne kontrole pregleda vsako leto zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka predno ga svet KS predloži v obravnavo zboru občanov. O pregledu poroča organ samoupravne kontrole zboru občanov in konferenci KS. 12 4 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 7/1-77 Lokavec, dne 29. januarja 1977. Predsednik konference krajevne skupnosti Lokavec Ivan Šeneker 1. r. 102. Na podlagi 14. člena statuta krajevne skupnosti Zg. Ščavnica 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in na podlagi uspešnega referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka z dne 19. decembra 1976, po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je konferenca krajevne skupnosti Zg. Ščavnica dne 25. decembra 1976 sprejela SKLEP o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica 1 Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica podaljša krajevni samoprispevek (Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart — Uradni list SRS, št. 4-48/72) v gotovini, delovni sili in prevozih, ki se pobira v letih 1977, 1978, 1979, 1980 in 1981. 2 Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila krajevnega samoprispevka. 3 Krajevni samoprispevek se uporabi za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica. Vrednost del, ki bodo financirana iz sredstev krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977—1981 znaša 1.230,000 din od tega po posameznih naseljih: 1. Bačkova 2. Draženvrh 3. Froleh 4. Kromberk 5. Krivi vrh 6. Sv. Ana 7. Ledinek 8. Zg. Ročica 9. Zg. Ščavnica 10. Žice Skupaj din 22.595 118.765 40.745 130.585 67.705 97.290 124.590 69.995 385.625 172.105 1,230.000 Dela bodo izvršena in financirana po programu krajevne skupnosti na predlog vaških odborov za posamezna območja. Svet krajevne skupnosti predloži letne programe zborom občanov v razpravo in potrditev. 5 Dela, ki se bodo financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka, morajo biti zaključena do 1. junija 1982., Za zbiranje sredstev po tem sklepu skrbi svet KS, za izvajanje del pa vaški odbori. 6 Za financiranje potreb, navedenih v 3. členu tega odloka prispevajo občani — zavezanci: a) v gotovini: — 2 %> od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (katastrskega dohodka) — 1 °Jo od čistega dohodka zavezanci davka od osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav, — 0,5 «/o od mesečnih neto OD zaposlenih in pokojnin. Osnova za odmero samoprispevka' zaposlenim v inozemstvu (zdomci) je povprečni neto osebni dohodek na območju občine v letu pred letom, za katero se odmerja samoprispevek; b) v delovnih sili: — gospodinjstva od 200 do 1.000 din KD — en delovni dan; — gospodinjstva od 1.001 do 5.000 din KD d\ra delovna dneva; — gospodinjstva nad 5.000 KD — 3 delovne dneve, c) v prevozih: — lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje. » 7 Krajevni samoprispevek kmetom in obrtnikom, odmeri in pobira davčna uprava xSO Lenart, obenem s splošnimi davki teh zavezancev. Krajevni samoprispevek delavcem in upokojencem * obračunajo in odtegujejo Izplačevalci OD oziroma pokojnin ob izplačilu in ga vplačajo krajevni skupnosti. Zavezancem, zaposlenim izven SRS, katerim izplačevalci osebnih dohodkov po veljavnih predpisih niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz prvega odstavka te točke. Svet krajevne skupnosti predloži vsako leto do 15. februarja davčni upravi seznam zaposlenih v jugosla-viji z naslovi izplačevalcev osebnih dohodkov, za zaposlene v inozemstvu (zdomci) pa seznam z navedbo države, v kateri začasno dela. Za nove zaposlitve med letom, predloži svet krajevne skupnosti ustrezne po-1 datke v 30 dneh od zaposlitve zavezanca oz. čim je podatke o teh zaposlitvah zbral. 8 O uporabi sredstev zbranega krajevnega samoprispevka sestavi konec vsakega leta svet krajevne skup- ( nosti zaključni račun in ga po predhodni obravnavi na zboru občanov, predloži v potrditev konferenci krajevne skupnosti. 9 Plačila krajevnega samoprispevka v gotovini sd oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drugih dejavnosti, intelektualnih ali gospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, .mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske nad 50 let, če v gospodarstvu ni za delo sposobnega človeka. 10 Kolikor obveza krajevnega samoprispevka v delovni sili ali v prevozih ni izpolnjena, krajevna skupnost pa je zavezancu tako obveznost naložila v skladu s 6. točko — točko b, c, tega sklepa, mora zavezanec plačati za en delovni dan 150 din oziroma za eno traktorsko uro 150 din. 11 Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v KS Zg. Ščavnica. Organ samoupravne kontrole pregleda vsako leto zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka, predno ga svet KS predloži v obravnavo zboru občanov. O pregledu poroča organ samoupravne kontrole zboru občanov in konferenci KS. 12 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 20/1-77 Zg. Ščavnica, dne 29. januarja 1977. Predsednik konference krajevne skupnosti Zg. Ščavnica Jože Bauman 1. r. 103. Na podlagi 42., 43., 44., 45. in 46. člena statuta krajevne skupnosti Voličina, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in na podlagi Uspešnega referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka z dne 19. decembra 1976, po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) je konferenca krajevne skupnosti Voličina dne 2. februarja 1977 sprejela SKLEP o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje In vzdrževanje krajevnih cest na območju • krajevne skupnosti Voličina 1 Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest se na območju krajevne skupnosti Voličina v naseljih: Cer-mijenšak. Dolge njive, Gradenšak. Nadbišec. Rogoznica, Selce, Sp. Voličina, Straže. Zavrh in Zg. Voličina po*-'toljša krajevni samoprispevek (Odlok o uvedbi kra- jevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart — (Uradni list SRS, št. 4-48/72) v gotovini, delovni sili in prevozih, ki se pobira v letih 1977, 1978, 1979, 1980 in 1981. 2 Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Voličina izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila krajevnega samoprispevka. 3 Krajevni samoprispevek se uporabi za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območjih, navedenih v 1. točki tega sklepa. Vrednost del, ki bo financirana iz sredstev krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977—1981 znaša 1.323.650 din, od tega po posameznih naseljih: Čermljenšak 126.340 din, Dolge njive 38.710 din, Gradenšak 14.305 din, Nad-bi^ec 43.375 din, Rogoznica 98.870 din, Selce 223.140 din, Sp. Voličina 308.825 din, Straže 50.655 din, Zavrh 144.430 din in Zg. Voličina 274.990 din. 4 Dela bodo izvršena in financirana po programu krajevne skupnosti na predlog vaških odborov za posamezna območja. Svet krajevne skupnosti predloži letne programe zborom občanov v razpravo in potrditev. 5 Dela, ki se bodo financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka, morajo biti zaključena do 1. junija 1982. Za zbiranje sredstev po tem sklepu skrbi svet krajevne skupnosti, za izvajanje del pa vaški odbori. 6 Za financiranje potreb, navedenih v 3. členu tega odloka prispevajo občani zavezanci: a) v gotovini: — 2°/o od katastrskega dohodka kmetijske dejavnosti — 1 ®/o od čistega dohodka zavezanci davka iz Osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav, — 0,5 o/o od mesečnih neto osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin.. Osnova za odmero samoprispevka zaposlenim v inozemstvu (zdomcev) je poprečni neto osebni dohodek na območju občine v letu pred letom, za katero se odmerja samoprispevek; b) v delovni sili: — gospodinjstva do 1.000 din KD — en delovni dan — gospodinjstva od 1.001 din do 5.000 dip KD — dva delovna dneva, — gospodinjstva nad 5.000 KD — 3 delovne dni c) v prevozih — lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje. 7 Krajevni samoprispevek kmetom in obrtnikom, odmeri in pobira davčna uprava SO Lenart, obenem s splošnimi davki teh zavezancev. Krajevni samoprispevek delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov oziroma pokojnin ob izplačilu in ga vračajo krajevni skupnosti. Zavezancem, zaposlenim izven SR Slovenije, katerim izplačevalci osebnih dohodkov po veljavnih predpisih niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava SO Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz prvega odstavka te točke. Svet krajevne skupnosti predloži vsako leto do 15. februarja davčni upravi seznam zaposlenih v Jugoslaviji z naslovi izplačevalcev osebnih dohodkov, za zaposlene v inozemstvu (zdomce) pa seznam z navedbo države v kateri začasno dela. Za nove zaposlitve med letom predloži svet krajevne skupnosti ustrezne podatke v 30 dneh od zaposlitve zavezanca oziroma čim je podatke o zaposlitvi zbral. 8 O uporabi sredstev zbranega krajevnega samoprispevka sestavi konec vsakega leta svet krajevne skupnosti zaključni račun in ga, po predhodni obravnavi na zboru občanov, predloži v potrditev konferenci KS. 9 Plačila krajevnega samoprispevka v gotovini so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drugih gospodar-' skih dejavnosti, intelektualnih ali gospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov. Krajevnega samoprispevka v delu oz. nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene. matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let. občani ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo. mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske nad 50 let. če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. ' Kolikor obveza krajevnega samoprispevka v delovni sili ali v prevozih ni izpolnjena, krajevna skupnost pa je zavezancu tako obveznost naložila v skladu s 6. točko b) c) tega sklepa, mora zavezanec plačati za en delovni dan 150 din oziroma za eno traktorsko uro 80 din. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Voličina. Organ samoupravne kontrole pregleda vsakoletni zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka, predno ga svet KS predloži v obravnavo zborom občanov. O pregledu poroča organ samoupravne kontrole zborom občanov in konferenci KS 12 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 265/21-76 Voličina, dne 2. februarja 1977. Predsednik konference krajevne skupnosti Voličina Stanislav Čuček 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 104. Na podlagi 2. odstavka 12. člena v zvezi s 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67 in št. 27-255/72) in 5. alinee 153. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Be-.žigrad na 28. seji družbenopolitičnega zbora, 27. seji zbora združenega dela in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1977 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta prostorske ureditve centralnega pokopališča »Žale« v Ljubljani 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta prostorske ureditve centralnega pokopališča .Zale« v Ljubljani, ki ga je sprejel Mestni svet Ljubljana (Glasnik, št. 35/67). 2. člen Spremembo zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka je izdelal Ljubljanski urbanistični zayod pod št. 2101/76. Sprememba se nanaša na prestavitev lokacije krematorija z upravno poslovilnim programom, rekonstrukcijo Tomačevske ceste in lokacijo parkirne površine zahodno od Tomačevske ceste. , 3. člen Sprememba zazidalnega načrta je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela pri organu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, pristojnemu za urbanizem. Službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 4. Člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih Služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-694/75-5 Ljubljana, dne 31. januarja 1977. , Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. I LJUBLJANA SISKA LJUBLJANA VlC-RUDNIK 105. Na podlagi 8. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in spremembe 27/72) in na podlagi smiselne uporabe 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 34/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 153. seji dne 18. januarja 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠS 6/1 1 Javno se razgrne osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka Ss 6/1 (Glasnik, št. 7/65). Osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta sta izdelala Ljubljanski urbanistični zavod v juliju 1976 pod št. projekta 2184/76 in Studiu MSSV v oktobru 1976 pod št. projekta 230. Navedeni osnutek obravnava I. in II. fazo ureditve in izgradnje centra soseske 6 — Komandanta Staneta — v Šiški. 2 Javna razgrnitev bo organizirana od 11. 2. 1977 do 12. 3. 1977 v prostorih krajevne skupnosti Komandanta Staneta, Gotska 12 in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. POROČILO občinske volilne komisije občine Ljubljana Siska o izidu glasovanja na referendumu za samoprispevek II v Ljubljani z dne 21. novembra 1976 Občinska volilna komisija občine Ljubljana Šiška obvešča Skupščino občine Ljubljana Šiška, da so bili na glasovanju o referendumu za samoprispevek II v Ljubljani dne 21. novembra 1976 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: Na območju občine Ljubljana šiška je bilo vpisa-Jiih v volilni imenik 53074 glasovalcev v od tega jih je glasovalo za predlog je glasovalo proti predlogu je glasovalo neveljavnih glasovnic je bilo •/. 48375 ali 91,14 40718 ali 76,71 6743 ali 12,70 914 ali 1,73 Občinska volilna komisija na podlagi glasovalnih spisov ugotavlja, da je bil'na referendumu izglasovan Predlog za samoprispevek II. Občinska volilna komisija Predsednik Damjan Mozetič, dipl. prav. 1. r. Tajnik Člani Janez Kralj 1. r. Vido Ganoni 1. r. Stane Vogelnik, inž. 1. r. Ernest Bolka 1. r. 107. Na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rud-nik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem polletju 1977 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1977 se potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna za leto 1977 začasno v prvem polletju 1977 financirajo, na podlagi občinskega proračuna za leto 1976. , 2. člen V odbobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 °/o. 3, člen Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 4. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977. * 5. člen' Ta odlok velja z dnem objava v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Z dnem objave tega odloka preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 30/76). St. 402-3/77 Ljubljana, dne 27. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rednik Vili Belič 1. r. LOGATEC 108. Na podlagi 137. člena statuta občine Logatec (Uradni li^t SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1977 sprejela \ ODLOK o srednjeročnem programu izvajanja geodetskih del na območju občine Logatec za obdobje 1976—1980 1. člen S tem srednjeročnim programom geodetskih del se zagotavlja izvedba najnujnejših geodetskih del potreb- / \ nih za občino Logatec za namene prostorskega in urbanističnega planiranja, smotrnega gospodarjenja s prostorom, inventarizacijo prostora, urejanje premoženjskopravnih in davčnih razmerij, ljudske obrambe in za druge namene. , ' 2. člen Ta odlok ureja programiranje in financiranje naslednjih vrst geodetskih del: — izdelava temeljnih topografskih načrtov v manjših merilih; — izdelava temeljnih topografskih načrtov v večjih merilih; — izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav; — izdelava geodetske prostorske dokumentacije; — reprodukcija katastrskih načrtov; — razna vzdrževalna dela. 3. člen V obdobju 1976—1980 bodo na območju občine Logatec opravljene od posameznih vrst geodetskih del iz prejšnjega člena naslednje naloge: 1. Dokončna izdelava temeljnih topografskih načrtov v manjših merilih (1:5000, 1 : 10000) ■ taka, da bo celotno področje občine Logatec pokrito s temi načrti. 2. Izdelava temeljnih topografskih načrtov v večjih merilih v obsegu 300 ha v skladu z Družbenim dogovorom za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976—1980, ki so ga sklenili izvršni svet skupščine občine in Skupščine SRS. 3. Izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav, ki bo zajel vodovod, kanalizacijo (plin), električno omrežje, javno razsvetljavo in PTT omrežje za naselje Logatec — del (urbanistični načrt). 4. Pričetek del na geodetski prostorski dokumentaciji po obstoječi zakonodaji., 5. Reprodukcija katastrskih načrtov; obnovljeni bodo tisti listi, ki zgradi prenatrpane vsebine in izrabljenega papirja, postajajo neuporabni za registracijo sprememb in izdelave kopij. 6. Letna izpeljava katastrskih sprememb pri Geodetskem zavodu SI^S. 7. ' Razna vzdrževalna dela, ki jih bo potrebno opraviti v zvezi s trenutnimi potrebami urbanističnega načrtovanja in projektiranja, ter ostalimi potrebami, ni jih pa mogoče vnaprej predvideti. 4. člen Za izvedbo nalog iz prejšnjega člena bodo v letih 1976—1980 zagotovljena sredstva v višini 1,102.000 dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena v proračunu občine. Skupščina občine Logatec lahko znotraj družbenopolitične skupnosti za svoj delež sklene sporazum o sofinanciranju izvedbe nalog z zainteresiranimi. 5. člen V posameznih letih izvajanja srednjeročnega programa bodo zagotovljena sredstva začenši z 1. 1977 v. višini 1/4 sredstev iz prejšnjega člena (275.500 din). Zneski predvideni za posamezno leto, se po letu 1977 valorizirajo v višini, kot to določi Izvršni svet Skupščine občine Logatec 6. člen Sredstva iz prejšnjega člena se bodo uporabljala po letnih programih geodetskih del, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Logatec na predlog geodetske uprave Logatec, razen za dela iz 2. točke 3. člena tega odloka, ker je izvedba del urejena z družbenim dogovorom. Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, bodo prenošena v naslednje leto in se prištevajo k znesku iz 5. Člena tega odloka. 7. člen Za izvajanje tega srednjeročnega programa skrbi Geodetska uprava SO Logatec in ga v mejah tega odloka neposredno izvaja. I 8. člen Na podlagi 8. člena družbenega dogovora o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976—1980. se pooblasti Geodetski zavod SRS za izdelavo temeljnih topografskih načrtov na območju občine Logatec. Izvršni svet Skupščine občine Logatec predloži vsako 'leto skupščini občine poročilo o izvajanju tčga srednjeročnega programa. 9. člen ■ . Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/77 f Logatec, dne 31. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. MOZIRJE \ 109. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 150. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1976, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 23. decembra 1976 sprejela POSLOVNIK Skupščine občine Mozirje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1, člen • S tem poslovnikom se ureja delo skupščine in njenih zborov. Vsak zbor skupščine lahko sprejme svoj poslovnik o svoji organizaciji in delu v skladu s statutom občine in s tem poslovnikom. Zbori lahko odločajo, da sprejmejo skupni poslovnik. Komisija in druga delovna telesa skupščine delajo po določbah tega poslovnika, lahko pa si predpišejo v skladu ,s tem poslovnikom svoj poslovnik. 2. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavno- sti, kulture, zdravstva in socialnega varstva delajo s pristojnimi zbori skupščine c vprašanjih iz pristojnosti skupščine po tem poslovniku in svojem poslovniku, ki mora biti v skladu s tem poslovnikom. 3. člen Skupščina in njena telesa sodelujejo pri uresničevanju svojih nalog s Skupščino SR Slovenije in njenimi telesi. 4. člen Skupščina in njena telesa delajo tako, da omogočajo Uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in dela skupščine. 5. člen Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov in reševanja drugih zadev skupnega pomena sodelujejo skupščina in njena telesa pri izvajanju svojih nalog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. 6. člen Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda. 7. člen Delo skupščine je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi skupščina, zbor ali njuno delovno telo. 8. člen Občinska skupščina dela stalno razen v času letnega odmora. Letni odmor skupščine traja vsako leto od 15. julija do 31. avgusta. Predsednik skupščine lah-l'O tudi med letnim odmorom skliče sejo vseh zborov, Predsednik zbora, komisije ali odbora pa sejo teh teles, če to te^ja posebna potreba. 9. člen Skupščina ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog njega pa napis »Socialistična republika Slovenija*:, »Skupščina občine Mozirje«. Pečat hrani sekretar skupščine. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV \ 10. Člen Delovni ljudje in občani občine Mozirje izvršujejo v skladu z ustavo SR Slovenije in statutom občine funkcijo .oblasti in opravljajo druge družbene zadeve Po svojih delegatih v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem' ?boru Skupščine občine Mozirje. Opravljanje delegatske funkcije v zborih skupšči-ne ic samoupravna pravica in dolžmost delovpih ljudi in občanov, delegati pa so tudi doIž,ni sprejeti in opra-viti določene funkcije ali naloge, ki jim jih jo skup-ščina ali njen zbor naložil. Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov praviloma enake pravice in dolžnosti. 11. člen Opravljanje funkcije delegata v zboru skupščine in njenih delovnih teles in drugih njenih organih, kakor tudi posameznih nalog po odločitvah skupščine ali njenih organov, je častna družbena funkcija. Pravice delegatov do povračila -stroškov za delo v skupščini in njenih telesih oz. do nadomestila dohodka zagotavlja skupščina z odlokom. 12. člen Delegat sodeluje v delu skupščine in njenega zbora o zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oz. konferenca delegacij. Pri tem mora zastopati stališča, katera je sprejela delegacija oz. konferenca delegacij in pri opredeljevanju upoštevati interese in smernike svojih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter interese drugih samoupravnih organizacij, skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in glasovanju po posameznih zadevah je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine oz. zbora ,in o svojem delu v skupščini oz. v zboru obveščati delegacijo oz. konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije. ki so ga delegirale in jim je odgovoren za svoje delo. O tem je dolžan poročati in dajati ustrezna pojasnila tudi na zboru občanov in delovnih ljudi. 13. člen Delegat ima pravico in dolžnost vselej in pravočasno udeleževati se zasedanj in opravljati druge naloge po sklepih občinske skupščine ali njenih teles. Če po določitvi za delegat^ ta naknadno ugotovi, da sc zaradi nujno zadržanosti ne more udeležiti zasedanja ali drugega sestanka ali dela, mora to nemudoma sporočiti svoji delegaciji, da ta določi drugega delegata. Če nastopi zadržanost neposredno pred sejo, sestankom ali drugim delom in določitev drugega delegata ni več možna, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji in sklicatelju. Delegati družbenopolitičnega zbora morajo vnaprej ali takoj, ko je mogoče opravičiti nujne izostanke sklicatelju. 14. člen Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti morajo vsakokrat pred začetkom seje predložiti pooblastilo delegacije oz. konference delegacij. V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali za posamezne točke dnevnega reda seje zbora. Delegacije oz. konference delegacij skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar odločajo enakopravno z zbori občinske skupščine, so dolžne sporočiti najpozneje dan pred zasedanjem občinske skupščine imena, delegatov, ki se bodo udeležili zasedanja, sekretarju skupščine. 15. člen Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela^ in zbora krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na vsaki seji, ter zaradi ugotovitve sklepčnosti o tem poročata zboru. x < Potrdila o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora predlaga komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oz. posameznega delegata pred prvo sejo, ko prične opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. 16. člen Delegati imajo s pooblastilom svoje delegacije pra-.vico pregledati pri predlagatelju zadeve, katere so na dnevnem redu seje skupščine, gradivo in spise, ki so z zadevo v zvezi, od predstojnika upravnega organa ali predlagatelja pa lahkc( zahtevajo tudi dopolnilne informacije ali pojasnila, ki lahko vplivajo na eventuelno določitev stališč delegatov in delegacije. 17. člen Delegat ima pravico v svojem zboru predlagati: — izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov, odločb, sklepov in priporočil s področja zbora, amandmajev k predlogu teh aktov in obvezno razlago odlokov; — obravnavanje vprašanj s področja zbora in vprašanj, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti ali organizacije s področja zbora; — obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na politiko in delo Izvršnega sveta, na delo občinskih upravnih organov in na izvrševanje predpisov s področja zbora; — da zbor o vprašanjih, pri katerih odločanju ne sodelujejo, ki pa imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog, predlaga drugemu pristojnemu zboru svoja stališča in predloge, da o njih razpravlja in določi stališča; — izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, ki se jih voli na sejah njihovega zbora, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj alt večje število delegatov; — izvedbo ankete o vprašanjih s področja zbora; — postavljati delegatska vprašanja. 18. člen Delegat ima pravico postaviti ustno ali pismeno vprašanje izvršnemu svetu in predstojnikom občinskih upravnih organov, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti, predsedniku skupščine, predsednikom zborov in komisij ali drugih teles pa vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles ki jim predsedujejo. Na vprašanje da odgovor po možnosti še na isti seji predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik ustreznega upravnega organa oz. predsednik skupščine, zbora ali delovnega telesa, če pa to ni mogoče, pa se odgovor posreduje delegatu pismeno. . Pismeni odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje se dostavi delegatu, ki je vprašanje postavil, krajevni skupnosti oz organizaciji iz katerega delegat je. Vprašanja in odgovori, pomembni in zanimivi za vse občane pa se objavijo v Savinjskih novicah. Vprašanja in odgovori morajo biti konkretni. 19. člen Ko dobi delegat odgovor na vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Ce delegat z odgovorom na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da se vprašanje postavi kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje. 20. člen Gradivo za zasedanje občinske skupščine sprejemajo vsi delegati družbenopolitičnega zbora, vsaka delegacija oz. konferenca delegacij v tolikih izvodih kolikor delegatov šteje. Da bi mogli biti delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti zaradi opravljanja dolžnosti zadostno obveščeni o splošnih vprašanjih politike na vseh področjih dejavnosti občinske skupščine, o delu skupščine same, njenih zborov, komisij in drugih delovnih teles, o delu izvršnega sveta in c delu občinskih upravnih organov, jim mora biti na sedežu občinske skupščine na razpolago na vpogled tudi gradivo za druge seje. na katerih delegati posamezne delegacije niso sodelovali, zapisniki sej in razne uradne in strokovne publikacije, za zamotanejša vprašanja pa lahko zahtevajo tudi strokovno pomoč ustrezne skupščinske službe. , 21. člen Ce je gradivo za sejo, določen spis ali publikacija označena za državno ali uradno tajnost, mora delegat tc upoštevati ter odgovarja kot uradna oseba za kršitev uradne tajnosti. 22. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto tako, kot je določeno v 167. členu ustave SR Slovenije. Zakon določa, v katerih primerih in po kakšnem postopku je možno delegata odpoklicati. Delegat ima v skupščini pravico odstopiti. ~~ III. SKLICANJE SEJE 23. člen ' Občinska skupščina zaseda na skupnem zasedanju vseh zborov, kadar tako določa zakon, statut občine in kadar tako sklenejo zbori občinske skupščine. V vseh drugih primerih obravnavajo in odločajo o zadevah, ki so na dnevnem redu, zbori na ločenih zasedanjih. 24. člen Skupno zasedanje vseh zborov skliče in vodi predsednik občinske skupščine na lastne pobudo, na predlog enega izmed zborov, na predlog izvršnega sveta ali skupščine samoupravne interesne skupnosti. Pri vodenju zasedanja mu pomaga podpredsednik skupščine ali eden izmed nredsednikov zborov. 25. člen Zasedanje posameznega zbora skliče in vodi predsednik zbora na lastno pobudo, po sklepu zbora, na predlog delovnega telesa zbora ali občinske skupščine, predsednika skupščine, na predlog izvršnega sveta ali skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. 28. člen Prvo zasedanje občinske skupščine oz. zborov skliče predsednik občinske skupščine preteklega sklica, vodi pa jo do izvolitve predsednika skupščine oz. zborov najstarejši na zasedanju navzoči delegat. 32. člen Predlogi za vključitev posameznih vprašanj za dnevni red se dajejo za skupno zasedanje zborov predsedniku skupščine, za zasedanje zbora pa predsedniku zbora. 27. člen Verifikacijo mandatov svojih delegatov izvrši vsak zbor na predlog verifikacijske komisije, ki se voli na vsaki seji na novo. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. 28. člen Gradivo za zasedanje občinske skupščine oz. zbora rnora biti poslano delegatom temeljnih samoupravnih organizacij in krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora najmanj 15 dni pred dnem, ki 16 določen za zasedanje. V nujnih primerih lahko predsednik skupščine ozi-i'Orna zbora izjemoma skliče zasedanje skupščine oz. zbora tudi v krajšem roku. V primeru, ko odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z zbori oz. občinsko skupščino, se Pošlje vabilo z gradivom v roku iz ‘prvega odstavka i6ga člena tudi skupščinam teh samoupravnih interesnih skupnosti. Kadar razpravlja samoupravna interesna skupnost o določenem vprašanju z občinsko skup-sčino/ali s pristojnim zborom, lahko dajejo druge sa-ntoupravne interesne skupnosti svoja mnenja in stališča skupščini oz. pristojnemu zboru. • - 29. člen Predsednik občine oziroma zbora pred sklicem seje 0CRni. kateri organi in organizacije so zainteresirani za reševanje vprašanj, o katerih bo skupščina ali zbor na zasedanju razpravljal in kateri strokovnjaki lahko Prispevajo k oblikovanju mnenj in stališč skupščine oz. zbora, ter jih povabi na sejo. Z vabilom se jim pošlje tudi ustrezno gradivo. IV. DNEVNI RED 30. Člen Dnevni red za skupno zasedanje zborov predlaga Predsednik občinske skupščine, dnevni red za zasedanje zbora pa predsednik zbora. Pri pripravah dnevne- reda za skupno zasedanje se predsednik občinske skupščine posvetuje s predsedstvom, za pripravo dnev-nnga reda zbora pa tudi predsednik- nnsameznega zbora. 31. člen Predsednik občinske skupščine, kakor tudi predsedniki zborov dajo na dnevni red zasedanja tiste za-6ve oz. Vprašanja, ki so jih do sklica zasedanja pred-asali predlagatelji, ki so s statutom ali poslovnikom Pooblaščeni, da predlagajo, da se določeno vprašanje Postavi na dnevni red zasedanja. Pri sestavljanju dnevnega reda predsednik skup-ine oZ predsednik zbora upošteva predloge in ini-lative. dane s strani občinskega izvršnega sveta, dniž-^upohtičnih organizacij, delovnih organizacij'in dru-Sih samoupravnih organizacij, ter občanov. 33. člen Dnevni red skupnega zasedanja vseh zborov oe. zbora sc določi na predlog predsednika na začetku zasedanja. Na vsakem zasedanju mora biti praviloma točka dnevnega reda odobritev skrajšanega zapisnika prejšnjega zasedanja in poročilo o izvršitvi sklepov. Praviloma mora biti na vsakem zasedanju predvidena točka za postavljanje delegatskih vprašanj in za dajanje odgovorov ’ nanje. 34. člen Vsak delegat lahko tudi na seji predlaga, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red, vendar mora utemeljiti nujnost predloga. Tudi predstavnik izvršnega sveta, kakor tudi predstavnik delovnega telesa lahko na zasedanju predlaga, naj se določeno vprašanje da na dnevni red, vendar mora prav tako obrazložiti nujnost predloga. Na zasedanju se razpravlja najprej o nujnosti predloga. , V. VODSTVO SEJ IN UDELEŽBA NA SEJAH Skupno sejo zborov vodi predsednik skupščine, zasedanje zbora pa predsednik zbora. Skupno sejo dveh zborov skliče in vodi na podlagi dogovora predsednik enega izmed zborov. 36. člen Vsi delegati imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na sejah in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. O prisotnosti delegatov na seji se vodi evidenca na podlagi pooblastil delegacij, katerih delegati so. Pooblastila zbere -sekretar skupščine in jih preda komisiji za verifikacio pooblastil. Prisotnost delegatov na seji družbenopolitičnega zbora se ugotavlja na podlagi prezenčne liste. Predsednik skupščine ali zbora pred zasedanjem ugotovi, ali obstoji sklepčnost za delo skupščine oz. zbora. Skupno zasedanje zborov je sklepčno, če je na zasedanju navzočih večina delegatov vsakega zbora. Zasedanje zbora je sklepčno, če je na seji navzočih večina delegatov zbora. 37. člen Na zasedanju lahko brez pravice odločanja sodelujejo: — predsednik in člani izvršnega sveta, — predstavniki izvršnega sveta, ki niso člani izvršnega sveta, — funkcionarji upravnih organov, kadar je na dnevnem redu zasedanja obravnava aktov in vprašanj, ki spadajo v njihovo delovno področje, /J, — predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih dejavnosti in drugih organizacij, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci, — predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, kadar so povabljeni na zasedanje, da povedo mnenje o posameznih vprašanjih, . — predsedniki zborov in podpredsedniki skupščine, ki niso na zasedanju v svojstvu delegatov. 38. člen Govornikom daje besedo predsedujoči. Govornikom lahko samo predsedujoči seže v besedo in ga opomni na red. Predsedujoči mora skrbeti, da govornikom ne bo kršena svoboda govora. 39. člen . Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja ali pa so z njimi v neposredni zvezi. Če se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsedujoči pozvati, naj se drži dnevnega reda. „ Če se govornik tudi po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsedujoči odvzame besedo. 40. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka. Predsedujoči da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, o' kršitvi dnevnega reda, ali zato, da bi popravil svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot 10 minut. Če je delegat zahteval besedo zaradi kršitve poslovnika ali kršitve dnevnega reda mu predsedujoči takoj da pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, odloči o vprašanju skupščina ali zbor brez obravnave. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govornike. Na zasedanju se lahko na predlog predsedujočega ali delegata, ki ga podpre 10 drugih delegatov, ,'odloči, da sme govoriti govornik o istem vprašanju le enkrat in določi čas trajanja govorov. VI. VZDRŽEVANJE REDA 41. člen Za red na skupnem zasedanju vseh zborov oziroma na zasedanju zbora skrbi predsedujoči. 42. člen Za kršitev reda se smejo izrekati tile ukrepi: 1. opomin 2. odvzem besede in 3. odstranitev z zasedanja Opomin se izreče delegatu, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsedujoči ni dal besedo, seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji, krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe poslovnika. Opomin in odvzem besede izreka predsednik skupščine ali zbor. 43. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu, če noče poslušati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače hudo žali skupščino občine ali delegate, ali uporablja izraze, ki niso v skladu z likom delegata. Delegat sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev z zasedanja se brez obravnave izreče delegatu na zasedanju na predlog predsednika ali enega delegata, ki ga podpre še najmanj 10 drugih delegatov. Delegat zoper katerega je predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. Delegat, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz dvorane, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen. 44. člen Predsednik skiipne seje vseh zborov oziroma predsednik zbora mora obvestiti delegacijo, katere član je delegat, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. 45. člen • Predsedujoči, ki ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi kratko prekinitev. Predsedujoči lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, naj se ga odstrani z zasedanja. Če gre za večje motenje reda. lahko predsedujoči odredi, da se morajo odstraniti vsi poslušalci, ki niso delegati. , I VII. POTEK SEJE 4G. člen Ko se začne seja, lahko da predsedujoči pred prehodom na dnevni red, kratka sporočila v zvezi z delom seje in z drugimi predhodnimi vprašanji. Predsedujoči obvesti tudi o tem, kdo je vabljen na sejo in kateri delegati so opravičili svojo odsotnost. 47. člen Na začetku seje ugotovi predsedujoči skupne seje vseh zborov oz. seje zbora, ali je skupna seja vseh zborov bz. seja zbora sklepčna. Ce je podan dvom o sklepčnosti seje, lahko predsedujoči odredi ugotavljanje prisotnosti po delegatskih mestih. 48. člen Ko je sprejel dnevni red, se preide na obravnavo vprašanj po vrsti, kot so v sprejetem dnevnem redu. Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava predno se o njem odloča, razen, če je v tem poslovniku določeno, da se odloči brez obravnave. V časui seje se lahko vrstni red točk dnevnega reda menja, !če za to obstojajo razlogi in če se delegati s tem strinjajo. \ O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča brez razprave. 49. člen Na začetku obravnave vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu, lahko da predlagatelj obrazložitev ali dopolnilna pojasnila. Za tem dobijo besedo delegati in drugi udeleženci seje, ki so se javili k besedi. Kadar predsedujoči ugotovi, da bo obravnava določenih vprašanj trajala dalj časa in kadar je prijavljenih večje število govornikov, lahklo predlaga, da se omeji trajanja govorov, razen trajanje govora predlagatelja ter poročevalca. Omejitev trajanja govora lahko predlagajo tudi delegati. 50. člen Vsako vprašanje se obravnava, dokler ne pridejo na vrsto vsi prijavljeni. Obravnavo sklene predsedujoči, ko ugotovi, da ni več govornikov. 51. člen Predsedujoči lahko sejo prekine in določi dan in čas, ko.se seja nadaljuje. Predsedujoči prekine sejo, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja, zaradi pozne ure, zaradi potrebnega odmora, če je treba dobiti mnenja ter v drugih primerih, kadar to delegati sklenejo. Če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju, predsedujoči sejo konča. 52. člen Če vprašanje, ki se obravnava, ne zahteva sprejem akta, sklepa ali smernice, se lahko obravnava konča s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda skupne seje vseh zborov oz. seje zbora, predsedujoči skupne seje vseh zborov oz. seje zbora zaključi sejo. VIII. DOGOVARJANJE IN ODLOČANJE 53. člen Odločanje na zasedanjih skupščine in posameznih zborov temelji na sporazumevanju prisotnih delega-t°v. Sporazum o posamezni odločitvi je sprejet, če Predsednik skupščine oz. predsednik zbora ob povzetku razprave ugotovi, da se s tako oblikovanim zaključkom strinjajo vsi navzoči delegati in da o zaključku ni nobenega drugačnega stališča ali mnenja. 54. člen Če je o zaključku iz, prejšnjega člena med delegati kakšno drugačno mnenje ali stališče, odredi predsedujoči glasovanja. 55. člen Če predsedujoči misli, da ob sprejemanju odločitev zbori oz. zbor ni sklepčen zaradi tega, ker se je nekaj delegatov začasno odstranilo oz. zapustilo sejo, pre-Vei"i sklepčnost seje s poimenskim klicanjem delegatov. . Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi pre-Verjanja, ponovno pokličejo delegati, za katere je ozna-oeno, da niso navzoči. 5(1. člen Glasovanje se opravi tako. da predsedujoči skupne Seie zborov oz. seje zbora pokliče delegate v zboru, naj Se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti Predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja. Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsedujoči, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru katerega zahtevo podpre najmanj še deset delegatov. • Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem se je glasovalo, sprejet ali zavrnjen. Za glasovanje v primeru, ko skupaj z zbori občinske skupščine odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se smiselno uporabljajo določila poslovnika, ki se nanašajo na glasovanje. V 57. člen Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje, če tako določa zakon, statut ali če to zahteva najmanj 1/3 delegatov skupščine ali zbora. Tajno glasovanje se opravi z listki. 58. člen Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov, razen, če zahteva zakon drugačno večino. 59. člen O predlogih danih na seji, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlagani. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se amandmaji nanašajo. Če je na posamezne člene danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od prvotnega predloga in po tem kriteriju o nadaljnjih amandmajih. Če je dan amandma na amandma, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan na amandma. 60. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen, oziroma razglasi, kateri kandidati so izvoljeni. IX. ZAPISNIK 61. člen O delu na skupni seji vseh zborov in o delu posameznega zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti predloge, ki so bili dani na seji in o sklepih, ki so bili sprejeti. Delegat, ki je na seji zastopal posebno mnenje,-idhko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik. V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih. Za zapisnik skrbi sekretar občinske skupščine. Skrajšani zapisnik seje skupščine oz. zbora se pošlje v obravnavo delegacijam z gradivom za prihodnjo sejo skupščine oziroma zbora. 62. člen Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji. ,\ O. utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik, o zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe. Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah uradno zaznamovane spremembe, velja za sprejetega. Sprejeti zapisnik skupne seje vseh zborov podpišeta predsednik skupščine in sekretar, zapisnik zbora pa podpišeta predsednik zbora in sekretar skupščine. 63. člen Delegat, katerega govor, poročilo ali izjava je v sejnih zapisnikih lahko pred njihovo objavo zahteva redakcijske popravke, nima pa pravice, da bi besedilo bistveno spremenil. V dvomljivih primerih odloči o popravku sejnih zapisnikov predsedujoči skupne seje vseh zborov oz. predsedujoči zbora. 64. člen Zaradi lažjega in doslednejšega sestavljanja zapisnikov sej se poteki sej zborov skupščine fn posameznih zborov snemajo na magnetofonski trak. X. PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE. PREDSEDNIKI ZBOROV IN SEKRETAR SKUPŠČINE 65. člen Skupščina ima predsednika, ki sc izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik skupščine predstavlja skupščino, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje dela. Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke in druge splošne akte. skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini ter izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določi statut, ta poslovnik in posebni predpisi. Predsednik podpisuje odloke in druge akte določene s tem poslovnikom. 66. člen Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Ce je predsednik skupščine zadržan ali odsoten ga nadomešča podpredsednik. Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in podpredsednika zbora, ki se izvolijo izmed delegatov posameznega zbora. 67. člen Predsednika in podpredsednika skupščine se voli za štiri leta Predsedniku in podpredsedniku skupščine preneha funkcija, če jima pred potekorh časa, za katerega sta bila izvoljena, preneha mandatna doba. XI. PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE 68. člen Predsedstvo skupščine sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta, sekretar skupščine ter predsedniki skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. kadar se razpravlja o zadevah o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Na sejo predsedstva sc lahko povabi tudi predsednike družbenopolitičnih organizacij v občini. 69. člen Predsedstvo skupščine: f\— obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti: — skrbi za sodelovanje skupščine s Skupščino SR Slovenije; — skrbi za izvajanje poslovnika skupščine; — vodi pregled nad izvajanjem sklepov sprejetih na sejah skupščine oz. zborov, ter v ta namen sprejema določene sklepe: — skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov; — razlaga določbe poslovnika skupščine in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine; — sprejema stališča o drugih s poslovnikom skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov. — odloča o natisu odlokov in drugih aktov, ki se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja; — usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore; — predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost; — spremlja delo delovnih teles skupščine in zbo- rov in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi teh teles; \ — skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi,^ krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega 'dela in dragimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; — določa sredstva, ki naj bodo v predlogu občinskega proračuna zagotovljena za delo skupščine in njenih teles; — opravlja druge zadeve določene s tem poslovnikom. 70. člen Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve 2 njihovega delovnega področja: člani predsedstva Pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh .zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles. Če posamezen predlog akta. poročilo, dokumentacija. povzetek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini in ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo skupščine tako gra- divo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja predsedstvo dodeli gradivo v obravnavo zborom. 71. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. • Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. Sekretar skupščine pomaga predsedniku skupščine pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine. 72. člen z Predsedstvo skupščine opravlja naloge in zadeve s svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja, z zavzemanjem stališč in s sprejemanjem sklepov do določenih zadev. ; 73. člen Sekretar skupščine ima predvsem naslednje prav-vice in dolžnosti: — skrbi za opravljanje administrativno 'tehničnih nalog za skupščino in njena telesa; — skrbi za vodenje evidence, arhiva in druge dokumentacije za skupščino in njena telesa; — opravlja druge zadeve določene s tem poslovnikom. 74. člen Sekretar skupščine dela po navodilih predsedstva skupščine. Sekretar je za opravljanje delovnih dolžnosti neposredno odgovoren predsedniku skupščine in skupščini. Pogoje, ki jih mora imeti oseba na delovnem mestu sekretarja skupščine, določi predsedstvo skupščine s svojim aktom. XII. KOMISIJE SKUPŠČINE 75. člen Za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz delovnega področja skupščine, ima skupščina stalne in občasne komisije. Stalne komisije skupščine in njih naloga so določene s statutom občine. Druge stalne in občasne komisije in njih naloge določi skupščina z aktom o ustanovitvi. 76. člen Komisije skupščine se ustanovijo z nalogo, da; — ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pHpombe. ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine; — proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo-odlokov in drugih aktov, osnutke in predloge odlokov In drugih splošnih aktov; — ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij oz. konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori; — dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu . in občinskim upravnim organom in organizacijam; — proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov. 77. člen V zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje oziroma zborov in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejali zborov določi poročevalec izmed članov komisije, ki na seji zbora oziroma zborov pojasni stališča, mnenja, predloge in pripombe konflisij e. Poročevalec se na seji zbora izreče v imenu komisije o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah o poročilu; brez pooblastila komisije pa ne more spremeniti ali umakniti poročila. 78. člen Če se med obravnavo pojavi vprašanje, o katerem komisija ni zavzela svojega stališča, lahko zbor zahteva, naj se obravnava o tem vprašanju odloži, da bo komisija o njem zavzela svoje stališče ali pa v takem primeru ustanovi delovne skupino izmed delegatov v zboru. V tej skupini sodeluje predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni sam predlagatelj. 79. člen Komisijfe, ki spremljajo stanje na posameznih področjih, v okviru svoje pristojnosti sodelujejo z izvršnim svetpm in njegovimi telesi ter občinskimi upravnimi organi pri obravnavanju zadev in pripravljanju rešitev. 80. člen „Komisija ima predsednika in namestnika predsednika ter določeno število članov. Predsednik komisije organizira in vodi delo komi- \ sije. 81. člen Komisija dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na pobudo delegacij, na lastno pobudo, na pobudo članov komisije oz. delegatov v zboru. Komisija lahko dela in sklepa, če je na seji navzočih večina članov. 82. člen Komisija lahkp zahteva od izvršnega sveta ali občinskega upravnega organa, da njegovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar je na dnevnem redu seje predlog izvršnega sveta oziroma kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja občinskega upravnega organa. 83. člen Komisija lahko zahteva od izvršnega sveta obvestilo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje komisije, če se nanaša na delovno področje izvršnega sveta. Komisija ima pravico zahtevati od občinskih upravnih organov obvestila m pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebujejo za delo. Komisija ima pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti ki izvršujejo javna pooblastila v zadevah pomembnih za občino, če se nanašajo na njihovo dejavnost pri izvrševanju javnih pooblastil. XIII. IZVRSNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI Izvršni svet — sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine 84. člen Pri izvrševanju svojih s statutom občine in odlokom določenih lunkcij izvršni svet: • — predlaga skupščini določanje politike ter izdajo odlokov in drugih splošnih aktov; — daje skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih pošljejo skupščini pooblaščeni predlagatelji In lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov; — predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila skupščina m izvrševanjem odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejemajo stališča o teh vprašanjih; — daje skupščini mnenja in predloge o satnou-pravnih m drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje skupščina: — sme zahtevati, da pristojni zbor prouči določena 'vprašanja in predlagati, da sprejme o teh vprašanjih pristojni zbor stališča; — ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščinskih teles in prek predsednikov prispevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu teh sej; — daje odgovore na vprašanja delegatov in pojasnila na vprašnja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori in delovna telesa skupščine in zborov; — lahko predlaga pristojnemu zboru skupščine, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, na kateri bi razložil svoja stališča. 85. člen Izvršni svet omogoča delovnim telesom 'skupščine in zborov sodelovanje pri pripravah odlokov in drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in v občinskih upravnih organih ter o poteku teh priprav obvešča skupščino in njene zbore. 86. člen Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike izvrševanja odlokov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti. 87. člen Da se zagotovi sodelovanje skupščine in zborov ter njihovih delovnih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva. Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini / 88. člen Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta. Izvršni svet lahko določi svojega člana, da ga predstavlja glede posameznega vprašanja v skupščini ali njenih telesih. Izvršni svet lahko določi svoje posamezne člane za stajne predstavnike v posameznih delovnih telesih ali za stalne predstavnike glede posameznih vprašanj. Ko se v zborih in delovnih telesih skupščine obravnavajo odloki in drugi akti, lahko za dajanje obvestil in pojasnil izvršni svet določi tudi pooblaščence izmed strokovnih delavcev v občinskih upravnih organih. 89. člen Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega akta skupščine ali z osnutkom oz. predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, katere svoje predstavnike' in pooblaščence je določil za'posamezne zbore, njihova delovna telesa in delovna telesa skupščine. Poročanje izvršnega sveta skupščini 90. člen Izvršni svet poroča skupščini na-lastno pobudo ali na zahtevo zborov o svojem delu, 'zlasti o izvajanju politike skupščine, bodisi v celoti ali v posameznih vprašanjih; o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja; izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina in o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil. Predsedstvo skupščine lahko zahteva, naj izvršni svet poroča skupščini o vseh ali o posameznih vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega'člena. Odgovornost izvršnega sveta 91. člen > Vsak zbor lahko začne s stališča svojega delovnega področja obravnavati vprašanja o delu izvršnega sveta, zlasti o izvajanju politike in izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine, kot tudi o usmeritvi in uskladitvi dela občinskih upravnih organov, za kar je izvršni svet odgovoren. Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi o obravnavanju drugih zadev o katerih razpravlja zljor. 92. člen Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča" o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike, in z izvrševahjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu; določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za spivjem do- ločenih ukrepov, za predložitev poročil ali predlogov aktov ali za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi v nasprotju s statutom občine, zakoni, odloki in drugimi predpisi. 93. člen Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen. Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice. Če je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice obvesti predsednik zbora o tem predsednika ostalih dveh zborov in predsednika skupščine. Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu. 94. člen Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice. Ce je na skupnem asedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti. 95. člen Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odlokov ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ’ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlog odloka ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnegp sveta. O vprašanju zaupnice, ki jo predlaga izvršni svet odločajo zbori na skupnem zasedanju. 96. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov čl^n. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti Predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, pdsameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov. Izvršni svet. predsednik izvršnega sveta oz. njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži. 97. člen Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, razrešilo zbori skupščine dolžnosti vse člane izvršnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravila izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega Izvršnega sveta. Postopek obravnave interpelacije (postopek obravnave javnega delegatskega vprašanja v skupščini) 98. člen Najmanj deset delegatov v kateremkoli zboru skupščine lahko vloži interpelacijo na podlagi sklepa delegacij v svojem zboru, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj' se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo v zboru delegati, ki so jo vložili. delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora. Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj" predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine. 99. člen Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svoj lipi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo. Interpelacijo in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebno točko dnevnega reda. Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na dnevni red orve seje po pretčku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo. 100 člen Pooblaščeni delegat skupine delegatov, ki je vložila interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazjo-žiti interpelacijo. Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji obrazloži paročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo. 101. člen Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu švetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahke dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 102. člen Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave. XIV. OBČINSKI UPRAVNI ORGAN 103. člen Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega' področja zahtevajo od občinskih upravnih organov: — da proučijo posamezna vprašanja s svojega področja in da o tem poročajo; — da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja; — da pripravijo odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina; — da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles; — da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov, drugih predpisov s svojega delovnega področja; — da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati, spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov skupščine in njihovih delovnih teles. 104. člen Delovna telesa skupščine oziroma zborov obveščajo občinske upravne organe o sejah, na katerih bodo obravnavali vprašanja z njihovih delovnih področij, zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na teh sejah. 105. člen Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov oziroma njihovi namestniki imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora skupščine oziroma delovnega telesa skupščine ali zbora, kadar se razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja občinskega upravnega organa. Na seji zborov oz. zbora in delovnega telesa skupščine dajejo ti funkcionarji obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dati obvestilo in pojasnilo tudi pismeno. 106. člen x Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravni organov. poročajo na zahtevo zborov ali na lastno pobudo skupščini o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o drugih vprašnjih s svojega delovnega področja ter o delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo. Za poročanje o zadevah iz prvega odstavka tega' člena lahko sodelujejo na sejah zborov in na sejah delovnih teles skupščine oziroma zbora kot predstavnik občinskega upravnega organa tudi drug funkcionar v tem organu, če je za to posebej določen. XV. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 107. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo, enakopravno s pristojnim zborom občinske skupSči-ne o vprašanjih iz teh področij, ki so v pristojnosti cibčinske skupščine. 108. člen V primeru iz prejšnjega člena prejmejo vabilo z ustreznim gradivom v roku iz 28. člena tega poslovnika ludi delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. 109. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti morajo gradivo obravnavati, o njem zavzeti ustrezna stališča in mnenja ter jih posredovati občinski skupščini oziroma pristojnemu zboru. XVI. AKTI SKUPŠČINE OBČINE 110. člen Zbori občinske skupščine sprejemajo statut, družbeni načrt občine, resolucije, priporočila, odloke, proračun in zaključni račun splošne porabe občine. Zbori občinske skupščine in njihova delovna telesa lahko sprejemajo tudi sklepe. Zbori občinske skupščine lahko dajejo smernice. Občinska skupščina daje pobude in sodeluje pri sklepanju družbenih, dogovorov. 111. člen Odloke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča. Obvezne razlage odlokov dajejo zbori skupščine, ki so sodelovali pri sprejemanju odlokov. 112. člen Z resolucijo se opozarja na stanje, probleme in potrebe na posameznem področju družbenega življenja in določa politika, ki jo je potrebno izvajati na tem področju in ukrepe za njeno izvajanje. . 113. člen S priporočilom se opozarja na koncu posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izraža stališče občinske skupščine glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanju medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, združenj in skupnosti glede vprašanj, ki so za njih skup-, nega pomena in vprašanj samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne orgahizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. 114. člen Sklepe sprejema skupščina kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnostih ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skup-ščina občine po statutu, po zakonu in o tem poslovniku. Vsak zbor občinske skupščine lahko v okviru svojih pristojnosti sprejema sklepe o svojem delu oziroma delu delovnih teles, kakor tudi o delu strokovnih služb za potrebe zbora in svojih delovnih teles. Delovna telesa občinske skupščine oz. zborov lahko sprejemajo le sklepe o svojem delu. 115. člen Sklepi se pošljejo organom in organizacijam, na katere se nanašajo. Sklepi s katerimi izvršuje skup-Sčina svoje pravice pa se objavijo. 116. člen S smernicami se določijo obveznosti izvršnega sveta in upravnih organov glede izvrševanja odlokov, Predpisov in drugih splošnih aktov, dajejo navodila za izvrševanje drugih zadev iz njihove pristojnosti ter se na druge načine usmerja njihovo delo. 117. člen Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je to z zakonom ali odlokom določeno ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Zbori, v katerih enakopravno oziroma samostojno Pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora, določijo delovno telo, ki bo sodelovalo pri Pripravi družbenega dogovora in bo potem, ko bo s Podpisniki doseženo soglasje glede vsebine družbenega dogovora, predložilo besedilo družbenega dogovora. v odločanje pristojnim zborom. Družbeni dogovor podpiše v imenu skupščine, predsednik skupščine ali funkcionar skupščine po poobla-stilu predsednika skupščine. 118. člen Akte, ki so sprejeti na skupnem zasedanju zborov, Podpiše predsednik občinske skupščine. Akte ki, jih sprejemata .zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti, podpiše predsednik skupšči-ne In predsedniki posameznih zborov. Akte, ki jih sprejemajo zbori občinske skupščine samostojno podpiše predsednik zbora, razen odlokov, ^1 jih podpiše predsednik občinske dmnščine in predsednik zbora. 119. člen ■ - Na izvirniku odlokov in drugih aktov ter na obvezne razlage odlokov se pritisne pečat občinske skupščine. Z izvirnikom odloka oziroma drugega akta občin- skupščine ali obvezno razlago odloka je mišljeno besedilo odloka oziroma akta oz. obvezne razlage, ki ie bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike bdi okov in drugih aktov občinske skupščine ter obvezne razlage aktov, hrani sekretar skupščine. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar občinske skupščine. 120. člen Odloki in drugi akti občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem listu SRS. Odloke in druge akte občinske skupščine ter obvezne razlage odlokov pošilja v objavo sekretar občinske skupščine. Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka, popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, drugega akta oziroma obvezne razlage. 1. Postopek za izdajo odloka 121. člen Odlok se sprejme v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. 122. člen Odlok lahko predlaga. vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine, ki sodeluje v delu skupščine in delovno telo skupščine oziroma zbora iv nadaljnem besedilu: predlagatelj). Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka tudi v zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora. 123. člen Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov določi, kateri zbori so za obravnavo in sklepanje v predloženem odloku pristojni Ce osnutka odloka oziroma predloga odloka ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine osnutek odloka oz. predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru in telesih zbora. 124. člen t Predlagatelj mora biti povabljen na zasedanje zbora in ima pravico dati kratko dopolnilno obrazložitev osnutka oz. predloga odloka ter dajati pojasnila in svoja mnenja. 2. Osnutek odloka 125. člen Postopek za izdajo odloka se začne z osnutkom odloka. Osnutek odloka se predlaga v obliki pravnih določb ali tez in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z odlokom, razlage, ki utemeljuje potrebo po novem odloku oz. po njegovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal, načela s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo'doseči, rešitve in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev;'materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samou- pravne organizacije m skupnosti ter za občane: nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravne organizacije in skupnosti in občani; druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok. Osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine osnutka odloka. 126. člen Na podlagi stališč, ki so se izoblikovale v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah k osnutku odloka, zavzemajo pristojiii zbori skupščine stališče k temu, ali je odlok potreben. Ce zbori spoznajo da predlagani odlok ni potreben, osnutek odloku s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelju o tem sklepu. Če pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, preidejo na.obruvnavo posameznih členov ali tez. / 127. člen Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka'in ga-pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati zbor s sklepom določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga cdloka ustanoviti poseben odbor oz. drugo delovno telo zbora. Hkrati določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka. Zbor lahko tudi določi, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo. 3. Predlog odloka 128. člen Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč in mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev. 4. Obravnava predloga odloka v skupščini oz. zboru 129. člen Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Predno zbor preide na načelno obravnavo, lahko obrazloži stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje predstavnik predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles oz. zborov. č 130. člen Po končani načelni obravnavi zbor odloča o amandmajih. Pri odločanju o amandmajih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti. 131. člcr. Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oz. posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepan odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebrto soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so, sc pojavila ob obravnavi predloga odloka. Ce zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v- zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo. 132. člen Zbor, ki ne odloča o odjoku, je pa predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče. 5. Amandmaji 133. člen Predlog za dopolnitev ali spremembe odloka tv nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 122. členu tega poslovnika pravico predlagati odlok. * 134. člen Amandma k predlogu odloka je treba praviloma poslati predsedniku zbora na sedež občinske skupščine najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka. Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedniku pristojnih zborov predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, izvršnemu svetu ter vsem tistim, ki se jim pošilja gradivo za sejo zborov skupščine. t 135. člen Delegat, katerega predlog podpre še najmanj 5 delegatov petih delegacij v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu Odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora bili pismen. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zborov oz. zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu odloka, ki ga ni sam predr lagal, vse dokler ni končana obravnava predloga. 6. Odločanje pri sprejemu odloka 136. člen Vsak zbor odloča o osnutku oziroma predlogu odloka na seji, na kateri je navzoča večina dclgatov v zboru. 137. člen Da bi za odločitev o predlogu dosegli dejegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. O tem. da naj se prpVeri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji odloči predsedujoči, 131 člen Zbor odloča o amandmaju in sprejema odlok z večino glasov vseh navzočih v zboru, če se s statutom občine ne zahteva večja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov. 7. Skrajšanje rokov in združevanje faz v postopku za izdajo odloka \ , 139. člen Ce ne gre za obsežne in zahtevne odloke lahko na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščine ali zbora ali na pobudo predsedstva skupščine zbor skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oz. obravnava in dokončno odloča o odloku tako, da združi obe fazi sprejemanja odloka. 140. člen Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahteva-19 interesi ljudske /obrambe, državne varnosti, narav-n° nesreče in druge izredne potrebe. 141. člen Če pristojni zbor sprejme predlog, naj bo odlok Izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati pAsdlog. Ce predlog odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. 145. člen Če zbor ne sprejema predloga, naj se odlok izda Po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje osnutka oziroma Predloga odloka. >( 8. Sprejem odloka 143. člen Odlok, pri katerem sprejemanju enakopravno so-delujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, Če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. 144. člen Potem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti Predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju' odloka. Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu. 9. Usklajevalni postopek 145. člen Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spor-Poga vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga ali predlog ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se postavi skupna komisija V ka-tero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne inte-rosne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne spre-mejo njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno ,da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti oziroma izvršnega sveta. Po sklepu zborov oziroma zborov in skupščine samoupravne interesne skupnosti pa lahko že prej. 146. člen Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko Izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če mehi, da bi lahko zaradi tega’ ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda. 147. člen V primeru, če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupnem zasedanju vseh zborov občinske skupščine. Zbori občinske skupščine na skupnem zasedanju veljavno sklepajo o predpisu o začasnem ukrepu, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Predpis d začasnem ukrepu velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. f 148. člen Če se tudi na skupnem zasedanju zbori ne zfedini-jo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta, po sklepu zborov pa lahko že prej. 149. člen Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne zedinita z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne more pristojni zbor oziroma ne moreta pristojna zbora urediti tega vprašanja s predpisom ali drugim splošnim aktom. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti. 10. Postopek za sprejem drugih aktov 150. člen Kakor važnejši odloki se sprejemajo v dveh fazah tudi družbeni plan občine in občinski proračun. Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo odloka v zadnji fazi. \ Pristojni zbori sklenejo, da bodo tudi posamezne take akte obravnavali v fazi osnutka in v fazi predloga. 11. Javna obravnava odloka 151. člen Pristojni zbor lahko sklene, da se da osnutek predloga odloka v javno obravnavo. Nosilec javno -obravnave je Socialistična zveza delovnih ljudi. Če zbor odloči, da da odlok v javno obravnavo, s sklepom: — določi besedilo odloka, ki bo dano v javno razpravo; — določi delovno telo zbora, ki bo sodelovalo s SZDL in spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru; — določi rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo. 152. člen Ko sprejme poročilo SZDL o poteku javne obravnave in poročilo delovnega telesa zbora o rezultatih javne obravnave, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne obravnave. XVII. POSTOPEK PRI VOLITVAH. IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH, IN ODPOKLICU a) Splošne določbe 153. člen Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina delegatov v zboru. Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podpre najmanj devet delegatov, da se glasuje tajno. Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Volitve vodi predsednik posameznega zbora; pri delu mu pomaga sekretar skupščine in po potrebi dva ali trije na seji izvoljeni delegati. Delegat glasuje z glasovnicami na ta način, da obkroži številko pred imenom kandidata. Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval ni veljavna. 154. člen t Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru. Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed vseh delegatov v zboru. 155. člen , Če kandidat oziroma kandidati niso izvoljeni v enem od zborov z večino po prejšnjem členu, se ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zborih, ko se predloži nov predlog kandidature. b) Volitve predsednika in podpredsednika skupščine 156. člen Kandidaturo za predsednika občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL. Predlog kandidature za predsednika občinske skupščine mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka. Predlog se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij, delegacijam krajevnih skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti, ter delegatom družbenopolitičnega zbora obenem s sklicem seje. Predsednik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature ustrezno obrazložiti. 157. člen Volitve predsednika skupščine se opravijo na skupnem zasedanju vseh zborov. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih več kot 2/3 delegatov vsakega zbora. 158. člen Predsednik skupščine se voli po istem postopku, kot velja za izvblitev predsednika skupščine. Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine se primemo uporabljajo določbe tega poslovnika 0 predlaganju kandidata za predsednika skupščine. c) Volitve izvršnega sveta 159. člen Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL. Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. ' 160. člen Volitve predsednika izvršnega sveta se opravijo na skupnem zasedanju vseh zborov. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih 2/3 delegatov vsakega zbora. 161. člen Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. 162. člen Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena podpredsednika in članov izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega sveta n&j občinska skupščina imenuje za predstojnike občinskih upravnih organov. 163. člen V listi se glasuje v celoti tako. da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej. Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. d) Volitve skupnih delovnih teles skupščine 164. člen Predsednika in člane stalnih teles občinske skupščine volijo zbor združenega dela, zbori krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno. Volitve se opravijo na skupni seji vseh treh zborov. 165. člen Na skupni seji vseh zborov občinske skupščine se voli predsednik komisije ter člani. Predlog za izvolitev skupnih delovnih teles občinske skupščine sestavi komisija za volitve in imenovanja. Predstavnik komisije za volitve in imenovanja ima pravico na seji predlog obrazložiti. Volitve komisij so praviloma javne. V primeru če to zahteva en delegat, ki ga podpre najmanj še 10 delegatov so volitve tajne. IfiG. člen O vseh predlogih, ki lih posreduje komisija za volitve in imenovanja zborom občinske skupščine v odločitev, mora komisija predhodno dobiti stališče o predlaganih kandidatih za izvolitev, imenovanje ali razrešitev v posameznih organih občinske skupščine, od koordinacijske komisije za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. ki dobi ustrezna mnenja od krajevnih in drugih činiteljev. e) Volitve in imenovanja funkcionarjev občine in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali akt skupščine 167. člen Funkcionarje občine in druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali akt skupščine in ki jih volijo, imenujejo oziroma dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi zbori skupščine, se jih voli in imenuje na predlog komisije za volitve in imenovanja, kolikor ni z zakoAom in drugimi predpisi ali tem poslovnikom drugače določeno, po predhodnem mnenju izvršnega sveta. f) Postopek za razrešitev 168. člen Predsednik izvršnega sveta skupščine lahko predloži vsem zborom skupščine razrešitev posameznih čla-^ nov sveta in predstojnikov občinskih upravnih organov in izvolitev novih, po postopku, ki velja za volitve izvršnega sveta. 169. člen Postopek za razrešitev drugih skupščinskih funkcionarjev. ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori skupščine, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oz. imenovanje ali komisija za volitve in imenovanje. 170. člen Pri odločanju o razrešitvi funkcionarjev občinskih organov lahko zbori skupščine določijo osebo, ki bo na-domestovala funkcionarja, ki se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja. 171. člen Določbe tega poslovnika, ki se nanaštijo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljdjo tudi v postopku za razrešitev. a) Volitve v organe republiške in zvezne skupščine 172. člen Volitve delegatov v družbenopolitični zbor skup-$čin^ SR Slovenije se opravijo na seji družbenopoli- tičnega zbora skupščine, volitve delegatov v zvezni zbor Skupščine SFRJ in volitve članov predsedstva SRS pa na skupni seji vseh zborov. Skupno sejo vseh zborov skupščine za glasovanje o listi za člane predsedstva SR Slovenije in o listi kandidatov za delegate v zvezni zbor skupščine SFRJ skliče predsednik skupščine. Volitve se opravijo po postopku določenim z zakonom. XVIII. SODELOVANJE SKUPŠČINE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI i 173. člen Skupščina in njena delovna telesa lahko sodelujejo pri uresničevanju delegatskega sistema, poleg v tem poslovniku predvidenih oblik dela z delegati, še z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in slcupnostmi. Sodelovanje z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles skupščine in zborov; pri strokovni pripravi predlogov in drugih splošnih aktov oz. drugih gradiv; s skupnimi sestanki in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. 174. člen Na seje delovnih teles se lahko povabi predstavnike organizacij združenega dela in'drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi sodelovali pri proučevanju splošnih vprašanj, ki se nanašajo na položaj na posameznih področjih družbenega življenja, ali drugih vprašanj, pomembnih za delovne ljudi in njihove organizacije in skupnosti, in da bi se delovna telesa seznanila z njihovimi stališči, mnenji in predlogi o teh vprašanjih. - j XIX. SODELOVANJE SKUPŠČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI 175. člen Skupščina lahko razvija pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih tudi druge oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami. Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami se uresničuje zlasti z izmenjavo mnenj in stališč; s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah delovnih teles skupščine in zborov; z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv; z ustanovitvijo skupnih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena; z organiziranjem skupnih sestankov; z organiziranjem javnih razprav in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. / XX. SODELOVANJE SKUPŠČINE S SKUPŠČINO SR SLOVENIJE 176. člen Poleg predvidenih oblik sodelovanja pri uresničevanju delegatskega sistema lahko sodeluje skupščina s Skupščino SR Slovenije še tako, da ustanavlja skupščina in njeni zbori ter Skupščina SR Slovenije delovna telesa za proučevanje stanja in pojavov v občini in za sprejemanje ustreznih ukrepov. Za obravnavo posameznih vprašanj so lahko organizirani posebni skupni sestanki in posvetovanja s predstavniki Skupščine SR Slovenije in njenimi telesi ter z drugimi republiškimi funkcionarji, vabijo predstavnike delovnih teles na sestanke, skupščino, jim pošiljajo potrebna gradiva in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. XXI. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES 177. člen Skupščina oziroma njeni zbori sprejemajo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program. Delovni program skupščine kot celote sestavljajo delovni programi zborov. 178. člen Zadeve iz programov zborov, v katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, so sestavni del programov teh skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. 179. člen Skupščina oziroma zbori sprejemajo programe za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje. Na podlagi delovnega programa določi vsak zbor tudi operativni delovni načrt svojega dela. Operativni delovni načrti določijo naloge in zadeve, ki jih bo zbor opravil v posameznem trimesečnem obdobju. 180. člen Pri sestavljanju delovnega programa se upošteva predloge delegacij temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, konferenc delegacij, delovnih teles skupščine in zborov, predsednika skupščine, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti, kakor tudi program Skupščine SR Slovenije. ' 181. člen Delovni program mora biti sestavljen tako: — da omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja; — da so v njem razvidne prioritetne nalogč; — da omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je sprejela skupščina. 182. člen Delovni program zbora vsebuje poleg tematskega tudi program s področja normativne dejavnosti občinske skupščine. \ 183. člen Predlagatelji odlokov ali drugih aktov ter nosilci drugih nalog, ki so določeni v delovnem programu skupščine, predložijo skupščini te akte oziroma gradiva v rokih določenih s programom. Ce zaradi upravičenih razlogov predlagatelj teh aktov pravočasno ne predloži, obvesti o tem skupščino in navede razloge, zaradi katerih ni mogel izvesti programirane naloge v predvidenem roku. XXII. JAVNOST DELA SKUPŠČINE 184. člen Skupščina obvešča javnost1 o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Predlogi aktov oziroma gradiva, ki jih obravnava skupščina, se objavljajo v skladu s tem poslovnikom. 185. člen Predsedstvo skupščine določi način objavljanja aktov glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način. 186. člen Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles skupščine in zborov, v prostorih, ki so določeni za ta namen. Na skupni seji zborov skupščine in na sejah vsakega izmed zborov skupščine ter na sejah delovnih teles se lahko sklene, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupnih sejah zborov skupščine in obveščati javnost o njihovem delu. Skupščina občine oziroma zbori, delovna telesa skupščine lahko sklenejo, da smejo predstavniki tiska in drugih virov informacij prisostvovati sejam skupščine ali zborov in delovnih teles skupščine tudi takrat, ko se na sejah obravnavajo posamezna vprašanja brez prisotnosti javnosti. O teh vprašanjih lahko poročajo javnosti le tista obvestila, za katera tako sklene skupščina oziroma zbori. 187. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na sejah delovnih teles skupščine in zborov. Delovna telesa lahko določijo pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah. 1188. člen Za obveščanje javnosti, ?a uresničevanje pravic in dolžnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja in za zagotovitev pogojev za njihovo delo v skupščini skrbj v skladu s tem poslovnikom sekretar skupščine. XXIII. KONČNE DOLOČBE 189. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, neha veljati začasni poslovnik Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/74). I 190. člen / Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-1/76 Mozirje, dne 31. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. Predsednik Družbenopolitičnega zbora Jože Rakun 1. r. Predsednik Zbora združenega dela Kristian Planovšck 1. r. Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Lojze Plaznik 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 110. Po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in izida referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Črešnjevec z dne 23. januarja 1977 je zbor delegatov sprejel SKLEP o uvedbi plačevanja krajevnega samoprispevka na ' območju krajevne skupnosti Črešnjevec 1. člen Zavezanci za plačilo samoprispevka so vsi občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Črešnjevec iz nasplji: Črešnjevec, Vrhloga, Trnovec, Brezje pri Slov. Bistrici, Pretrež, Farovec in Lokanja vas) stalno prebivališče, lastne dohodke, zdomci in vsi ostali občani. ki imajo imovino na območju krajevne skupnosti Črešnjevec in živijo izven nje. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1977 do 28. februarja 1982. leta, ter je namenjen za realizacijo srednjeročnega programa krajevne skupnosti Črešnjevec. 3. člen Krajevni samoprispevek plačajo zavezanci v naslednji višini: — 1 Vo iz čistega osebnega dohodka iz delovnega razmerja; — 2 o/o od ostanka dohodka občani, ki opravljajo Kospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki); - — 8 ”/o od katastrskega dohodka gozdnih in ne- gozdnih površin; — 1 o/o osebni, invalidski in družinski upokojenci od izplačanih pokojnin; — občani, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti plačajo* 1.000 din letno; — občani, ki živijo izven krajevne skupnosti, pa imajo imovino (stanovanjsko hišo, hišo v izgradnji ali gospodarsko poslopje) na območju krajevne skupnosti plačajo 1.000 din letno. 4. člen Denarna sredstva se nakazujejo krajevni skupnosti Črešnjevec na račun 51810-842-048-794 krajevna skupnost Črešnjevec. 5. člen Način pobiranja samoprispevka: — samoprispevek iz rednega delovnega razmerja obračunavajo izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakem izplačilu in odvedejo na poseben račun krajevne skupnosti Črešnjevec; — za občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in zavezance za plačilo samoprispevka od KD gozdnih in negozdnih površin, obračunava in odvaja davčna uprava SO Slov. Bistrica; — za upokojence obračunava in odvaja samoprispevek skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja na poseben račun pri krajevni skupnosti Črešnjevec; — občani, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju KS Črešnjevec in občani, ki imajo stalno bivališče izven KS, imajo pa imovino (stanovanjsko hišo, hišo v izgradnji ali gospodarsko poslopje) na območju KS, plačujejo samoprispevek sami v dveh enakih obrokih letno in sicer prvi obrok do 30. junija in drugi do 31. decembra vsakega leta neposredno pri blagajni krajevne skupnosti. 6. člen Srednjeročni program razvoja KS za obdobje od 1977 do 1982 je ovrednoten z 2.056.514 dirtarji. Za realizacijo programa se bodo združevala sredstva v naslednji obliki: — v obliki samoprispevka — dotacije samoupravnih interesnih skupnosti I — v delovni sili / 7. člen Krajevni samoprispevek ne plačujejo občani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) oproščeni plačila samoprispevka. 8. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka v roku iz 5. člena tega sklepa, se samoprispevek izterja po predpisih, ki so v veljavi za izterjavo prispevkov in davkov. 9. člen Za pravilno in namensko uporabo samoprispevka po programu dela je odgovoren svet KS Črešnjevec. » 10. tieo Svet KS Črešnjevec mora vsako leto na krajevno običajen način obvestiti občane o višini zbranih sredstev in uporabi le teh. 11. člen Ta sklep začne veljati 1. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. 3. 1977. do 28. 2. 1982. leta. Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Črešnjevec Jože Kode|ič 1. r. 111. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) ter sklepa zbora delegatov KS Poljčane z dne 6. januarja 1977 o uradnem razpisu referenduma ter izidu referenduma z dne 25. januarja 1977 z 75,7 "/n »ZA«, je svet krajevne skupnosti Poljčane sprejel SKLEP 0 uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Poljčane 1. člen Zavezanci plačila samoprispevka so vsi občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Poljčane stalno bivališče in imajo lastne dohodke, za naselja: Poljčane, Zg. Poljčane, Sp. Poljčane, Lušečka vas. Čadramska vas, Ljubično, Stanovsko, Sp. Brežnica, Lovnik in Podboč. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje predloga investicij. Program dela je bil obravnavan in sprejet na zboru delegatov v KS. 3. člen S samoprispevkom bo zbranih 3.477.885 c^in. S temi sredstvi bo krajevna skupnost sofinancirala naslednji delovni program: — Razširitev objekta otroškega varstva, pokritje dolga na mostu Sp. Poljčane, javna razsvetljava, gradnja dveh trafb postaj, asfaltiranje cest in cestnih odcepov, ureditev pločnikov in parkirnega prostora pri zdravstvenem domu in dotacija gradnje prizidka in telovadnice pri osnovni šoli. 4. člen 1 Krajevni samoprispevek sc uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1977 do 28. februarja 1982. 5. člen Denarna sredstva sc nakazujejo krajevni skupnosti Poličane na račun št. 51810-842-048-794 krajevna i: :nnost Poljčane. 6. člen J' ajevni samoprispevek plačujejo zavezanci v na- višini: — občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke 1,25 °/e od neto osebnega dohodka, — občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in občani, ki opravljajo intelektualne storitve 1,25 "/o od ostanka dohodka, — občani, ki imajo dohodke od negozdni)! in gozdnih površin 8 °/o od katastrskega dohodka, — občani, ki prejemajo pokojnino in je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,25°/», — občani, ki so na začasnem delu v tujini (zdomci) in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti, po stopnji 700 din letno. 7. člen Krajevnega samoprispevka ne plačujejo občani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) oproščeni plačila samoprispevka. 8. člen Način pobiranja krajevnega samoprispevka: — za zaposlene v delovnih organizacijah sc krajevni samoprispevek obračuna pri izplačilu neto osebnih dohodkov in odvede na posebni račun pri krajevni skupnosti Poljčane; — za občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in občani, ki opravljajo intelektualne storitve ter zavezanci za plačilo davkov iz negozdnih in gozdnih površin, obračuna in pobira samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Slov. Bistrica in ga odvede na posebni račun krajevne skupnosti Poljčane; — za upokojence pobere krajevni samoprispevek Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ga odvede na posebni račun krajevne skupnosti Poljčane. 9. člen Občani, ki so na začasnem delu .- tujini (zdomci) plačajo krajevni samoprispevek v dveh obrokih, in sicer do 20. junija in 20. decembra vsako leto. 10. člen Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka v določenem roku iz 6. in 8. člena tega sklepa, se samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 11. člen Za pravilno in namensko koriščanje sredstev krajevnega samoprispevka po planu investicij za obdobje 1977—1982 je odgovoren svet krajevne skupnosti, zboru delegatov pri KS Poljčane. Svet krajevne skupnosti mora o zbranih in porabljenih sredstvih iz krajevnega samoprispevka ob koncu leta poročati zboru delegatov pri KS. 12. člen Ta sklep začne veljati 1. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1977 do 28. februarja 1982. St. 16/77 Poljčane, dne 1. februarja 1977. Predsednik, sveta krajevne skupnosti Poljčane Anton Nemanič 1. r. \ 112. Po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Slov. Bistrica z dne 23. januarja 1977 je svet krajevne skupnosti Slov. Bistrica z dne 27. januarja 1977 sprejel SKLEP o uvedbi plačevanja krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Slovenska Bistrica 1. člen Za območje krajevne skupnosti Slov. Bistrica, ki obsega naselja: mesto Slov. Bistrica, Sp. Nova vas, Klopce, Devina, Šentovec, Ritoznoj, Kovača vas, Zg. Bistrica, Visolc, Kostanjevec, Sp. Ložnica, Vrhole, Vinarje, Preloge, Sevec, Prepuž, Videž. Cigonca, Zafošt se uvede krajevni samoprispevek, ki je bil sprejet 23. k 1977, v denarju, za izvedbo programa investicijske dejavnosti KS za obdobje pet let in to od 1. 3. 1977 do 28. 2. 1932,. ki je bil objavljen v post bni brošuri meseca decembra 1976 in dopolnjen s sklepom delegatov KS z dne 13. 1. 1977. Zavezanci za plačilo samoprispevka so vsi občani, ki imajo na območju krajevne skupnosti Slov. Bistrica stalno prebivališče ali sedež obrtne dejavnosti in dvolastniki, ki imajo na tem območju zemljišče 2. člen Denarna sredstva se nakazujejo krajevni skupnosti Slov. Bistrica na račun 51810-812-048-794 Krajevna skupnost Slov. Bistrica. i 3. člen Krajevni samoprispevek plačajo zavezanci v naslednji višin:: — občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke 2 »/« od neto osebnega dohodka, — občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in občani, ki opravljajo intelektualne storitve 3%i od ostanka dohodka, — občani, ki imajo dohodke od negozdnih in gozd-hih površin 8 "/o od katastrskega dohodka, — občani, ki prejemajo pokojnino nad 2.000 din od izplačanih pokojnin 2 ”/r., — občani, ki so na začasnem delu v tujini (zdomci) in imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Slov. Bistrica 1.500 din letno. 4. člen Način pobiranja krajevnega samoprispevka: — za zaposlene v družbenem in zasebnem sektorju se krajevni samoprispevek obračuna pri izplačilu re-alnih mesečnih osebnih dohodkov in se odvede na poseben račun pri krajevni skupnosti Slov. Bistrica. ■— za občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) in občane, ki opravljajo intelektualne storitve, ter zavezanci za plačilo davkov iz negozdnih in godznih površin, obračuna in Pobira samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Slovenska Bistrica, ter ga odvede na posebni račun krajevne skupnosti, — za upokojence pobere krajevni samoprispevek skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Icc ga odvede na posebni račun krajevne skupnosti, — za občane, ki so na začasnem delu v tujini se obveznosti poravnajo na podlagi sporazuma med zdomci in krajevno skupnostjo Slov. Bistrica. 5. člen Srednjeročni program razvoja' krajevne skupnosti din za obdobje 1977—1982 je ovrednoten na 47,606.00o Za realizacijo programa se bodo zdru- ževala sredstva: — samoupravnih interesnih skupnosti 11,155.000 — republiška skupnost za ceste 18,300.000 — mestnega zemljišča 1,500.000 — samoprispevka 16,651.000 * Skupaj: 47,606.000 6. člen Krajevnega samoprispevka ne plačajo občani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) oproščeni plačila samoprispevka. 7. člen Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka iz 3. člena tega sklepa se samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 8. člen ^ Kazenske sankcije glede kršitve pri plačevanju krajevnega samoprispevka so določene v 16. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73). 9. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po letnem programu deld je odgovoren svet krajevne skupnosti. 10. člen Svet krajevne skupnosti mora vsako leto na krajevno običajen način obvestiti občane o višini zbranih sredstev in o uporabi lq teh. 11. člen Ta sklep začne veljati 1. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1977 do 28. 2. 1982. St. 50-2/77 Slov. Bistrica, dne 27. januarja 1977. Predsednik sveta krajevne skupnosti Slovenska Bistrica Milan Jelen, inž. 1. r. SLOVENSKE KONJICE 113. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 10-119/67 in 27-225/72) ter 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76) na seji dne 19. januarja 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta športno-rekreacijskega centra v mestnem parku v Slovenskih Konjicah 1 Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice daje v javno razgrnitev osnutek ureditvenega načrta športno rekreacijskega centra v mestnem parku v Slo-, venskih Konjicah. Osnutek načrta je izdelal zavod za urbanizem Velenje pod št. 1047. 2 Osnutek ureditvenega načrta šport no-rekreacijske-ga centra v mestnem parku v Slovenskih Konjicah sc 'javno razgrinja za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa. 3 Osnutek ureditvenega načrta bo razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Slovenske Konjice ter bo na javni vpogled v uradnih dneh. K osnutku lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan, organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija ali skupnost. 5 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.. St. 350-1/77-1 Slovenske Konjice, dne 19. januarja 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. 114. Na podlagi 66. in 18. člena ustave Socialistične republike Slovenijo, 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. člena zakona o komunalnih dejavnostih posejpnega družbenega pomepa (Uradni list SRS, št. 24-1184/75) sklenejo delovni ljudje in občani prek svojih krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij S A M O U P n A V NI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost za območje občine Slovjenskc Konjice I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani ustanovijo s tem samou-pravnim sporazumom samoupravno interesno skuppost za komunalne in cestno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi v njej po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničevali in usklajevali svoje interese ter organizirano zagotavljali zadovoljevanje svojih potreb s,področja komunalne oskrbe in komunalnih dejavnošjj ter s področja cestne dejavnosti v občini Slovenske Konjice. 2. člen Udeleženci se dogovorijo da bo samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost opravljala tudi funkcijo temeljne cestne samoupravne interesne skupnosti. Komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena v občini Slovenske Konjice je dejavnost z zvezi z: — oskrbo naselij z vodo, — odvajanje ter dispozicijo odpadne' in padavinske vode (kanalizacija), — javno razsvetljavo, — javna kopališča, — oskrbo naselij z električno energijo, — oskrbo naselij s telefonskim omrežjem, — oskrbo naselij s plinom in toplotno energijo, — oskrbo naselij z javnim cestnim prometom, — vzdrževanje čistoče na javnih površinah v naseljih, — odstranjevanje smeti in odpadkov iz zgradb ter vzdrževanje javnih sanitarij (javna snaga), — dejavnosti v zvezi z javnimi površinami, ulic, trgov ter lokalnih in nekategoriziranih cest na območju skupnosti, — dejavnost v zvezi s površinami v parkih," nasadih, drevoredih in zelenicah, — dejavnost v zvezi s pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč, — dejavnost v zvezi z otroškimi igrišči, — dejavnost v zvezi z vzdrževanjem pokopališč, spomenikov ter pogrebno službo, — dejavnost v zvezi z javnimi tržnicami in vzdrževanjem sejmišč, — dejavnost v zvezi z organiziranjem in vzdrževanjem javnih parkirišč in varovanja motornih vozil, — dejavnost v zvezi z vzdrževanjem varstvenih pasov in rezervatov, — druge dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki se določene z odlokom občinske skupščine (čistilne naprave za čiščenje odpadnih ■ vodaj. 3. člen Udeleženci ugotavljajo, da je cestna dejavnost v smislu tega družbenega dogovora pristojna za vzdrževanje, modernizacijo in gradnjo lokalnih in nekategoriziranih cest v občini Slovenske Konjice, dejavnost v zvezi s sofinanciranjem izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje regionalnih in magistralnih cest v občini ter urejanje prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na teh cestah. 4. člen Skupnost ustanavljajo občani v krajevnih skupnostih in delavci temeljnih organizacijah združenega dela kot uporabniki, ter delavci v komunalnih organizacijah v občini Slovenske Konjice ter izvajalci komunalnih storitev, da bi zagotovili čim hitrejše in racionalnejše zadovoljevanje komunalnih in cestnih potreb delovnih ljudi in občanov na območju občine Slovenske Konjice. • ^ 5. člen Skupnost je pravna oseba, za svoje obveze odgovarja s svojimi sredstvi. Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. II. NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Naloge skupnosti so predvsem, da: — zagotavlja občanom in delovnim ljudem kot uporabnikom komunalnih storitev, da skupno z delavci v komunalnih delovnih organizacijah na samoupraven način programirajo oskrbo na občinskem območju v skladu s svojimi interesi in možnostmi ter v skladu s splošnimi družbeno-ckonomskimi cilji. — zagotavlja potrebna sredstva za dosego postavljenih ciljev, — zagotavlja organizirano in racionalno izgradnjo, uporabo m vzdrževanje komunalnih in cestnih ob j oklov in naprav, pri čemer pospešuje vse oblike poslovnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev, — zagotavlja porabnikom, vpliv pri določanju namena in pobojev za uporabo sredstev za vzdrževanje in izgradnjo komunalnih in cestnih objektov in naprav, — sodeluje pri pripravah za ljudsko obrambo in pri organizaciji civilne zaščite. III. SAMOUPRAVI.JANJE IN SAMOUPRAVNI AKTI 7. člen Samoupravne pravice in dolžnosti uveljavljajo ustanovitelji skupnosti neposredno prek krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti ter prek organov skupnosti. 8. člen Organi skupnosti so: — skupščina, — izvršni odbor, — družbena kontrola, — drugi organi, ki jih določa statut skupnosti. 9. člen Skupščina skupnosti je samoupravni organ upravljanja skupnosti in je sestavljen po delegatskem načelu. Skupščina ima 49 delegatskih mest. Sestavljena je iz dveh zborov, in to: — iz zbora uporabnikov, ki šteje 44 delegatskih mest, — iz zbora proizvajalcev komunalnih dejavnosti, vi Sloje 5 delegatskih mest. 10. člen Delegate v zbore skupščine delegirajo: — sveti krajevnih skupnčsti. 22 delegatov, — organizacije združenega dčla 22 delegatov, — komunalno podjetje Slovenske Konjice 5 delegatov. Delegatska mesta se oblikujejo po območjih, in sicer: I. Območje Slovenske Konjice: delegatska mesta a) KS 12 delegatskih rhest, od tega: 1. KS Konjice 1 2. KS Stranice 1 3. KS Žeče | 1 4. KS Polene 1 5. KS Sojek — Kamna gora 1 6. KS Špitalič 1 7. KS). Rezina 1 8. KS Vešenik — Brdo 1 9. KS Tepanje 1 10. KS Sp. Grušovje 1 11. KS Konjiška vas i 12. KS Dobrava — Gabrovlje 1 b) Organizacije združenega dela 14 delegatskih mest, od tega 1. Industrijski kombinat »Konus« 3 2. LIO Slov. Konjice s skupn. službami 1 3. KOSTROJ Slov. Konjice 1 4. Dravinjski dom, Pekarna ROGLA, Ona- -on, Borovo, Vartekš, Slovenija avto, Semenarna, Petrol 2 5. Ingrad, Kongrad, Elektro radio, Elektro Maribor 1 4 6. IMP, Mizarstvo SKALA 1 7. SDK, občinska uprava, šole, L j ubij. banka i 8. Zdravstvena postaja, Lekarna, Lamb- rchtov dom, Veterinarska postaja 1 9. KZ in GG Konjice 1 - 10. Komunalno podjetje, Frizerski salon, Tapetništvo in mizarstvo POHORJE, Merks — mlin, Dinos 1 11. Obrtniki J II. Območje Zreče: a) KS 4 delegatska mesta, pd tega: 1. KS Zreče 1 2. KS Skomarje 1 3. KS Resnik 1 | 4. KS Gorenje 1 b) Organizacije združenega dela 5 delegatskih mest, od tega: 1. Kovaška industrija UNIOR 3 2. COMET Zreče 1 3. Sola Zreče in ostali / 1 x III. območje Vitanje: a) KS Vitanje 1 b) organizacije združenega dela 2 delegata, od tega: delegatska mesta 1. TKI Vitanje 1 2. ostale organizacije združenega dela in skupnosti 1 IV. območje Loče: a) KS 5 delegatskih mest, od tega: 1. KS Loče 1 2. KS Žiče 1 3. KS Draža vas 1 4. KS Jernej 1 5. KS Zbelovo 1 b) Organizacije združenega dela 1 delegatsko mesto, in sicer: 1. Opekarna Loče, Copatarnica KONUS, šola in ostali 1 11. člen Izvršni odbor ima 13 članov, ki jih izvoli skupščina skupnosti v skladu z določili statuta. ' 12. člen Družbeno kontrolo sestavlja 5 članov, ki jih izvolijo člani skupnosti neposredno izmed delegatov skupščine. 13. člen Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo 4 let. Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli skupščina po enakem postopku kot predsednika. Seje zborov vodita predsednika zborov, ki ju zbora izvolita na svoji prvi seji. 14. člen Skupščina skupnosti:' — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, — sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih komunalnih dejavnosti ter potrjuje letne plane dela komunalnih delovnih organizacij, — odloča o cenah in tarifah komunalnih storitev in proizvodov, — odloča o združevanju in porabi združenih sredstev, — odloča o investicijah v komunalne objekte in naprave, — odloča o pogojih in o načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in dolžnostih komunalnih delovnih organizacij pri opravljanju teh storitev, — odloča o ustanavljanju komunalnih delovnih organizacij, in o spremembi predmeta poslovanja, o spremembi sedeža komunalnih delovnih organizacij in o razširitvi oziroma zožitvi območja njihovega poslovanja, — odloča o združitvi komunalnih delovnih organizacij z drugimi delovnimi organizacijami, o njihovi razdelitvi na več organizacij združenega dela, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, kakor tudi o osamosvojitvi komunalnih temenniv, organizacij združenega dela v samostojne orgonizacije združenega dela ali o njihovi pripojitvi k drugi organizaciji združenega dela, — odloča o razpolaganju s komunalnimi objekti in napravami, — odloča o standardih za posamezne komunalne storitve, — odloča o vrstnem redu zadovoljevanja potreb s področja komunalne oskrbe, — potrjuje statute komunalnih delovnih organizacij, — daje spglasja k imenovanju in razrešitvi individualnih poslovodnih organov, — sklepa o drugih vprašanjih, ki jih določa statut skupnosti, — sklepa o vzdrževanju, modernizaciji in gradnji lokalnih in nekategoriziranih cest v občini, in sprejema ustrezne programe, — sklepa o sofinanciranju izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja regionalnih in magistralnih cest v občini, — sklepa o urejanju prometa, prometne signalizacije in prometnega režima na lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini. 15. člen Skupščina skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen, če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno. Skupščina lahko sklene, da bo obravnavala in glasovala o določenem, vprašanju kot enotni zbor. 16. člen Sklep skupščine je sprejet, če ga v enakem besedilu sprejmeta oba zbora. Če sklep ni sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, imenujeta zbor.a skupno komisijo, v katero določita enako število članov. Komisija pripravi enoten predlog za ponovno sklepanje. Kadar tudi po tem postopku sklep ni bil sprejet, odloči o spornem vprašanju skupščina občine. 17. člen Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine, in: — pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles, — izvršuje sklepe' skupščine, — usmerja delo strokovnih služb, — izvaja določila tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme, oziroma k njim pristopi komunalna skupnost, — usklajuje delo samoupravnih organov skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, — opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, če zanje ni določena pristojnost skupščine ali njenih teles. ' 18. člen Področje dela družbene kontrole zajema vse delo. skupnosti in njenih strokovnih služb. Njena temeljna naloga je zaščita družbenih interesov. Naloge in način dela družbene kontrole v skupnosti se določijo s statutom skupnosti. 19. član Za uspešnejše in poglobljeno delo na določenih področjih komunalne in cestne dejavnosti oblikuje skupščina odbore. Sestavo odbora in področje njihovega dela določa statut. 20. člen Skupnost ima svoj statut, ki je njen temeljni samoupravni akt. Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti. Statut skupnosti začne veljati, ko da nanj svoje soglasje izvršni svet občinske skupščine. Statut mora biti sestavljen po določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. Razen statuta sprejema skupščina skupnosti tudi druge splošne akte skupnosti, kot na primer: poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov ter akte. ki urejajo vprašanja iz posameznih dejavnosti v skladu z interesi in pristojnosti skupnosti. IV. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI IN POVEZAVE 21. člen Občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih imajo kot člani komunalne interesne skupnosti pravico, da v okviru te skupnosti organizirajo in ustanovijo temeljne interesne skupnosti za določena območja ali za določena področja komunalne oziroma cestne dejavnosti. \ 22. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje interesov delovnih ljudi in občanov lahko člani v okviru skupnosti organizirajo 'interesne enote za izvršitev konkretne naloge. 23. člen Samoupravna interesna skupnost se lahko združuje z drugimi tovrstnimi interesnimi skupnostmi v skladu s skupnimi interesi v širše interesne skupnosti in v zveze interesnih skupnosti ter vzpostavlja druge oblike mpdsebntneca sodelovanja. 24. člen Delo skupnosti je javno. Skupnost objavlja na primeren način pomembnejše informacije in sklepe Iz svojega področja dela v sredstvih lavnega obveščanja. 25. člen V Interesni skupnosti se lahko povezujejo in v njej uveljavljajo svoje interese tudi druge samoupravne interesne skupnosti po svojih delegatih, ki jih delegira j o njihove skupščine. V isti namen lahko delegirajo v skupščino skupnosti svoje delegate tudi samoupravne organizacije in skupnosti in društva. Tudi interesna skupnost sodeluje s svojimi delegacijami pri delu drugih interesnih skupnosti, kadar te obravnavajo vprašanja, ki so povezdna s problematiko komunalnega in cestnega gospodarstva. 26. člen Pravice in dolžnosti skupnosti in njenih organov do, družbenopolitičnih skupnosti so določene z ustavo, zakoni in s statutom občine V. SREDSTVA IN FINANCIRANJ^ 27. člen Podpisniki tega sporazuma združujejo za uresničitev programov in planov s področja dejavnosti skupnosti naslednja sredstva: 1. prispevek za uporabo mestnega zemljišča, 2. prispevek za ceste in odstopljeni del iz cene goriv ter takse za uporabo motornih vozil, 3. del stanovanjskega prispevka, za katerega se dogovorita komunalna skupnost in samoupravna stanovanjska skupnost, 4. prispevke, ki se določajo na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, 5. prispevke investitorjev za komunalno urejanje zemljišč, 6. komunalne takse, 7. namenska in odstopljena sredstva občinske skupščine, x 8. dogovorjeni del cen in tarif, namenjen za razširjeno reprodukcijo, če ta ne spada v dohodek delovne organizacije, 9. namensko združena sredstva, 10. del samoprispevka po dogovoru, 11. ostala sredstva. 28. člen. Sredstva skupnosti se zbirajo na posebnem računu in se evidentirajo po virih iz prejšnjega člena, ter po območjih (Slov. Konjice, Loče, Zreče, Vitanje, Stranice, Tepanje). 29. člen Osnove za sestavo in sprejemanje finančnega načrta so: programi in plani komunalnega urejanja krajevnih skupnosti in racionalne oskrbe s komunalnimi storitvami ter proizvodi individualne in kolektivne komunalne potrošnje in vzdrževanja, rekonstrukcij in gradenj lokalnih in nekategoriziranih cest v občini. 30. člen Vrste programov in planov, njihova vsebina, način spreminjanja in usklajevanja ter roki za njihovo sestavo se določijo s sklepom skupščine skupnosti, z upoštevanjem načela vzajemnosti in solidarnosti. Pri sestavi programov in planov je potrebno upoštevati predvsem naslednje: — skladnost in njihovo vključevanje v ostale razvojne programe in druge plane, — racionalno izrabo obstoječih in predvidenih kapacitet, — sprejete komunalne standarde. 31. člen finančni načrt, pridobitev in Izrabo sredstev za vsako koledarsko leto ter zaključni račun sprejema skupščina skupnosti. VI. OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG ZA SKUPNOST 32. člen Strokovne naloge za delo skupnosti so tiste, ki so nujne za normalno delovanje skupnosti in njenih organov ter so določene s statutom skupnosti. , " 33. člen Strokovne naloge za skupnost in njene organe opravlja strokovna služba za katero se dogovorijo delegati na seji skupščine skupnosti. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti določi način izvolitve delegatov za ustanovno skupščino skupnosti. 35. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni- predstavniki skupnosti, ki predstavljajo večino občanov v krajevni skupnosti in večino delovnih ljudi v TOZD in drugih delovnih organizacijah ter večino delavcev — izvajalcev v komunalnih dejavnostih. Sporazum prične veljati. ko ga potrdi Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice, uporabljati pa se prične osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 36. člen Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni s sklepom skupščine skupnosti. Postopek za uvedbo spremembe ali dopolnitve se lahko sproži na temelju razprave v skupščini, zahteve najmanj tretjine članov skupnosti ali pristojne družbenopolitične skupnosti 37. člen Za sprejemanje sprememb ali dopolnitev sporazuma velja enak postopek kot za njegov sprejem. St. 023-3/75-1 Slovenske Konjice, dne 26. novembra 1976. Seznam podpisnikov samoupravnega sporazuma se hrani v arhivu strokovne službe skupnosti. 115. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice kot pooblaščeni organ občinske skupščine za potrjevanje splošnih aktov, samoupravnih interesnih skupnosti je na seji dne 19. januarja 1977 obravnaval samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost za območje občine Slovenske Konjice in sprejel naslednji SKLEP PotVdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne In cestno dejavnost za območje občine Slovenske Konjice. Samoupravni sporazum je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 27. decembra 1976. i St. 023-3/75-1 Slovenske Konjice, dne 19. januarja 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 116. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št, 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1977 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1976 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 29-1310/76) in se glasi: din — lastni dohodki 20.423.500 — nam. dopolnilna sredstva 523.900 — solidarnostna sredstva 5.264.000 — razporejeni dohodki 26.211.400 2. člen V skladu s prejšnjim členom tega odloka sta spremenjena pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega akta proračuna. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-2/77-1 Šmarje pri Jelšah, dne 26. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri' Jelšah Joško Lojen 1. r. 117. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. polletju 1977 1. člen Do sprejetja proračuna za leto 1977 se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati največ do višine 50 o/o izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 °/o. 2. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1977. 3. člen Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna skladno z določilom 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih 'Uradni list SRS. št. 39/74) odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada do višine 600.000 din. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 010-3/77-1 Šmarje pri Jelšah, dne 26. januarja 1977. Predsedriik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 118. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1977 sprejela ODLOK 0 Prispevku odjemalcev vode iz javnega vodovoda, ki ga u nravi i a Obrtno komunalno nodietie Rogaška Slatina za razširieno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav 1. člen Odjemalci vode iz javnega vodovoda, ki ga upravlja Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina, plačujejo od vode, porabljene v času od 1. februarja 1977 do 31. decembra 1981, prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav. Odjemalci vode iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek v znesku 2;din za m3 vode; prispevek se izračunava in plačuje ob ceni vode. 2. člen Sredstva, zbrana s prispevkom, se preko posebnega računa pri Službi družbenega knjigovodstva vnašajo v poslovni sklad Obrtno komunalnega podjetja Rogaška Slatina, ki mora zagotoviti analitično evidenco uporabe teh sredstev. Sredstva se smejo uporabiti izključno samo po sprejetem programu izgradnje komunalnih objektov in naprav, ki je sestavni del tega odloka. Z ustanovitvijo samoupravne komunalne interesne skupnosti se prispevek vnaša v sklad te skupnosti. 3. člen Prispevek pobira pri odjemalcih vode Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-4/77-1 Šmarje pri Jelšah, dne 26. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. 119. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1977 sprejela ODLOK o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Celju 1. člen Za občine Brežice, Celje, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec deluje javno pravobranilstvo s sedežem v Celju in z nazivom: Javno pravobranilstvo Celje. 2. člen Javno pravobranilstvo Celje opravlja svojo funkcijo in izvršuje naloge po zakonu o javnem pravobranilstvu in drugih predpisih. Delo javnega pravobranilstva vodi javni pravobranilec. Javni pravobranilec ima lahko enega ali več namestnikov in strokovne sodelavce. 3. člen Javnega pravobranilca in njegove namestniKC imenujejo občinske skupščine, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti vseh občinskih skupščin, da izvršni svet občinske skupščine Celje. Imenovanje se opravi po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva. 4. člen Javni pravobranilec in njegovi namestniki sc imenujejo za osem let in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani. Javni pravobranilec in njegovi namestniki, imenovani po dosedanjih predpisih, opravljajo funkcijo do izteka časa iz 1. odstavka tega člena. 5. člen Sredstva za delo javnega pravobranilstva zagotavljajo občine, navedene v 1. členu tega odloka. Razmerje, v katerem občine financirajo poslovanje javnega pravobranilstva, se določi z medsebojnim sporazumom. 6. člen Sistemizacijo delovnih mest določi javno pravobranilstvo v soglasju z izvršnimi sveti občinskih skupščin iz prvega člena tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/77-1 Šmarje pri Jelšah, dne 26. januarja 1977. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. VRHNIKA 120. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in 3. ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) je Skupščina občine Vrhnika na 20. seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1977, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 31. januarja in na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 2. februarja 1977 sprejela ODLOK o ureditvi zimske službe na območju občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe na območju občine Vrhnika in določajo obveznosti, ki jih imajo pri izvajanju službe: upravni organi, krajevne skupnosti, izvajalci zimske službe, OZD ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki upravljajo premoženje v družbeni lasti ter občani in zasebno pravne osebe. 2. člen Zimska služba obsega naslednja opravila: 1. pluženje snega na nekategoriziranih cestah, ulicah in trgih, 2. posipavanje nekategoriziranih cest, ulic, trgov z ustreznim materialom za preprečevanje poledice, 3. odstranjevanje oz. odvoz snega z magistralnih in regionalnih cest, ki potekajo skozi Vrhniko in z nekategoriziranih cest, ulic in trgov, 4. čiščenje mrež in vtočnih uličnih požiralnikov pri cestnih prehodih v času odjuge. 5. pluženje in odstranjevanje snega ter posipavanje proti poledici na vseh ostalih cestno-prometnih površinah, ki so namenjene za pešpromet oz. promet v stanovanjskih naseljih, 6. odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žlebov, 7. namestitev in vzdrževanje snegolovov na strehah, s katerih se lahko vsuje snežni plaz in je zaradi tega ogrožena varnost ljudi in premoženja, 8. ureditev in vzdrževanje strešnih in odtočnih cevi, 9. čiščenje zasneženih prometnih znakov, 10. mobilizacija ljudi in delovnih sredstev za odstranjevanje snega z nekategoriziranih cest, ulic, trgov in kolesarskih stez, kadar tega dela zaradi višje sile in drugih objektivnih razlogov ne zmore pravočasno za to določena delovna organizacija. 3. člen Pooblaščeni izvajalec zimske službe za opravila pod točkami 1, 2, 3, 4, 5 in 9 prejšnjega člena tega odltika za lokalne in nekategorizirane ceste, ulice in trge je Komunalno podjetje Vrhnika, za ostale pa krajevne skupnosti. Komunalno podjetje Vrhnika je dolžno pripraviti operativni program zimske službe, usklajen s krajevnimi skupnostmi in ga predložiti izvršnemu svetu do 15. oktobra tekočega leta. 4. člen Izvršni svet lahko imenuje štab zimske službe tn mu poveri naslednje naloge: — sprejemanje programa izvajanja zimske službe, ki ga predloži izvajalec, — preverjanje racionalne uporabe delovnih sredstev in naprav, — nadzorstvo nad izvajanjem programa in obračuna del, — dajanje pobud za morebitne spremembe organizacije zimske službe, pogodbe in cenika del pri izvajanju zimske službe. II. ODSTRANJEVANJE SNEGA S HODNIKOV IN PRIPADAJOČIH FUNKCIONALNIH POVRŠIN 5. člen Hišni sveti, upravljale! in uporabniki objektov ter lastniki zgradb, ki so istočasno tudi uporabniki, so dolžni: — odstraniti sneg s hodnika, — odstraniti s strehe, žlebov in hodnika ledene sveče, — posipati hodnik ob poledici, — očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje. 6. člen Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin iz 5. točke 2. člena tega odloka in njihovo posipavanje Proti poledici zagotovijo hišni sveti in pristojni upravni organi vsak za svoje območje oz. v okviru svoje Pristojnosti. 7. člen Zapadli sneg mora biti odstranjen s hodnikov do tal vsakokrat, ko ga zapade več kot 5 cm, zjutraj pa najkasneje do 6.30 ure. Izvajalci zimske službe iz 5. Člena tega odloka morajo odstraniti sneg s hodnikov in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe °z. meje funkcionalne površine. Izvajalci zimske službe po tem odloku so dolžni Pričeti s pluženjem, ko zapade 6 cm snega in če še * sneži. 8. člen Ob poledici se mora hodnike in pešpoti posipavati s soljo ali peskom. Prepovedano je posipavanje z žaganjem, smetmi ali drugim materialom. 9. člen Zgradbe, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, ki ogroža varnost ljudi in premoženje morajo imeti ustrezno in redno vzdrževane snegolove. Žlebovi in odtočne c®vi na zgradbah ne smejo biti poškodovani. Sproti je treba odstranjevati .ledene sveče. Pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč se mora hodnik ustrezno zavarovati. 10. člen Pri odstranjevanju snega s hodnikov, streh, funk-' tonalnih površin in drugih zemljišč ni dovoljeno zaletavati vozišča. Sneg se mora odlagati ob robu vozi-Cča pri čemer mora biti zagotovljeno odvajanje, ali na n^estu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešprometa in Prometa z vozili. XII. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN 11- člen Vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske s uzbe v primeru izrednih snežnih padavin prevzema tab za civilno zaščito. Štab za civilno zaščito lahko odredi mobilizacijo en°t civilne zaščite in predlaga mobilizacijo občanov ln Materialnih sredstev. 12. člen Skupščina občine Vrhnika odgovornemu izvajalcu za delo pri izrednih snežnih padavinah povrne dejanske stroške. IV. KAZENSKE DOLOČBE 13. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba če: 1. ne izpolni s pogodbo prevzetih' obveznosti o izvrševanju zimske službe (3. in 5. člen), 2. ne odstrani snega s hodnika tako, kot je predpisano v 10. členu tega odloka in ne posipava hodnika ob poledici kot je določen v 8. členu odloka, 3. ne odstrani ledenih sveč s streh in strešnih žlebov ali ustrezno ne zavaruje hodnika preden prične z odstranjevanjem ledenih sveč (5. in 9. člen), 4. ne odstrani snega s hodnikov kot predpisuje 7. člen, 5. ne namesti ali ne vzdržuje snegolova na zgradbi, ki mora imeti tako napravo gli ne vzdržuje žlebov in odtočnih cevi (9. člen), 6. odlaga sneg na mestu, kjer ovira ljudi in promet (10. člen), ali ovira izvajalca iz 3. in 5. člena tega odloka, 7. ne zagotovi odstranjevanje snega s površin kot to predpisuje 6. člen. 14. člen Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek takoj na mestu, kdor: 1. ne odstrani snega s hodnika (5. in 7. člen), 2. ne odstrani s strehe žlebov in hodnika ledene sveče (5. člen), 3. ne posipava hodnika ob poledici (5. člen), 4. ne očisti uličnih požiralnikov in ob vozišču ne zagotovi odvodnjavanje, 5. posipa hodnik z žaganjem, smetmi, pepelom ali drugim materialom (8. člen), 6. ustrezno ne zavaruje ploščikov, kadar odstranjuje z zgradb sneg ail ledene sveče (9. člen), 7. odlaga sneg na mesto, kjer ovira ljudi in promet (10. člen) ali ovira izvajalca iz 3. ali 5. člena. 15. člen Denarne kazni iz 14. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu delavci Postaje milice Vrhnika in druge pooblaščene uradne osebe. O plačani denarni ' kazni se izda potrdilo. Ce storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uredna oseba nalog za plačilo. Storilec, ki denarne kazni ne plača takoj na mestu, jo je dolžan plačati v roku 8 dni ali v tem roku ugovarjati pri organu, katerega pooblaščena uradna oseba je izrekla kazen. Storilcu, ki mu ni bilo mogoče izreči kazni, se pošlje obvestilo o prekršku in plačilni nalog. Tudi v tem primeru lahko, storilec kazen plača ali vloži ugovor v istem roku. Ugovor se poda ustno ali pismeno priporočeno po pošti. Ugovor pošlje organ skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku in s plačilnim nalogom, izdanim takoj na mestu pristojnemu sodniku za prekrške. Ce se denarna kazen ne izterja takoj na mestu ali če je tisti, ki je storil prekršek ne plača takoj ali v določenem roku ni vložil ugovora, se pošlje plačilni nalog organu, ki je pristojen za izterjavo davkov v izvršitev. 16. člen Odgovorni izvajalec zimske službe iz 3. člena tega odloka ima pravico in dolžnost odstraniti sneg in posipati proti poledici jaVnc površine na stroške uporabnikov iz 5. člena, če po predhodnem opozorilu pristojnega organa tega pravočasno ne storijo sami. V. KONČNE DOLOČBE 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o čiščenju snega s cestnih površin in ostalih javnih površin (Glasnik, št. 14/65). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/1-010-03/77 Vrhnika, dne 3. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 121. Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18-176/74), dogovora o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 12/76) ter 165. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 20. seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1977. na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1977 in- na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 2. februarja 1977 sprejela ODLOK o določitvi na-jemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika . 1. člen Najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika, kt se v zadnjih dveh letih niso povečale se povečujejo za 25 "/o in nadaljnjih 20‘/o. Tako povečane najemnine se pričnejo obračunavati po uveljavitvi tega odloka. 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika sklene z najemniki nove najemne pogodbe v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-010-02/77 ' Vrhnika, dne 2. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. : ■' ■ ' ■" '■ . V:- 122. Na podlagi 152. člena v zvezi z 9. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 20. seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1977, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1977 in na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 2. februarja 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proglasitvi 6. maja za občinski praznik občine Vrhnika Odlok o proglasitvi 6 maja za občinski praznik občine Vrhnika se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: OD LOK o proglasitvi 6. maja za občinski praznik občine \ Vrhnika 1. člen 6. maj^ »Dan osvoboditve Vrhnike in njene okolice« se razglaša za občinski praznik občine Vrhnika. 2. člen Obseg, način in kraj praznovanja občinskega praznika, se določi vsako leto v mesecu februarju na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika1 v sporazumu z Občinsko konferenco SZDL Vrhnika. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z istim dnem neha veljati odlok o proglasitvi 6. maja za občinski praznik občine Vrhnika, ki ga je sprejel občinski ljudski /odbor Vrhnika, na 16. seji, dne 26. 2. 1957. v St. 1/1-010-013/76 Vrhnika, dne 2. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 123. Na podlagi 152. člena in v zvezi z 10. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 20. seji zbora združenega dela, dne 31. januarja 1977, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 31. januarja 1977 in na 20. seji družbenopolitičnega zbora, dne 2. februarja 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika Odlok o podeljevanju priznanja občine Vrhnika (Uradni list SRS/ št. 12-143/70) se spremeni in dopolni tako, da sc njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o podeljevanju priznanja občine Vrbniku 1. člen S tem odlokom se uvaja priznanje občine, določa Postopek in pogoje za podelitev priznanja. 2. člen Znak prizanja občine Vrhnika je »Plaketa pisatelja Ivana Cankarja« (v nadaljnjem besedilu: priznanje). 3. člen Priznanja se podeljujejo za dosežke na področju gospodarstva, družbenih in drugih i dejavnosti in sicer: 1. za dosežke in uspehe pri razvoju in realizaciji dolgoročnih, srednjeročnih in letnih načrtov razvoja nbčine in organizacij združenega dela na področju industrije, obrti, gostinstva, trgovine, turizma in drugih Panog gospodarstva, če so ti dosežki odločilno vplivali na izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmeti j delavcev v združenem delu, na povečanje uspeš-hosti gospodarjenja organizacij združenega dela ter na ureditev njihovih razvojnih rezultatov, 2. za posebne uspehe pri razvoju samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, znanosti, zdravstva, socialnega varstva 'h skrbstva, ljudske obrambe, družbene samozaščite ter ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vPlivali na izboljšanje dela posamezne panoge ali Področja dejavnosti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, skupnosti tor društev. 4. člen Priznanje lahko prejmejo: organizacije združe-nega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interes-ho skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva ter posamezni delovni ljudje in občani. Priznanje prejmejo tudi častni občani občine Vrh- nika. 5. člen , Priznanje je praviloma enkratno in se podeljuje Vsako leto v mesecu maju za občinski praznik. Priznanje podeljuje občinska skupščina na slav-hostni seji. 6. člen Skupščina občine Vrhnika lahko podeli v posameznem letu do pet priznanj. 7. člen Priznanje obsega znak — Plaketa in potrdilo — Diploma. Znak Plaketa je iz posrebrenega brona. Na osnovni plošči je simbolizirana podoba pisatelja Ivana Cankarja. V potrdilo — Diplomo, se vpiše ime in priimek ter osnovne osebne podatke, datum podelitve priznanja s podpisdm 'predsednika občinske skupščine. 8. člen Predlog za podelitev priznanj posreduje občinski skupščini Komisija za odlikovanja in priznanja po predhodnem mnenju predsedstva Občinske konference SZDL Vrhnika. 9. člen Razpis natečaja za podelitev priznanja občine Vrhnika objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja najmanj tri mesece pred podelitvijo priznanja. Objava vsebuje: a) načela za podeljevanje priznanj, b) pogoje navedene v 3. členu tega odloka, c) kdo je lahko predlagatelj, č) rok, do katerega je treba poslati predlog, d) druge določbe, ki so pomembne in so določene v poslovniku. 10. člen Kandidata za priznanje lahko predlagajo: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samouprav- * ne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva oziroma njihovi najvišji organi ter posamezni delovni ljudje in občani. 11. člen O podeljenih priznanjih vodi upravni organ, pristojen za kadrovske zadeve posebno evidenco. 12. člen Skupščina občine Vrhnika zagotovi vsako leto v proračunu občine finančna sredstva za izdelavo priznanj. 13. člen Podrobnejši opis znaka — Plaketa in vsebino potrdila — Diplome ter postopek za podeljevanje »pri znanja občine Vrhnika« določa poslovnik, ki ga predpiše družbenopolitični zbor Skupščine občine Vrhnika. 14. " člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ko neha veljati odlok o podeljevanju priznanja občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 12-143/ 70). St. 1/1-010-014/76 Vrhnika, dne 2. februarja 1977. i Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 124. v Na podlagi 29. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v Skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in 18. člena zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v Skupščine SIS, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori Skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 43/74) je Skupščina občine Vrhnika na 20. seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1977, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 31. januarja 1977 in na 20. seji združbenopo-litičnega zbora dne 2. februarja 1977 sprejela SKLEP o oblikovanju skupnosti samostojnih obrtnikov in o imenovanju volilne komisije I Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve 15-članske delgacije, ki bo-imela v zboru združenega dela Skupščine občine Vrhnika eno delegatsko mesto in ki bo delegirala delegata v občinsko skupščino SIS, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori Skupščine občine Vrhnika. Volilna opravila je v skupnosti opraviti v skladu z zakonom o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in volilnim pravilnikom o poteku kandidacijskih opravil za volitve, ki sta ga sprejela RK SZDL Slovenije in SZS Slovenije, dne 16. 1. 1974. Volilna opravila opravi volilna komisija. Volilna komisija skupnosti samostojnih obrtnikov je naslednja: 1. Tone Jereb — predsednik 2. Franc Medič — namestnik predsednika 3. Nuša Cvetkovič — tajnik 4. Marica Petkovšek — namestnik tajnika 5. Tone Jerina član 6. Štefan Jereb — namestnik člana Pravice, dolžnosti in odgovornosti volilne komisije so določene v 16. členu zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/74). III Delegacija sprejme v soglasju z izvršnim odborom združenja samostojnih obrtnikov občine Vrhnika poslovnik, v katerem določa način volitev in odpoklica delegatov skupnosti ter njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, ko neha veljati sklep o oblikovanju skupnosti zasebnih obrtnikov in o imenovanju vo- lilne komisije, ki ga je sprejela Skupščina občine Vrhnika dne 7. marca 1974. Št. 1/1-02-03/77 Vrhnika, dne 2. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 125. Na podlagi 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74), 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni' list SRS, št. 11/74) je na 20. seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1977, na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1977 in na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 2. februarja 1977 sprejela SKLEP o razrešitvi članov občinske volilne komisije in o imenovanju novih članov občinske volilne komisije I. Razrešijo se predsednik in člani občinske volilne komisije. II. V občinsko volilno komisijo se imenujejo predsednik 1. Albert Misle j, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani namestnik predsednika 2. Primož Š a f a r , sodnik Občinskega sodišča Vrhnika tajnik 3. Miloš Rijavec, inž. organizacije dela iz Vrhnike namestnik tajnika 4. Stane Stupica, upravni delavec iz Vrhnike član 5. Dragica Pečar, višja upravna delavka iz Vrhnike namestnik člana 6. Andreja Nikolič, administrativni tehnik iz Vrhnike član 7. Peter Gabrijel, gozdarski tehnik iz Borovnice namestnik člana 8. Cvetka Mazi, pisarniška delavka iz Borovnice član 9. Matjaž H a n ž e k , dipl. sociolog iz Borovnice namestnik člana 10. Jovan Miškov, dipl. sociolog, starešina JLA iz Vrhnike III. Ta sklep začne veljati dne 3. februarja 1977. Št. 6/1-02-016/77 Vrhnika, dne 18. Na področju sistema sredstev javnega obveščanja Pospešiti je treba samoupravno organiziranost na področjih sredstev javnega obveščanja. Do konca leta 1977 bodo konstituirane samoupravne interesne skupnosti in s tem dane osnove za sistemsko rešitev materialnih problemov sredstev javnega obveščanja. Ini-cialno vlogo ima Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. V letu 1977 se bodo nadaljevala dela na dograditvi Doma slovenskega politično-informativnega tiska, $ katerim se bo ustvarila materialna osnova za ustrezno samoupravno organiziranje sredstev javnega obveščanja.« Številke točk od 18. do 23. se preštevilčijo v 19. do 24. St. 30-34/76 Ljubljana, dne 27. januarja 1977. Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Jože Pacek 1. r. POPRAVEK V sklepu o javni razgrnitvi predloga coninga in zazidalnega načrta zdraviliško-rekreativnega centra Cateške Toplice (Uradni list SRS, št. 2-46/77 z dne 27. I. 1977) je napaka pri priimku podpisnika. Sklep je podpisal predsednik IS Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r. Uredništvo POPRAVEK V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Uradni Ust SRS, št. 19-929/76) se 2. alinea 10. člena popravi tako, da se v 3. vrstici, za besedo »dejavnosti« vstavi besedilo »in so pridobitno posebno ugodni«. Sek retar Skupščine občine Grosuplje Julijana F.ritc 1 r. v s e n I N A * Stran USTAVNO SODISCE SR Sl.OVRNt.il'. 83. Odločba o razveljavitvi določb samoupravnih spora- zumov o notranji organizaciji In sistemizaciji delovnih mest delavcev v OZI> »Emo« Celje 6] 84. Odločba o odprav! pravilnika o izumih, tehničnih Izboljšavah ter koristnih predlogih Tovarne duilka Ruše 62 8,1. Sklep, da se ne začne postopek za oceno sklepa Izvršnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti občine Jesenice 62 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 86. Uredba o spremembi uredbe o Izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške * *3 Stran Stran 87. Odlok o normativih za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (emisija) 88. Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore 89. Odlok o splošni prepovedi graditve na območju Proste 90. Odločba o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 91. Odločba o spremembah in dopolnitvah odločbe o pooblastitvi organizacij združenega dela za projektiranje, montažo in vzdrževanje signalnovarnostnih naprav DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 92. Sklep o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 93. Sklep o soglasju k cenam za garažiranje in parkiranje v Avtohiši Ljubljana — TOZD Garaže Ljubljana (Ljubljana) 94. Odredba o najvišji drobnoprodajni ceni za osnovno vrsto kruha (Celje) 95. Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Vojnik (Celje) 96. Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Vojnik (Celje) x 97. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško v prvem polletju 1977 98. Odlok o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Celju (Laško) 99. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Kolenov graben« Radeče (Laško) 100. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Lenart v I polletju 1977 101. Sklep o podaljšanju, krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lokavec (Lenart) 102. Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Zg. Ščavnica (Lenart) 103. Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Voličina (Lenart) 104. Odlok o spremembi zazidalnega načrta prostorske ureditve centralnega pokopališča »Zale« v Ljubljani (Ljubljana Bežigrad) 105. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS fi'l (Ljubljana Šiška) 106. Poročilo občinske volilne komisije občine Ljubljana Šiška o izidu glasovanja na referendumu za samoprispevek II v Ljubljani 107. 63 108. 68 109. 69 110. 70 111. 112. 70 113. 114. 70 115. 71 116. 71 117. 71 118. 73 73 119. 73 120. 74 121. 74 122. 123. 74 124. 76 125. 77 126. 78 — 79 — 79 — Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem polletju 1977 (Ljubljana Vič-Rudnik) Odlok o srednjeročnem programu izvajanja geodetskih del na območju občine Logatec za obdobje 1976—1980 Poslovnik Skupščine občine Mozirje Sklep o uvedbi plačevanja krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Črešnjevec (Slovenska Bistrica) Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Poljčane (Slovenska Bistrica) Sklep o uvedbi plačevanja krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Slovenska Bistrica Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta športno-rekreacijskega centra v mestnem parku v Slovenskih Konjicah Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost za območje občine Slovenske Konjice Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost za območje občine Slovenske Konjice Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1976 Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. polletju 1977 Odlok o prispevku odjemalcev vode iz javnega vodovoda, ki ga upravlja Obrtno komunalno podjetje Rogaška Slatina za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav (Šmarje pri Jelšah) Odlok o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva v Celju (Šmarje pri Jelšah) Odlok o ureditvi zimske službe na območju občine Vrhnika Odlok o določitvi najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore v občini Vrhnika Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proglasitvi 6. maja za občinski praznik občine Vrhnika Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika Sklep o oblikovanju skupnosti samostojnih obrtnikov in o imenovanju volilne komisije (Vrhnika) Sklep o razrešitvi članov občinske volilne komisije in o imenovanju novih članov občinske volilne komisije (Vrhnika) Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za razširitev obstoječega pokopališča na Vrhniki Popravek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976-1980 v letu 1977 Popravek sklepa o javni razgrnitvi predloga coninga in zazidalnega načrta zdravillško-rekreatlvnega centra CateŠke Toplice (Brežice) Popravek odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Grosuplje 79 79 80 97 98 99 99 100 104 104 105 105 105 106 108 108 109 110 110 111 111 111 111 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din. Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VIT — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, Št. 421-1/72