T - • Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaaa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev y Ameriki« IA NRK4I VFČ KOT NA DAN DOBIVATE , C "GLAS M AR OD A* S po poŠti naravnost na /i STOJ DOM (izvzcm&i *>bot. \} nedelj in praznikov). Čitajte, kar Vas zanima . elepbooe: Cticlsea 3-1242 Beealcred mm Seeeod C1m» Matter September 25th. IMP »t the Post Office a* New York, N. \\, unJer Act of Congress of March 3rd, 1879. \o. 21. — Stev. 21, NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 30, 1941—ČETRTEK, 30. JANUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NAPAD NA ANGLIJO SE BLIŽA Nekateri dobri opazovalci pričakujejo nemški id na Anglijo v začetku februarja. Tedaj je Lok vode v Rokavakem prelivu mnogo bolj ugoden, :ot pa katerikoli drugi čas v letu. Potniki, ki prihajajo iz Belgije in Holandske v rancijo* poročajo o velikih nemških pripravah za napad. Govore tudi o novih vojnih strojih v zraku in na kopnem. Splošni pregled bližajočega Se napada l.ancoske kolonije v Afriki dvignilo in bodo .šle v vojno j.roti Nemčiji. Orožje pa bi mo-j ale dobiti od Anglije. Sicer je dvomljivo, ako bo šel Hitler tako daleč, da odpravi francosko vlado v Vichvju, toda mogoče je. Italija Ital ja za Anglijo ne pomeni nikako nevarnost, kajti do sedaj je bila potolčena še povsod. Rim sicer ne priznava, toda v je tih je bilo nad 100,000." Italjanov, medtem ko je v bo-j5? jih v Afriki bilo ubitih samo f 2000 Angležev. To razmerje je j! tako čudno, da ga je mogoče j J razlagati samo na ta način, da ' se Italjani »ploh ne marajo bojevati. I' 11) Pri vsem tem pa Italije ni mogoče prezreti, kajti Nemci- , u ja jo drži j>okonci in jo sili, da u še vedno drži v rokah orožje. H t Balkan M Grška se je postavila v bran proti Italiji in se bori tako junaško, da jo ol>čuduje ves s svet. Lahe neprestano poti- d skajo proti morju, toda ali bodo mogli še dalje zdržati, ker 5 ima Mussolini več vojakov, kot 1 pa je celega grškega naroda? j£ Pa tudi Hitler prihaja M us 11 so'niju na pomoč. Grška boli morala vstrajati že zaradi An- v glje in Anglija ji bo morala 1 nuditi vso pomoč. c 1 * li Nemčija bo mogoče poma- ^ gala Italiji skozi Bolgarsko, v Na Rumunskein inia že 18 di- j vizij, na Bolgarsko pa v veli- t kem številu prihajajo nemški * ,4-ročilo, s*o nemške delavce pri veliki jeklarni v Zenici napadli slovenski in bosanski delavci, ko so se pogovarjali o vstanovitvi " Schwa biseh Deut- scher Kulturljund**. Slovenski in bosanski delavci so prikorakali med nemške ■ delavce ter so peli "Hej, Slovani!" ter klicali "Doli » Hitlerjem !*' in "Doli s Kultur-jbundom!" Predno pa je prišla policija, je bilo že nekaj nemških delavcev ranjenih. V Geronju pa je prišlo do 'spopada, ko je šlo nekaj Nemcev iz neke kavarne in jih je j nenadoma napadel z nožem j Srb Milan Sijatič in je več Nemcev obrezal. I Preosnova romunskega j T kabineta i Iz svoje bolniške postelje je rumunski ministrski predsed- n nik general Ion Antonescu na- j< znanil. da je postavil močan vo- d 1 jaški kabinet, iz katerega je h izključil vse ministre, ki so bi- j , li pristaši Železne garde. Iz- j ^ dal je tudi odredbo, po kateri j. bo dosegla smrtna kazen vse i s iprif?taše ministrskega predsed- ^ .nika Sime. L Navzlic temu, da je vlada j, i uradno naznanila, da je bil Si-1^ |ma aretiran, vztrajajo vesti, i da se mu je posrečilo pobegni- s ti čez mejo. - t Višek patriotizma Mehiškega bikoborca Carlo- ( , sa Arruzo je doletela nenavadna čast. I V nedeljo se je vršila v * Mexico Oitv velika b'koborba. $ . Arruza je bas podrl podivjane- ^ i ga bika. Gledalci so mu ploska- 1 i li in mu navdušeno nazdrav- I Ijali. Takrat se je pa v sedmi . • vrsti dvignila mlada, krasna 1 Amerikanka in se pririnla k ograji. Tam "je slekla sj»odnje i hlače živo-rdeče barve in jih k vrgla bikoborcu v areno. To pa 1 še ni bilo vse. Dekle je moralo biti dobro oblečeno, kajti . druge spodnje hlače, ki jih je ^ vrgla v areno, so bile modre, i 1 tretje pa bele barve. Ljudje! 1 so začeli divjati navdušenja. Kaj in kdo je bila mlada A- j merikanka, se ni moglo zvedeti, toda Mehikanci so prepri- 3 čani o njenem patriotizmu. : . ] . Pomanjkanje živeža i v Italiji Najvažnejše živilo Italija- | nov so makaroni in riž, zdaj je pa začelo zmanjkovati še ma- 1 karonov in riža. x Že pred dvema mesecema jo ' bilo mogoče dobiti v trgovinah riž in makarone le proti iz- ; , jkaznicam, toda v restavraciji j se je človek lahko ohojega na-jedel. Zdaj je prišlo tako da-a leč, da gost v restavraciji ne , dom niti kosila niti večerja a" brez izkaznice. Porcija makaronov oziroma Jj riža ne sme biti težja kot šti-|ri unče. I Iz istega vira poročajo o pomanjkanju gazolina. Le vozli niki, ki se izpričajo, da imajo ci kakšen važen opravek »o upra-(t vičeni na mesec do 13 galou gazolina. \ j Nadvojvoda Otto , in Trujillo > Dominican Republic Settle- * ment Association poroča, da se ■ je prejšnjo nedeljo nadvojvo- > da Franz Joseph Otto Habs- 3 (burški več ur posvetoval z i j Rafealom L. Trujillom, pred- j j sednikom dominikanske repub- ' like. Razpravljala sta kako bi ' i se dalo naseliti v republiki 1 i katoliške begunce iz Evrope, i ' Trujillo je rekel, da bo repu'b-, lika z veseljem pozdravila ''de- < j lovne in zanesljive pionirje, ki ' se bodo posvetili poljedelstvu. Zaenkrat nameravajo naseliti tam stotisoč beguncev. '. Chaplinov film prepovedan Argentinski notranji mini - - Kter je prepovedal v Argentini - kazanje C h a pli novega filma - "Veliki diktator." ^ Kot znano, se film norčuje iz Hitlerja in 'Mussolinija. s --i i Strahotno ravnanje t s Poljaki . Poljska vlada v izgnanstvu' je dobila iz zanesljivega vira I ^ (naslednje i>oročilo: * I —V |K>Ijskem mestecu Mlawa so našli mrtvega nekega nem-1 škega vojaka, ker morilca ni bilo mogoče dobiti, so morali na povelje nemških oblasti vsi 1 prebivalci iz svojih domov na' prostrano, zasneženo p o 1 j e. I Tam so se morali moški, žen- j ske in otroci do nagega sleči. | — Toliko časa boste stali tu- t kaj, — jim je rekel nemški po-1 veljnik, — dokler ne izdate' morilca. To trpinčenje je trajalo dva-0 najst ur. Morilca ni mogel ni-liče imenovati, kajti pozneje se je izkazalo, da se je vojak sam j- ustrelil. i- -—--— Le "No man's land'9 ob je rusko-nemski meji Ob rusko-nemški meji na! . Poljskem je petnajst milj ši-' rok pas ozemlja, na katerem nihče ne prebiva. Vsi prebi-j r valci so pe morali po naročilu, j nemških oblasti izseliti. a- Ob nemški strani pasu je m koncentriranih več kot en milijon nemških vojakov. Po računih delavskega depart-1 •menta bo do junija leta 19421 zaposlenih v ameriških ladje-• delnicah 50(i tisoč delavcev. V 1 to število pa ne bodo všteti do-jlavci, ki grade nove ladje z j vladnimi sredstvi, in tudi ne I delavci, zaposleni pri ]>opra-vilih, uslužbenci privatnih la djedelnic in delavci, ki izvršu-jejo naroči ia za angleško vlado. Nadalje niso v to število všteti tisti, ki bodo zgradili za vlado 200 pomožnih trgovskih ladij. Iz poročila, ki ga je predložil delavski department oboroževalni komisiji, je razvidno, da je meseca novembra 1940 gradilo vladne ladje 12G tisoč delavcev. Do meseca junija prihodnjega leta jih bodo potrebovali še 253 tisoč 400. Skoro isto število jih bo potrebnih za produkcijo surovin ter za razna druga dela v ladjedelnicah. Vsega skupaj bodo izdelali za ameriško mornarico ter za trgovsko mornariško komisijo 643 različnih ladij. Značilno je, da dela znatno hitreje napredujejo, kot je pa določeno v kontrakti'h. Transportacijske možnosti sedanje ameriške trgov-:.ke mornarice so znatno večje kot so bile leta 1928, dasi je bilo izza onega časa precejšnje število ladij opuščenih oziroma prodanih. Povečano prevozno možnost je treba v prvi vrsti pripisati naglici. Nove ladje namreč pre vozijo na uro petnajst in pol vozlja, dočim so jih prevozile prejšnje komaj deset. Novim ladjam je mogoče napraviti več voženj, poleg tega so pa tudi bolj prostorne. 3TRAJKI OVIRAJO VOJNO INDUSTRIJO Prejšnji teden so morale zaradi štrajkov ustaviti obratovanje tri tovarne, ki imajo za 36 milijonov dolarjev vojnih naročil. Mills je poudarjal, da morajo delavci obvestiti zakonodajalce o svojem stališču. Z !:ij je še čas, pozneje bo mogoče prepozno. Priporočal je twia-vic ne bodo kar tako zlepa izpustili iz rok. Kdor ni dovol j borben, naj izstopi iz organizacije. STRAKARJI SE VRAČAJO.. . Na pobudo CIO odbora organiziranje jeklarjev > prejšnji petek vprizorni <]i-i;iv-ci pri Bethlehem Steel Company v Bethlehem, Pa., '"protestno demonstracijo*', kar jo nekakšno drugačno ime za štrajk. V tovarni je zaposlen "h 21 tisoč delavcev, demonstriralo jih je pa 1500 in sicer s tem, da niso Šli delat. Hodili so pred tovarno, toda delavcev, ki so hoteli na delo, niso ovirali. V nedeljo jim je Van A. Bittner, načelnik odbora za organ ziranje jeklarjev, naro-,oil naj se v ponedeljek vrnejo na delo, kar so tudi stori i. Protestna demonstracija j;? bila nekakšen uvod k stavki, ki bo nedvomno izbruhnila, če |kompanija ne bo izpolnila za-jhtev jeklarske unije. 3. januarja je zaštrajl alo pri Babcoek & AVilrox Company v Bayonne, N. J., 4.">0 iz.!<■-lovalcev kotlov. Delavci, ki so člani loeaN 439 United Electrical Ra.li-. and Machine "Workers unij'-(CIO) so prejšnjo solioto or'n-t brili pogodbo, ki b la p<» I vladnem posredovanju -«>sta v-jljena v Washington!!. Zdaj zaslužijo od ."»."> do f'.f) centov na uro, v prihodnje bo Ido pa dobili pet centov vr<\ ZaJitcvali so si«'er dt->« t cen-Itov priboljŠka, toda družba j izjavila, da jim toliko pri najboljši volji ne more dati. Tovarna v Bavonne, N. .?., je le podružnica ogromnog t podjetja, ki ima svoj sedež v Barberton, Ohio. I Centrala in podružnice im.i-jo velika vojna naroč la. t I Kratkotrajna stavka ; V torek opoldne je pri ' Phelps Dodge Copper Products Company v Elizjd>eth, N. J., zastavkalo devetsto i;o predloženih m deloma tudi sprejetih nad dve-; ?to resolucij, v katerih so nav-' I zoči predlogo ostro kritizirali, d Večina delegatov je bila J namreč prepričana, da bi dala 1 predloga predsedniku Roose- s veltu oblast v gotovem slučaju h okrniti delavske postave, ki so \ j jih delavci po toliko letih in s s tak nii napori priborili. P o f njihovem mnenju preti največ- j ja nevarnost postavi glede mi- 1 nimalne plače in maksimalnega c delovnega časa, 'i Greater New York Industri-I] al lin on Council je sklical pr-'< vo mladinsko konferenco CIO.ji yršila se je v glavnem stanu : unije transportnih delavcev v j Brooklynu, N. Y., ter se je: prav posebno bavila s takoi-j menovano "H. R. 1776M predlogo, ki pooblašča predsednika' odločati, kako in s čim naj Zdr.! države pomagajo Angliji v sedanji vojni. Saul Mills, tajnik industri-jalnega unijskega sveta, je bil glavni govornik. Po njegovem CIO-MLADINA PROTI 'H.R. 1776' PREDLOGI Delavci se boje, da bi pooblastilna predloga u-tegnila uničiti njihove pridobitve in si nikakor ne bodo dali zavezati oči. | Industrije na ferednjem Za-i padu, ki izdelujejo vladna naročila, imajo precej težav s svojimi delavci. Tri velike tovarne so morale zapreti vrata in njihovi zastopniki se poga- j jajo z zastopniki delavcev gle-j de zahtev, ki so po mnenju kompanij dosti pretirane. Po nekaterih drugih tovarnah delavci sicer še niso za-štrajkali, toda če ne bo njiho-j va obveljala, bo njihovo edino j sredstvo—št raj k. V Wiseonsinu je bila zaprta' velika tovarna Allis-Chahners Company, ki ima zaposlenihi ■ več kot 7000 članov United I Automobile Workers (CIO). Kompanija ima za 26 milijonov dolarjev vojnih naroč 1. Zaprti sta bili dve illinoiški tovarni International Harvester Company, ki imata za 10! I milijonov dolarjev naročil, j Delavci v čikaški in milwan-ški tovarni so pooblastili unij-jski odbor napovedati štrajk. 1 V Washingtonu je predsednik CIO, Philip Murray zahteval, naj bo delavstvu dovoljena soudeležba pri predlaganem popisovanju možnosti za obrambo produkcijo. John D. Biggers, uradnik produkcijske uprave, je namreč predlagal, naj se vrši po-pisovanje pod nadzorstvom National Association of Manufacturers. Murray je proti temu protestiral, češ, da so National Association of Manufacturers in druge organizacije skušale 11-vesti daljši delovni čas ter u-n čiti v imenu narodne obrambe delavske standarde. CIO ima dokaze, da je v deželi silno mnogo produkcijske zmožnosti neizrabljene in da je treba spraviti k delu še milijone nezaposlenih. Murray je poslal prepis protesta delavskemu komisarju llillmnnu in generalnemu ravnatelju Knudsenu. ''G LAS H A B O D A" — New York [Thursday, January 30» 1941 VSIANOVLJEN L. 18» Newyorski odmevi —-PTRANK KERŽE -- •Kod si hodil, kje si bival, {Kod si če vi j ice rosi val ... , i Narodna. CILJI SODOBNE JAPOPNSKE Revolucija—to je edin izraz, s katerim je mogoče že vsaj približno označiti sedanji jioložaj na Japonskem. Zaenkrat je to .še nekrvava revolucija, toda možje, ki so za njo—prav {»osebno pa japonska armada—so odločni do skrajnosti. 'Mnogi med njimi .so nevarni in fanatični. Za u-veljavljenje svojega progTania bi v .slučaju potrebe prelivali kri. Notranja borba je znamenje japonskega obupa, ki je posledica spoznanja, da morajo Japonci storiti nekaj korenitega, če hočejo doseči cilje, ki so zadnje življenske važnosti. Na vsak način *e morajo izmazati iz krize, ki je posledica vojne s Kitajsko; iznebiti se morajo ameriškega pritiska; zadostiti morajo splošni zahtevi, da je treba zdaj ali nikoli izvesti program japonske nadvlade v Aziji. Ce sc to ne zgodi, bo šlo vse skupaj rakom žvižgat. Politično-socialni prevrat, ki pretresa Japonsko, je v svojih smotrih istotako drastičen ter v svojih učinkih istotako pretresujoč, kot je bil pojav nacizma v Nemčiji in fašizma v Italiji. Največja razlika (in nedvomno največja slabost) v japonski revoluciji je pa, da pogonska sila ne prihaja od naroda, pač pa le od nekaterih mož, ki so na krmilu. Peščica prenapetih nacijonalistov, zagrizencev in oboževalcev fašizma skuša s pomočjo armade preleviti Jai>onsko v lo d tarno državo. Japonska stremi že nekaj let po totalitamosti, toda sel , 1 o je nemška okupacija Francije presenetila ves* »vet, Sl c ^pouski ekstremisti povzpeli k moči. Izz kajo v dežju in solncu. v letu' .[in zimi, da ji-h usoda pren< se j iz skladnice v deželo, kjer ni I ne čevljev ne dret. (Rekel sem večkrat pri sebi: T bom počakal, da mine ta sve-1 j t ovni nemiir, ta splošna vsečlo-»jveška evolucija in revolucija, r ki v svojem obsegu in svojem ? pomenu nima para v zgodovi-i ni. Pa kakor vidim, gremo - vdd-no bolj globoko in o kakem ijkoncu ni ne duha ne s!flha. A tudi 'če pride, ne bo pomenjalo to, da pojde človeštvo zojpet v svoje vsakdanje tire. Zakaj kar je bilo. tega ni več. Kaj in kako bo, tega zopet ne ve-nto. Bes je eno: da se pred na-j šin*i očmi ustvarja nov svet, tak, kakonšnega ni bilo nikdar popre i. Kakšen bo in kako bo, _ tega bi si ne upal prerokovati. tl Vem le eno: bo vse drugače, kakor je bilo nekdaj. »Mislil soiu tudi tako: mi Slo-K venci gremo počasi, pa sigurno proti svojemu zatonu. O tem k ni treba, da se motimo, da se r tolažimo. Jaz sem spremljal to U * BLAZNtKOVA Pratika za leto 1941 Cena 25c • poštnino vred. KNJIGARNA Glas Naroda" 216 West 18th StroH New York. H. T- Peter Zgaga Moderno življenje. Tako je v takoimenovanih n modernih zakonih: Mlada, sladka ženica je pri- t šla domov v krasnem kožuhu. Strokovnjaško moževo oko je takoj presodilo: — Drago krzno. Kožuh mora veljati najmanj par sto dolarjev. I Ji In mož jo je precej osorno j vprašal: — Čigav kožuh imaš i na sebi * j ~ ~ " ..... "" i ] sti bi se dalo doseči, če se nami J posreči vsaj pri nekaterih užgati iskro dolžnosti in čuta i do vsega, kar je naše. '.Mogoče m- bom tako reden, kakor sem bil svoje čase. Zakaj danes je človeku marsikaj na mislih, kar ne more ali ne sme povedati. Ako človeku leži nekaj na du-i, zaide iz dru-| ge razprave vedno na to, kar je 'na površju. Torej ne kaže drugega. kakor čakati, dokler -e tisto nekam ne izgubi. i Moji Xe\v YorŠki o. ime vi bodo vselej resničen glas vsega, ;kar bom videl, sliša, ali čutil. Gotovo je, da ne bom ustregel I vsem, kar tudi ni moj namen. |Xe ištčeni ničesar zase. ne gra-jdim nobenega poslopja na ra-j ču h d mirili. Ali -e zamerim j ali prikupim, to mi bo vsejed-j :no. Xeodvi*en sem od leve in: jdesne in lahko zapišem z mirno J vestjo vse. kar se mi zdi dobro; in pravilno. Pisal bom od časa do časa tudi v druge liste zla-i sti v zadevah, ki bi se nanaša-' le na arotove skupine ali organizacije. Zakaj meni so vsi Slovenski listi v An4eriki — na<oš odplačevala i' mesec f — Deset dolarjev na mesei — Koliko mesecev! — je M I tel vedeti mož, katerega je v I minevala potrpežljivost. — Koliko mesecev, kolik I mesecev? — je jecala -"»ladk I ženica, nato pa bruhnila v jol I — Nikar ne bodi hud. To -ei I pa pozabila vprašati trgovc; I koliko mesecev . . . Domača zdravila. Naš preprost človek bo le vi skrajnem slučaju klieal zdravi nika. Ko misli, da se mu j>l približala zadnja ura, da po-i klicati duhovnika ter skleml svoje račune z Bogom in lju-1 dmi, toda v njem je še vcdnol iskrica upanja: mogoče bi pal zdravnik vendarle ]>oniagal *l Ugode mu in pokličejo zdrav-1 nika, toda takrat je ponavadj že prepozno. Naši preprosti ljudje nisol ; verjeli v lekarniška zdravila I Pteskrivnostne so jim bile ti-l iste kopljiee in .so v v*aki vo-!hali strup in smrl. | Kredit *o imela le domača (zdravila: a mika, trpotec, pre-jslica, rožmarin, lopatika, enci-1 jan, vijolice tavžentrože, gomi- denarju. In pomisliti je treba, da se nam mogoče ne bo nikdar nudila taka prilika kakor sedaj. Mi moramo naprej in zastaviti Vs'e moči za dosego konečnega cilja. — Naše največje upanje je nemška zmaga v Evropi. Nemčija ima »tiri glavne cilje, ki so tudi naši cilji: uničiti angleški imperij; ohraniti nevtralnost Združenih držav; zadržati Rusijo, da bo čas dozorel, potem pa navaliti nanjo in jo uničiti; razdeliti svet v sfere političnega in gospodarskega vpliva, in pri tisti razdelitvi naj bi dobila Japonska ves "vzhodni del Azije. — Us|>eh Nemčiji, nam bo pomagal završiti naš pro gram. Vsledtega nam ne kaže nič drugega kot povezati našo usodo z usodo Nemčije. — Medtem se pa moramo okrepiti na domači fronti, da nam bo mogoče izkoristiti nemško zmago, oziroma da bomo ko« sovražnikom, če bo Nemčija premagana. . — Nemčija nam je pokazala pot. Njeni vojaški uspehi v Evropi »o nas prepričali, o uspešnosti totalitarne države. Mi moramo doseči isto notranje edinstvo, toda na naš la-»»ten način. To moramo storiti naglo, silno naglo, če se hočemo izognili ameriškemu gospodarskemu pritisku ter i«zrabiti v«ako zlato priliko, ki se nam ponudi. — To so naši cilji: pripraviti se moramo na vsako potrebo n tem, da spremimo Japonsko v popolno totalitarno državo in sicer ,po pristnem japonskem uzorcu; ameriški gospodarski pritisk moramo uničiti ter dobiti vse potrebščine iz drugih virov; nad vsemi deželami in kolonijami v vzhodnem delu Azije moramo dobiti popolno nadvlado. Edinole na ta naein zamere Japonska izvršiti svoje vzvišeno poslanstvo, postati voditeljica vseli Azijatov in kljubovati vsaki svetovni« velesili. To no za majhen narod precej visokoleteče misli, toda vkorminjeue «o v glavah niilitaristov in njihovih tovarišev, ki dane« vladajo Japonski. Japonci prav dobro vedo, da ni gotovo, če jim bo mo« gn*-e doseči te oiije, kar jih pa nikakor ne ovira v njihovem ttre uiljenju. TTmik bo po njegovem mnenju pomenil katastrofo. Mirovati in kritem rok čakati, bi bilo usodno. 3*to gTedo naprej. ____' ANGLIJA SE PRIPRAVLJA NA VPAD V FRANCIJO W Anglija pripravlja svojo motorizirano armado, da vpade v oni del Francije, ki so ga za-gedli Nemci. Anglija ima «edaj preko 2 milijona dobro oboroženih vojakov. lice, kumna, janež in še nešteto drugih. Krona vseh je bil pa l>elin. Pelin naj bi bil 'dober zoper celo rešto bolezni in neugodnosti : zoper krče v želodcu, slabo sapo, vneto grlo, slab tek, in nekateri so trdili, da je mogoče celo jetiko s pelinom pregnati. To vero so prinesli naši ljudje tudi v novo domovino, in če je količkaj vrtička pri slovenskim domu, ima |»elinov grm v njem častno mesto. Tudi jaz sem dolgo let verjel v pelin, in sein bil prepričan, da mi je večkrat pomaga!. Ko se mi je bil pred leti posušil, sem sklenil, da brez pelina ne bom. S starim nemškim lekarnarjem sva dobra znanca. Nekoč sem ga tako mimogrede vprašal, če tudi pelin prodaja. — Seveda, — odvrne, — koliko bi ga pa rad ? Ko polaga na tehtnico suhe vejice, me vpraša: — Čemu ti pa bo? Začinjen ga pogledam. — Star lekarnar, pa ne ve, za kaj je pelin dober! Res ni vedel, zato mu pa jaz i>ovem, da je pelin univerzalno zdravilo. — Hm, — se začudi, — pa poglejmo, no. S police vzame debelo knjigo, v kateri sta opisani zdravilna moč in škodljivost vseh zelišč. Učeni možje so knjigo v teku stoletij sestavili ter jo po vsem svetu v rabi. Lekarnar lista po nji in prebere : "■Pelin nima nol»ene zdravilne moči. škodljiv je za le-dice in povzroča v gotovih slučajih hud glaVobol." Povem vam, prijatelji, da me je tisto razodetje strašno potrlo. Tako potrdilo, da izza tistega časa ne pijem in ne žvečim več pelina. S tem pa seveda še ni rečeno, da mislim komu jemati vero vanj. i 4' ■ i "GLAS NARODA" _cro»c^ or tot worm)_ IVrp* PmMart; J. T^L^S^pZeT'of^oSneaTof thm ■ui II—tl um iddrMM of above officers: 216 WEST 18tb STRMET, NEW YORK. N. X. 48th Year i — * 'Olu Naroda" la tout a ever? day except Saturdays, Sundays and Holiday«. j SntMcrtpClon laarly AdveitlaeaMsit on Agreement. : Za eeio lato ealja Uat aa Ameriko la Kanado ; sa pol leta $8.— ; ' aa eatrt lata $1.00. — Ba New York aa celo leto S7.—; aa pol leta 93 JO. Za laaae«at*e aa celo loto IT-; aa pol leta $3.60. ' Glas Naroda" Izhaja rsaki dan lzrsemfii sobot, nedelj In praznikov. «4*1 \H NARODA," SIC WEST 18th STREET. NEW YORK, N. V. Tuliphaai: CHeleca $—1242 življenje m!>e&a mi roda v novi j '.It niovini vsa leta moji*jra hi- i vanja. Vtikal sem se-povsod, t kakor se vtičem še danes. Ali bi ne ka»zalo, da spravim to ne- j kam v pisano he-edo, da bo o- j ista a vsaj medla slika te«?a, ;kar smo bili in kar smo delali. Imel sem načrte, ki sem jih . pripravljal, svetovna vojna mi , j ill je preprečila. Ali jili bom * kdaj izpeljal ali ne, tega ne ( veni. • j Tje okoli zadnjeera novesrn leta pa se je začelo v meni oprla-1 Sati s .podvojeno - i lo: vrni se 1 v javnost. Živ si ti, živ je tvoj j narod. Bolj ko kdaj poprej ra-|( bi duševnega dela. Vse je ta-j ko in formalno, kar f-lov< k vi-j d i med iiam|i. Začel sem z nia-j I'inJ oklicem na New Yorska j društva. Povedal bi bil lad do-1 sti, a se ni dalo. Torej mi ni j kazalo drugega, kakor iti v Ji svet. i Pisal *em poprej pod glavo: Pod vaško lipo. Danes bi bil *o polagoma vrnil v nekdanje tire. Dosti je sicer kazalo novega in drusriičnega. A ne vse tako, kakor danes. Lipe ni več in je tndi m* bo, kakor smo jo poznali. Xa njt»nem mestu je mo- iroče 'danes kaka tovarna za i ■ ..... . . nmmcMjo ali pa otipi ta jama, kamor pada vse življenje, kakor smo ga poznali. j V - ■ "Časi so veliki in resni. V-a k človek ima svoje dolžnosti danes, če tukaj ne, pa tam. Te . dolžnosti so v prvi vrsti širše ! in obsegajo vse. kar se godi prt d nami in za nami. . Pri vsem tem lie -memo pozabiti naših ožjih. Se smo tu-r kaj. še životarimo, še dopri-t našamo nekaj sebi in drugim. Tisti problemi, ki so bili z%na-, mi pred leti, so vsi nerešeni. A vendar ne morejo in ne sme-. jo ostati tako. Svet napredu-> je z dodatki novega, kar ni i med nami. Preostaja nam sa-? mo konsolidacija, združenje tega, kar je. Je precej in do- — "O LAS H A R O D A" — New YorS Thursday, January 30» 1941 - V S T A N cr V li JEN v« * — ! 1 Sedaj, ko nimam več toliko dela »n ko mi je nepopisno dolg I čftH, hv pa nudo oglasim v |n:*šem priljubljenem listu Glasu Naroda. Z mojim delom sem gotov. Drva pui.pwood eIn za obed ali jnži-no, da bomo prišli, a irostov ni brio od nikoder. Tukaj bila moja zamuda. xa kar mi naj Marv oprosti in Mr. Schwasnik 9.A ta dan. Diiissi dan ste mi z vsem preskrbeli, s pijačo in jedjo, kar sem nadomestil. S seboj so mi dali tuidi -uhe kranjske klobase. tako da sem jih še domov prinesel »*iji boljši polovici, ki me je tako težko pričakovala. Najlepša hvala vam. John in Mary za vso postrežbo. Tudi lepa hvala mlademu Schwaanikn na farmi in bratu Hermanu in Mary, tudi na farmi, za vso prijaznost in po-Rtrpfclm. Dolgeville, N. Y. se zahvalim Mr. in Mrs. Joe Wesly, ker so me tudi tako lepo sprejeli in postregli z vsem. Tudi Mr. in M5rs. Frank M>i-tfle, pott in Mr. in Mrs. Cankar najlepša hvala za sprejem in postrežbo. Upam, da tudi vi vsi mene obiščete. Iz srca rad vam postrežem, če bo le v moji moči. Jaz senv zaposlen pri Wes-t Virginia Pulp & Paper Co. in sedaj gradimo mostove čez majhno reko za tovorne avtomobile. Cez to reko se bo vozilo šele drugo zimo. Kempa se bo tudi sedaj naredila za 70 mož; tukaj je gozda za 5000 kortov pulpa. Po nc-kateiih krajih so že kempe na-reiene, kakor so tudi v Jersev-fieKl in Stratford- N. Y. Tam seibnosti svetovnega 'velemesta, je nam tukaj živečim vse, kar vidimo o-koli sebe, tako vsakdanje, da smo včasih slepi celo za tiste zanimivosti, ki se na novo pojavijo, da dajo najbogatejšemu nustu na svetu nov okrasek in da ima publika malo duševne izprenicn/be. Ali ni nitačno za človeka, ko - i v nedeljo zjutraj nakupi nedeljskih časopisov, ki jih je toliko za denar, da imam ves pod pokrit ž njimi ? Napaka z nedeljskimi časopisi pa je pomanjkanje dobrega in zanimivega čtiva. Zato sem .že po navadi ob opoldanski uri gotov z vsen*. kar se da pomešati med tisto, kar'bi v tem ča-u mojega življenja moralo biti najbolj popolno. Tako imam še na razpolago celi nedeljski popoldan in precejšnji d ci večera, ki bi mi moral služiti v duševno razvedrijo da se okrepčani za navlaljni celotedenski fizični rapor. Tedaj se pa vprašani: Kam pa sedaj? Knjižnice in muzeje tom Ž!* neštetokrat oblezel. V "kino** ni prijetno iti sani. in •za .plesno zabavo se pa že >po-dofbi. da -e moja leta držijo do-sfoino^ti. j Ali ni prijetno v takem -ln- j«"ajn. ko mi prijatelj priskoči jna v»omeč z nasvetom? Zdi se tini.Nln š(. nisi videl samostana. k« i«* bil prepelian iz Franei-i. • - ... i ni delonui iz ^paniie, in ki I je po>tavl 'en v vseh podrobnostih arhitekture in umetno-1! , srednjeveške -.lobe na "Fort Tryon Parku" v New Yorku. Ril sem pripravljen takoj. Saj :e že užitek hoditi po takih potih s človekom kakor je moj piijatelj, ki je dober poznava-ec srednjeveške arhitekture in občudovalec umetnosti. Poulična železnica 8. Avenue naju je pripeljala do 200. ulice in ko izstopiva, sva stala prav pod vznožjem 14 Fort Tryon Parka" na katerem se nahaja samostan "The Cloi>ters." IPar *to kamnitih stopnic in pa primerno napeta vijugasta fpot. naju je privedla na vrh krasnega griča, s katerega je od vzhodne strani krasen razgled na precejšnji del New Yorka. ,z zapadne strani pa na reko Hudson, nad katero se dviirajo pečine Palisade na drugi -trani reke Hudson. •Prav na vrtni tega griča je krasna stavba "The Cloisters" ki je podružnica Metropolitan nrtrzeja in v katerem so izrecno naganhe! PI.AMNKA ZDRAVILNI ČAJ "BAHOm" is Ljubljane, Je ie vedo« na ruyoU;o. Svcttra»daTM Kirdst vo zoper hole eni želodca, ledvic, črevesja ali žolča. Tu« zoper zaprtjr ia za utrjevanje krvi. Cena sedaj: I »Italija $1.25, 2 ik. $2.4%—3 žk. |3il. PRATIKE so tudi dospele. Blasni-kove in Družinske, »lip pa Je nttj h na. Kdor Pratike želi, naj takoj m+-ntii. Cena 2Sc koosad. Španski žefran. Mnsl^tov cvet ali Lorker jepede. Cena reUke ikatlje Sle. Tariontrsie, Kanrlire, Ensjan, Lapuh, Uporo cvetje itd. t ftstljah po Mr. Mešani čaji Knajpovih zdravil «a IJ..J.. m m a.1 X ■ - »m - J 1 _ ifloacc. za punca, sopor prenian, ledvice. oveduje vsakovrstne ^vesti o njem. Na stenah ima tudi pribite neke kože, pa v resnici povem, da ne por/.nam ne kož, ne rogovja. Ne vem. kje je vse to dobil in skupaj znosil. A!i j«' kupil, ali mu je kdo po-daril. Vstrelil ni, to vem. ker take divjačine ni tukaj, kjer mi lovimo. Jaz imam nasičeno eno veverico, pa še za tisto se Verbič n-ti, da jo je vstrelil. V 44Glasu Naroda" sem bral nekaj dopisov iz različnih krajev in lovci prav radi pišejo o jelenih, medvedih in srnjakih, mi v teh krajih pa se ne moremo postavljati s tako zverjadjo. Je si-cer nekaj srnjakov in srn, pa ->o redke. Zato moramo biti zadovoljni z nfanjšo divjačino, kakor so zajci in fazani. Toda fazane moramo še kupiti in jih = KUHARSKA KNJIGAH 1 Recipes sf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stram^tl Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročile pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. SMRT SLOVENSKEGA PIONIRJA licit- tako, da ima goveda ua pašnikih /.<• dovolj paše. TVž-kt ira mraza letošnjo zimo nismo imeli, razen treh dni. Naj-iiMV.lr/M dan ji- kazal 24 stopinj, ki pa ni povzročil |>osehno velike škode na ponuirančah, katere ni-o bih« ratura tukaj je sedaj okn.ir (>" -topinj. Dane*- -eni sprejo pismo od na jmlajšetra >ina Jakoba iz Berkeley. Ca!., ki ji- zaposlen v ladjedelnici v Walleyo. in pravi. da v >everni faliforniji zdaj v*ak ilan dežuje in vremenski proreki nam »e več dežja ol>e-tajo. V huljetit-lniei >e že jk>-ri^enku jeM». dii ImmIo kmalu morali delati po 1U ur na dan. Tam je za[Ki^leii*li delavcev pri različnih delili in jih še vsak dan več za)H>sluicio. 'Poztlrav! J. H. Siinoiiich. Porterville. Ca!. ROJAKI MIWO. (Y Joliet, 111.. je timrl dne 15. decenvlira lf»-M) Jožef Botjančič, star .V* !«*t. Zapn^ča ženo in 3 ,f»trnke. Prišel je v Ameriko leta 1910. Zapu.V-a tudi stro Julijo omož. Phillipich, v starem kraju pa dva brata in štiri sestre in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Trbovljah na iSajernkem in v Ameriko je prmeJ leta 1912 v La Sal le. IH. in delal nekaj časa v rudniku in v tovarni De Pue. Potem se je preselil v Springfield, 111. in je bil ves čas zafposlen v rudniku. Naj mn bo lahka ameriška zemlja! IS pozdravom A. Valetič, Gary, Ind. -pustiti na farnue, da imamo )otem jeseni kaj streljati. Tukaj je sezona za zajce in fazane ndprta samo en mesec in proti koncu sezone se dobi le še kak zajček. < 'e se le prikaže, iroto-vo »paMe, ne uide nam nikoli, ker smo vsi moj-tri v str«-lja-rrju. < 'e pa kdo ne verjame, naj •i kupi Slovensko-Amerikanski Koledar, v katerem je n;tša slika. Tudi moram povedati, da |e v Koledar in toliko zanimivosti, da je lahko vsakemu žal. ki ara ne kupi. Mr. Frank Troha iz Bar'oertona, O., ima v Kole-rlarju zelo lep spis o lovcih. Anip.ik Mr. Troha je trotovo že ftidi slišal kakeira lovca reei: 'Ki 'oi bil malo l»olj |>omeri!. I>a bi ira dobil.*' Se511 Hudson Bonlevard. Union City, N. J. Začetek oh 8. zvečer. Želim, da bi se ta večer zbralo kaj več Slovencev. Pozdrav! Louis Kov i eli. No. Bergen, N. J. ŽAJiOSTNA VHKT IZ STARK DOMOVINE. Dobi! sem žalostno novico iz ritare domovine, da mi je premini! moj oče Franc Modic iz Velikih Blok. Umiri je dne 19. decciribia 1940. Naj mu bo lahka domača gruda! Frank Modic. Fairport Harbor, Ohio. NOV GROB NA ZAPADU. V Chicago, TU m jc unrrl Mr. Louis Duler, star 73 let. Doma je bil iz Vavte vasi pri Novem mestu. V Ohicagu je bival 54 let. Zapušča (> sinov in 3 hčere ter ženo Matildo. Enega sina ie izgubil v svetovni vojni. Pokopali smo «ra po katoliških obredih. Naj nlu bo lahko a met i3ka zemOja! Poročevalec. »oooce Rojake prosimo, k o poiljsrjo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OKDBft, ako je ram le priročno o • t S ' Iftfi ..... .. o •Mr. John Kočevar, ki jt tr-pel vsled paralize čez pet let. je preminil dne 20. januarja 1941 ua svojem domu, 6 niHj oil Porterville, Cal. Pogrebne obrede j» opravil domači župnik Rev.1 Dillon, s peto sv. mašo. I5i! je velik sprevod. . John Kočevar je I»i 1 rojen v Ručctni vasi, žu]>nija Črnomelj v Beli Krajini pred 72 leti. Vi PoiierviL.e, Cal., je prišel kot mlad Izučen mizar pr» d 53 leti.] Ves ta čas je preživel tukaj. V, j mladi h letih je vodil tukaj mi-1 izarsko podjetje. Pozneje -e jej ! poprijel polje«lelstva in -adje-; j reje, v katerem j«- bi! u-peš»-n, j kar p rit" a lepa moderna k meti-j ja. opremljena z novejšimi .-»t roji. Pokojni John je oženil 1. 19*>S z Slovenko iz isteira kraja, kakor je bil on. Njun zakon je bil srečen. Za njim žaluje soprocra, dva sinova, tri hčere in več vnukov. fBtf je skrben £ro-»podar in dober oče svoji družini. Dvairi ?osed. počivaj v miru v Ca i-fornijski zemlji in naj Ti s' eti večna luč! Prizadeti družini moje iskreno sožalje. Letošnjo zimo tukaj imamo dokaj ugodno vreme. Deževati je začelo kaka dva tedna prdd Božičem. Kdor si ni polja pred dežjem posejal, ira tudi sedaj več ne more. ker vsak teden več ali manj dežuje. Zemlja je za oranje preniokra, je pa tudi že pozno. Po gorovju je zapadel velik sm ir. Doline so ozelc- ii |j darilne POSILJATVe i l || v jugosla vuo in italuo lp [' * |j[||J 2«S DIN. _____________ $ 3I5 j »H DIN................. $ 9.M v DINARJIH II ni!' nl.ifhd low din................ $17J>« Uifi,»:!. Lili MM DIN. _____________ $34.00 j. I;" 3000 DIN. _____________ $82^0 r||j;'.,j i (illj 50 UB --------------- $ 2^5 M|Ml Mwn 100 UR -------------- $ 4JB ijSni! Mm 200 LIR -------------- $ 9.20 1 Hi tr T T O A IT 30® UR ................— J13j# (, m v t* i u. a n 3oo ur_____________$21.73 |yi4|! ! 1000 LIR ------------- $4X00 fEJ 1 T;| M 2000 UR _________________ $83.00 U| fl P y Ker zaradi položaja v Evropi parniki nc- |T1 redno vozijo, tudi za izplačila denarnih III] pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, |a I I ki žele, da je denar naglo izplačan, pri- plN j' |j poročamo, da ga pošljejo po CABLE PUIpf, j || ORDER, za kar je treba posebej plačati jii| i Vsled namer v Evrapi al aifte v JnCMtavli« * |fl|f1 fj m Italijo a*kazati tearja v DOLARJIH, lomi mm» RigV.! j I I v dinarjih m. lirah, lato velja m n m drnce w Lfflj|jj| ii i slovenic pubi^hing co. njs • I :: : POTNldKl ODDIHI t s: \gm 1216 Weit 18th Btrot, Hew York DELO V GOZDU Vesti iz slovenskih naselbin l^mS^^! __________________- - i _____________________________■ ■" "T" ' . ' • - • - - = - , V - __ 1 ' OblŠGltB Slovenske Priredltv©! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru 2abnemu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo SVOJIH članov, temveč splošne slovenske javnosti. ................11 / - t- •0 LAB If y R O D A" - New Toil .Thursday, January 30» 1941 V8TAN0VLJEN L. 1» WMIMIIBMBIIM Mož Simone : ROMAN :—: Francoski spisal: CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. | ________________________________ c _______ Obraz gospoda d'Avron >e je žalostno podaljšal, in brez posebno trdnega prepričanja je dejal: K\To bi lahko stoidl, ako bi bil sam; ne morem, pa uničiti prihodnosti svoje žene in svojih otrok . . 44Mar to ni nasprotna pot, da jo otiiioš? In ker nisi ti ♦»dini prizadet, zakaj se ne bi posvetoval z gcepo d'Avron in s svojo hčerjo, meeto da jima takole prikrivaš resnico? S tem, da ljudi 'varamo, jim nikoli ne vstrezamrvo, kdor je tako srečen, d v ga svojci ljubijo in razumevajo, jim lahko pove vse." S; lica je Šla preko Osmino vega obraza, in ko je izgovarjal te pos ednje besede, je zadonel njegov trdi glas nenavadno obtožno. Gospod d'Avron je vzkliknil: 4 4Jaz, jaz naj g;cni in vznetiti r ini svojo ubogo ženo, da jo morebiti celo umorim, če ji lazdlrnem vse. te lionvatijc, o katerih se ji niti ne sanja! Ali naj užalim; ^'oje otroke in na-lK>Inim hišo z zmešnjavo? In to ravno v trenutku, ko se stvar obrača na bolje, ko imam absolutno gotovost, da mi 1h> sreča "nila, kajti podjetje je imenitno, govori, karkoli hočeš, in j.uz nisem in ne bom tako prismojen, da bi se mu odtegnil." (Kakor večina slabotnih in lahkomiselnih ljudi, je imi»l gospod d'Avron -voje trenutke posebne trdovratnosti, v katerih ni slišal, niti dopuščal ničesar, razen tega, kar ga je hipno navdajalo. O.-niin je uvide! brezplodnost nadaljnega razpravljanja in ne da bi spregovoril le še besi do, je odšel na-^rlili korakov skezi neje sami v >voji sobi, 44 kako ostane čk; veš k a duša za vselej pod vplivom vi i sov njegove mladosti. 1'bogciir.i Osmino se sanja o -amili katastrofah." Izvil ><■ ntu je vzdih olajšanja, kakor da so z Osminom vred izginile vse nt prijetne misli in v>i mračni predsodki ter ►e izgubili v tdaljne dalje, v črno noč. Tudi lege1 spat, se je z izprememlw) z novo radostjo potapljal v svoje lačune in stare načrte za prihodnji čas, ko oostane bogat- zelo bogat, in ko — ntesto da proda svojo hišo, dokupi še >oeddnjof da bo imel komo'cc proste, ter ontfoži 8i-nuono in ji da milijon. Nekoliko minut pred Osnrinovian odhodom se je vrnila v svojo sobo, ljubko dekliško sobico, belo in .ožnatc, sed1 a na nizek stolček ob kaminu, podprla si bradico i roko in začela sama pri »sebi razniišljati o razgovoru, ki ga je bila pravkar po-hišala — in nemara ne popolnoma slučajno. I Hu^e slutnje so jo težile žež dolgo časa, izprva le v nedolo-V "•enih obrisih, toda kasneje so se polagoma vtelesile in utitlilei vsled gotovih, skrb.io zasledovanih znamenj. Ostoiinove be-' sede .'O podHe njene zadnje dvome. Poznala ga je kot ra-' čunajočega moža, ki ni (bil navajen govoriti, ako ni bil jasno' prepričan o t elit nosu svojih besed, in vpraševala se je. če no-j coj ni govoril ravnotako za njo kakor za cospoda d'Avron J videč, v tem sred-tvo, da po ovinfku prepreči bližnjo nevarnost. Zaman se je spominjala pomirljivih navajanj očetovih. Kolikokrat je gospod d'Avron že napovedoval uspehe in pro-rokoval srečne zaključke, ki jih nihče ni dočakal! Poleg tega' pa jo je navdajala t>ta slutnja nevarnosti in tisto čustvo pretečega zla, ki le redkokdaj vara ljubeče žensko srce. | Poleg zelo živahne domišji je, ki jo je invela od svojega očeta, je bila Simona tudi poštenega, krepkega, nekoliko moškega duha, obenem pa polna finega ženskega rahlečutja. Zna-' :a je naravnost razodeti resnico in ji gleMati hrabro v oči, zna-ia je imeti naizor in celoutoiiti sklep. Slabotno zdravje materino, ki je večinoma nji naprtilo skrt>i gospodinjstva in var-sh'° otrok, }v ni ob«! a rilo h- previod d'Avron večkrat v šali rekel svoji ženi. ki se je z njim vred čudila resnobnosti in dovzetnosti, katero je kazala Simona v v sob rečeh. lin Simona smna je včasih nehote občutiia re-ničnost teh nesed. Tu in tam si ni mogla česa, da ne bi videla oči tove lahkomiselnosti in > abotnosti značaja gospe d'Avron. Brez škode za globoko spoštovanje in živo ljubezen, ki jo je gojila do svojih stat išev. v njih družbi ni čutila tite brezskrbne varnosti, ki j« navadna pri srečnih dekletih: mislila ni toliko na tO, kako bi ju podpirala, manj na srečo, ki bi jo jemala iz njunih rok, kot na to, kako bi jim« jo dajala, in z njeno otroško ljubeznijo se je družila tista vdana >ki'b in tista popolna odsotnost egoi-zma, ki je navadno lastna le materinemu srcu. J "'Kaj bo x mamo in papa!" si je mrs.ila takoj, predstav-liaje si v svoji živahni domišljiji že vse posledice morebitnega oropada. o katerem je bil Osmin ravnokar nan^^nil. Samo nase se niti spomnila ni. Razkošje, ki jo ie obdajalo izu detin-tva je ljubila, ne »ioer zaradi tvarnih dobrot. pač pa zavoljo zadoščenja, ki ga je dajalo njuiLm krepko izraženim plemenitim nagonom in njenemu finemu okusu za vse, kar -ie bilo lepega. . Pri vsem tem pa bi ga bila brez težave žrtvovala kakšni ▼isj:. dolžnosti ali neizogibni potrebi. Drage volje bi se bila vdala v resno in trdo ž:\Vjenje na deželi, v starem rodbinskem gTadn. Toda papa t — kako l>o on pogrešal svoj krog, svoje prijatelje, svoje r?nle rpreje*ne, to, kar ga zabava in kar ljubit" se je vprašala - težkim srcem. "In kaj bo počela mama — po zimi v tem ptMcm k-aju, v tem velikem, mrzlem gradu, brez posetov iu zabav. ko se bo morala voziti pol nre daleč z vOKom, ako bo hotela v nedeljo k masi. (Nadaljevanj prihodnji«.) PREDSEDNIKOV ROJSTNI DAN vdeležil se ga bo tudi predsednik. Na tem plesu pa bo tudi navzoče mlado dekle, ki je danes dopolnilo 14 let. Pred dnevi je dekle, ki »e piše Ana Sklej>ovich in je doma v Gary, W. Va., pisala predsedniku Kooseveltu in mu voščila srečo k njegovemu rojstnemu NI Prepozno... Pogcfcsto želijo novi naročniki, da jim pošljemo začetna poglavja izhajajočega romana. Vselej pa temu ne moremo vstreči. Sedaj pa smo vsak dan natisnfili nekaj več iztisov, tako da moremo postreči vsakemu novemu naročniku s celim dosedaj objavljenim romanom. Opozorite na to svojega sdseda ali prijatelja. Ta ponudba poteče 10. februarja. I UPRAVNIŠTVO "GLASA NARODA" j 216 West 18th Street, New York I Tukaj Vam pošljem $......, z a .............. naročnino. | I m e.................................... Prosimo, izro- | Naslov................................ čite ta listek I vašemu prija- | Pričnite pošiljati list, priče nši s* štev. 17 (24. jan. 1941). t«2ju. j Za celo leto $6.—; Za pol leta $3.; Za četrt leta $1.50 nabarvanimi obrazi in rdeče lakiranimi nohti. J^-no. počasi se vlečejo popoldanske ure. Mimo kavarniških oken drče avtomobili in kočije, ki jih moderni čas še vedno ni izpodrinil. Večji deli Sofijčanov se še vedno raje po-»'užuje kočije kakor taksija — ker je ,pač ta cenejša. V določenih presledkih zdrči mimo tramvaj, v katerem daje vozne listke ženska, oblečena v uniformo tramvajskega sprevodnika. V tem poklicu so s? So-fijčanke že kar udomačile, čeprav ga je bil prinesel šele najnovejši čas. Star, ko-mat bolgarski kmet je prinesel iz bosr-ve katere vasi v sofijski okolici dva petelinčka. S kanueo na TASAMIRIN PLES. iSe enkrat opozarjamo naše čitatelje, da priredi poznana hrvatska plesalka Tašimira velik ples v petek dne 7. februarja v Carnegie Chamber of Music Hal, 154 West 57th St. Izvajala bo več umetniških plesov na slovanske in tudi na tuje melodije. Tašamira. ki je doma iz Zagreba. je splošno znana ameriški javnosti, našim ljudem pa je manj znana, zato se nam j^H ]>otrebno opozoriti naše čitatelje na to umetnico, o kateri tukajšnji ameriški listi pišejo ze-jlo pohvalno. Ako jo tako .ceni [ameriška javnost, tedaj je naravnost naša dalžnost, da jo saj tudi mi poznamo. 0 DOHDNINiSKEM DAVKU. Dohodninska davka sta dva: zvezni in državni. I^etcs je bila postava o zveznem dohodninskem davku nekaj preinen-jena. Dohodninski davek morajo pačati sanirski. ki zaslužijo $800 a'i pa več na leto in oženjem. ki zaslužijo na leto $2000 ali več. IZvezni dohodninski davek je treba plačati najkasneje do 15. marca.. Postava glede državni ga dohodninskega davka je ista, kot lnif-ko leto, saj kar se tiče države New York. Ta davek morajo plačati oni samski, ki zaslužijo $1000 na leto ali pa več in poročeni, ki zaslužijo $2500 al več. Državni davek je treba plačati do 15. aprila. . I dnevu. Iz Bele hiše je prejela ; odgovor z zahvalo za čestitke. V pismu pa je bil pripis, ki pravi: "Radi bi videli, ako pridete v Belo hišo in se spoznate ^ j predsednikom." ! Njen oče, ki je mehanik je [O tej zadevi govoril s svojo ženo in sta sklenila, da pustita Ani, da gre v Washington. In i tako je odpotovala in se je pripeljala v Washington. Takoj se je odpravila proti Beli hiši, toda pri vratih jo je pridržala straža, ki je takoj izpre-videla, da je uboga Ana postala žrtev poredne šale. Oddana je bila v Children's Receiving Home. O tem pa je zvedel preds-ednik in jo je povabil v Belo hišo. Po njo je šel okrajni komisar George Allen, ki jo je pripeljal v Belo hišo. j Predsednik jo je pozdravil z besedami: "Hello, child." "Čestitam Vam k Vašemu rojstnemu dnevu, Mr. President," je rekla Ana. Nato jo je predsednik povabil na današnji ples. Allen je mlado Poljakinjo vozil po Washingtonu in ji razkazal njegove zanimivosti. Vs-o to šalo, ki je postala resnična, je povzročil Anin 18-letni brat Steve, ki je odprl Anino pismo, ki je prišlo iz Wasliingtona in pripisal dozdevno predsednikovo vabilo, da naj pride v Washington. Jesen v Sofiji ISofia se kocka. Droben d< ž je za trenutek pokvaril lepo vreme — 44siromašno leto'' — kakor imenujejo Bolgari tople jesenske dneve. Ob deževnih popoldnevih oživijo sofijske kavarne. "Rotacijske mašinke", ki stoje navadno nekje ob vratih, ropotajo. Težko je zamisliti si sofijsko kavarno brez ^rotacijske mašinke." Vržeš vanjo dva j leva. in če ti j<» -reča naklon.ie-ina- si priigral drobiž, da lahko vts popoldan piješ dobro čr-jno kavo. Tn kaj je ob dežev-jnih popoldnevih prijetnejšega Ikajkor sedeti v kavarni, sreha-jti dobro črno kavo in gledati I na ulico, na rumene, od dežja izprane plošče, po katerih hite i ljudje po svojih opravkih.. - fVečina ^tistov sofijskih kavarn "bije tablo." Glasno padajo po mizah majhne bele kocke s številkami ter be'e in j rdeče okrogle ploščice iz lesa ali celuloze. Dva "bijeta" in de>et iih sodi okoli njiju in spremlja i irro. Dru^i mešajo karte, tretji žižvahno debatirajo. OrŠko-itali janska vojna, pomanjkanje masla v državi, ki je tako izrazito poljedelska in živinorejska kakor Bolgari- g'avi, v gumijastih opankih in v svojem kratkem kožuhu kri-žari po prestolniških ulicah in 7A> zdavnaj je ntfnil poldan a petelinčka mu še vedno drem-ljeta v naročju. Na križiščih ulic. kjer imajo svojo prostore prodajalci srečtk državne loterije, re okoli njiih in velike deske, na kateri so izpisane številke izvlečenih srečk, zbirajo nosaei, brezposelni in včasih se ustavi tudi kdo, ki je bil kupil srooko. da se vnovič prepriea. da tudi -adai ni imel sreče. Mali či-tilci čevljev, ki čepe pred svojimi zavojčki, so se stisnili tesno k hišam in potrpež jivo čakajo na svoje kliente. A So-fijčani si lahko očistijo čevlje tudi v posobnih "dukjanili", kjer se udobno vsedeš na vi*ok stol in čitaš časopis, ko ti ob noarah črpi dečko, in ti z občn- SIMFONIČNI KONCERT. •V nedeljo dne 2. februarja bo v Cainegie ilall v New Yorku redni WPA simfonični koncert pod vodstvom novega kapel nika dr. Frederika Weissmana. Na ttm koncertu bodo izvajane točke iz A'erdijevih in Wagnerjevih oper in Brahmso-va 1. simfonija. Nekatere točke bo zsupel Frederick .Jagel, tenorist Metropolitan opere. Dr. Weissman je prišel leta 1933 iz Nemčije, kjer je vodil državno opero v Berlinu, v M'ueu-tru in Koenigsbergu. Pozneje je deloval kot kapelnik na operi v Amsterda.ifa in v Buenos Airesu v Argentini. {Leta 1930 je v New Yorku započel WPA simfonične koncerte, pozneje ,pa je prevzel vodstvo New Jersey Symphony orkestra. Sedaj pa je zopot nastopil kot kapelnik WPA sim/oničnegra orkestra mesto dr. Ottona Klcnj|perr< rja, ki je preiŠnjo soboto od-«topil. (Koncert se začne ob 8.45 zvečer. Vstopnice so od 28 centov do $1.10. KAKO SI OBLEKO 0PERE&? 1. Najprej preskusiš, ali gre blago ob barvo, zato namoei košček obleke v mlačno vodo in ožmoš v beli ruti. Ce ruta dobi liso, daj obleko v mrzlo vodo, kani malo kisa vanjo in jo hitro operi in izplakni. 2. Preden začneš ob'eko prati, izmeri njeno dolžino, širino čez pleča, rdkava in širino krog bokov. f Pripraviš si mlačno vodo kaneš malo iesilia vanjo in pe-reš 10 do 15 minut — pa ne smeš močno mencati, drgniti ali močno ožemati. 4. Nato takoj izplakni v či-•ti vodi. ki naj bo prav toliko topla. •5. Takoj id a j obleko v bri-solko in jo v davnem osuši. Nato položi obleko na čisto podlajro in jo razvleci po n* ri in osuši na zrakn (ne na soncu in ne pri vroči peči). 6. <\ je potrebno- polikaj obleko na narobni strani z zinemo vročim likalnikom. . |ja, racionaliziranje sira in drugih živil — zunanja in notranja politika, draginja, kako bi mora'o biti in kako ni. — Snovi za pogovore, ob katerih lahko presediš ure in ure, je dovolj. Bolgari ne čitajo časopisov v kavarnah. Kavarne so za zabavo in pogovore, a časopise prečitaš doma ali v uradu, v tramvaju, na ulici, tisti hip, ko so prišli na ulico in jih kol-portci ji z vikom in krikom raz-našajo po prestolnici. Sofijča-ni čitajo časopise tudi v gledališču, v odmorih med dejanji. V kavarni le malokdo odpre časopis, ki ga je bil prinesel s seboj. Malokatere kavarne imajo naročene časopise od ino- 'zenuskih. fcc eno po-ebnost ima-'o boljrarske kavarne: v njih le malokdaj vidiš žensko. Navaden irost sofijske kavarne je moški in če stopi vanjo ženska, se oči vseh z začudenjem obrnejo vanjo. Ženske s