Stav. 94.
v rrstu, v
17. decembra 1914.
Letnik I.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
UrednlSvo: V. ic* Sv. Frančiška AsiSkeg« št 20, L nad str. — Vsi dofisi -af se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se na
-prejemajo in rokopisi se ne vračajo, tedaj* teJ) In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoref) lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t csrrerirr jorcShrom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega » 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11*57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24—
za pol leta.................12—
za tri ireseee.	....... • . . , 6"—
7 nedeljsko Izdajo za cek> leto	. . . 5*20
za pol leta	• • 2*60
VEČERNA
Posamezne številke se prodajajo ?o 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vla
Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........R 5*—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". -- Plača in toti se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiSkega Št 20. — Poštnohranilnlčni račun št 841.6521
Siie vsilil! ladje o) angleškem obrni - Angleške flotilje zapletene na vei krajih v hoj.
Tetki poročajo o navili uspehih g vilajeta Vodil — Ruto tatiato JbtoM" potopna pri Bejruta dve turški ladji.
lošno umIM@ ruskih armad n
BliRLIN, 17. (KorJ VVofffov urad po-
roča:
Velik! slavni stan, 17. decembra dopoldne.
Pri Nseuporta so Francozi nadaljevali tvoj ;tap£d brez vsakega uspeha. Tudi pri Ziilebecke in pri La Bassee so bili poizku-šeni t:apatii. ki pa so bili odbii še z večjimi izgubami za sovražnika.
Namera Francozov, da bi zgradili pri So* s so: u cez reko Afcne most. je naša ar-tilierija preprečila.
Vzhodno od Rebusa ie bila razrušena neka francoska utrdba .
Z oz*ioino- in zapadno-pruske meje ni poročsti ničesar novega.
Od Rusov naznanjena ofenziva proti Slez'ii in Poznanju se :e popolnoma pone-sre:; a. Sovražne armade so bile na vsem Potfsk&n po trdovratnih, srditih frontal-niii napadih prisiljene k umak nit vi. Sovražnik je povsod zasledovan.
Pri včerajšnjih in predvčerajšnjih bojih na severnem Poljskem je izvojevala hrabrost zapadno-pruskih in hesensklh polkov odločitev. Sadov te odločitve za enkrat še ni mogoče pregledati.
Vrhovno armadno vodstvo.
Krtki mpmU m U9K9M vil** ML
BERLIN. »7. (Uradno). De« naših boi-nlh sil aa vzhodnem mori« so napadli angleško vzhodno obaL Dne 1*. decembra z jutra} so obstreljevali obe utrdbi aa o-bali: Scarborough ta Hartlepool. O nndalj-nem poteku podjetja se ne more za sedaj ie nič poročati.
BERLIN, 17. (VVoIftova pisarna). Glasom angleških poročil je bilo v Hartlepoo-lu ubitih nad 20 oseb, 80 pa ranjenih. Skoda ie izdatna. Oazometer gori. Obstreljevanje trdnjave \Vesthartlepool je začelo ined 8. in 9. uro zjutraj. V Scarboroughu sta poškodovani dve cerkvi. Mnogo streh se je sesulo. V Withysollu je zgodovinska opatija deloma porušena. Prebivalstvo beži v notranjost dežele.
Augieikt orodno poročilo.
LONDON, If. (KorJ Admiratiteta naznanja: Važne nemške brodovne operacije so se izvršile danes zjutraj v Severnem morju. Scarborough in Hartlepool sta bila obstreljevana. Naše flotilje so na raznih točkah zapletene v boj. Akcija se nadaljuje.
LONDON, 16. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Po nadaljnih poročilih glede obstreljevanja Scarborougha, je bilo vreme megleno, ko se je pričelo obstreljevanje. Mnogo žensk in otrok je pobegnilo v ponoćnih oblekah na cesto. Govori se, da je bilo oddanih 50 strelov.
Iz flutfa se poroča, da so dobile oblasti Scarborouuha v zgodnji jutranji uri poročilo, da se namerava napad na obrežje. O-bramba ie bila skrbno pripravljena. Vse enote, artiljerija in infanterija so se nahajale na mestih.
List »Evenang Chroiiicle* v New Castlu poroča: Domneva se. da so se udeleževale obstreljevanja Marttepoola tri nemške križarke. Komaj so pričele križarke streljati, so jih /e nanadii štirje angieški torpedni rušile i.
LONDON. 17. (Kot.) Neki vlakovodja poroča, da je videl, kako so bili uničeni v Scarboroughu trije dimniki.
Iz Whitbyja se poroča, da ste mesto močno obstreljevali dve križarki, ki ste razrušili signalno postajo, kakor tudi veliko število hiš. Zgodovinska opatija je deloma porušena. Ena oseba je bila ubita. Križarki ste se oddaljili pozneje v severovzhodni smeri.
Rufto-toriki volno.
CARIGRAD. 16. <KJ Uradno poročHo: Već dni vršeći sa boi na vzhodni me« vi-
lajeta Van so končali ugodno za Turke. Pozicija pri Serailu. ki so jo Rusi trdovratno branili, je vsled obkoljenja po Turkih padla v turške roke. Turki so vstopili v Serall. Rusi se umikajo proti Koturu, zasledovani po turški konjenici.
Ruska križarka »Askold« je pri Beyrutu potopila dve mah ladji. Po končanem vspe-hu preiskave, je potopljena turška križarka »Mesudje« ali zadela na plavajočo mi-] no, ali je bila torpedinirana.
Rusi niso bombardirali Dardanel.
CARIGRAD, 16. (Kor.) Otomanski informacijski biro dementira uradno kategorično vse vesti, češ, da so ruske vojne ladje udrle v Dardanele in jih bombardi-! rale in da so Rusi vnovič bombardirali tudi Trapezunt.
K bitki pri Falklaridskih otokih.
CARIGRAD. 16. (Kor.) Otomanski informacijski biro je dobil iz razniii mest A-natolije brzojavke, ki izražajo občudovanje za junaštvo nemške mornarice v bitki pri Fattclandskih otokih.
/ f Ivan pl. Zaje.
ZAGREB. 17. (Kor.) OdUčnl hrvatski komponist, Ivaa pL Zaje, je umrl danes v 83. letu starosti.
Na odredbo bana barona Skerlecza bo pokopaa pokojnik na deželne stroške. Zagreb, čigar častni meščan je bH Zaje, mu je dal častni grob.
Lep dar Rdečemu križu.
DUNAJ, 16. (Kor.) Neznan podpornik Rdečega križa je poslal podpredsednici
kneginji Montenuovo znesek 50.G60 kron, ki naj bi se uporabil za postrežbo na kolodvorih. __
Vojiitto pismo h Tirfijt
Cemak (Dardanele). 13., X„ 14.
In sedaj, dragi prijatelj, ti hočem poročati nekaj o moji osebi. Vojna usoda me je spravila v Turčijo, kjer se moramo bojevati Nemci ramo ob rami skupno s Turki. Do izbruha vojne med Turčijo in tro-sporazumom smo bili na krovih. Nato so nas prestavili na kopno in sicer kot posadko nekega forta v Dardanelah. Turki so jako dobri z nami Nemci, a kaj nam pomaga to, če se ne moremo razumeti žnji-mi. Tudi hrana bi bila lahko dosti boljša. Klobas, masla in piva tu ne poznajo. Caj in zopet čaj, to je naša pijača. Vode ne smemo piti. Imamo jako mnogo bolnih, a nobenega lazareta. Vse leži v šotorih. — Mnogo jih nikdar več ne ozdravi. Ko ph šem te vrstice, gledam ravnog zopet v o-braz nekemu Porencu, ki se valja vsled silne mrzlice; dobil je malarijo kakor vsi drugi ostali bolniki. Tudi jaz sem bil bolan nekaj časa in sicer na griži. Toda sedaj sem že toliko okreval, da lahko zopet o-pravljam službo... Imeli smo jako dobrega oficirja, za katerega bi šlo vse v ogenj. Skrbel je za nas bolje, nego oče za svoje otroke; ostal je v Carigradu, mi pa smo dobili druge voditelje ... Kako gre kaj doma? Ali je povzročila in napravila vojna že velike luknje? Semkaj ne pride nobeno poročilo. Tudi pri nas jih je že nekaj padlo. Pri zadnjem bombardiranju Dardanel od strani angleško-francoskega brodovja, srno imeli 00 mrtvih in 38 ranje-nih.Groza je!Učinke modernih topov sploh ni mogoče opisati. Dva projektila na eno in isto mesto in utrdba je samo še razva-iina. pod njo seveda vsa njena posadka. Moderne krogije so 14 centov težke, 120 cm dolge in imajo 35.5 v premeru in 220 funtov smodnika.
Danes pošljemo domov vsak svoj naslov. če bi nam hotel kdo morda poslati ka-,ke božične darove. A najbrže doma sami j nimajo dovolj jesti. Jaz sploh nočem pro-j siti sorodnikov za kaj sličnega. Veliko ve-[selejši bi bil, če bi zamogcl že sedaj vede-i ti, kako sc bo končala vojna.
Srečne božične praznike vam vsem. Letošnje leto nam je pač vsem skupaj kakor v zasmeh.__
V granatnem dežja.
(Iz pisma neke:** topniearja.)
Sest tednov sem ležal v bojni fronti in sem moral zlasti zadnje dni mnogo pre-, trpeti. Baterija se je postavila v neko do-:lino, potem pa smo morali zvleči topove na najbližjo višino, po močno omehčani ilovnati zemlji. Daleč naokrog je bila zemlja popolnoma raz rita od granat Da se nekoliko zavarujemo pred drobci, so bili izkopani dva metra globoki strelski jark. v katere smo se. kadar so streljali topovi.
takoj poskrili. Tu se je reklo dobro teči, če je prihajal kak 8C funtov težki angleški strel. (Slišati jih je na kilometre daleč.) Eden je skočil preko drugega, marsikdo kar z glavo v strelski jarek. Sedaj so prihajali hudi trenotki. Bogve, kam pade ta strašni projektil? Če pade spredaj ali zadaj, potem se vse oddahne. A že prihaja zopet drugi. Ta je padel bližje in vedeli smo, da je bil namenjen nam.Tako gre dauzadnem. Nekega dne sem ležal v spalni luknji, ko sem zaslišal strahovito šumenje po zraku. Komaj sem prišel k sebi, je sledil strahovit pok. Neka angleška granata je padla dva metra pred menoj. Stena se je udrla, kamni in drevesna debla so frčala po zraku in nekaj minut nisem ničesar videl, ne slišal. Sledilo je še par pro-jektilov, le par metrov naprej. Rešitev je bila le mehka zemlja, kjer so se projektih zapičili silno globoko in so pri tem mnogo izgubili na učinku. Tako je šlo danza-dnem. Ponoči so švigale infanterijske krogije in lahke francoske topovske krogije. Francozi so ležali le par metrov od nas, v dobrih zakopih. Ker smo bili vsak dan obstreljevani od težke artiljerije, smo morali menjati pozicije, kar se zgodi vedno le ponoči. To je bilo strašno! Temno, da je bilo strah m groza, pri tem luknja pri luknji in treba je biio spraviti topove iz blata. Neki konj je padel v granatno luknjo in ga je bilo treba takorekoč izkopati, tako velika je bila jama. V novi poziciji smo zopet pričeli najprej kopati in če je izvedel zanjo kak letalec, jo je bilo treba zopet premenjati. In tako je Slo vedno naprej. Da gre Francozom veliko slabše, ni nič čudnegajcer je nemška artiljerija mnogo močnejša. Iz gozdov smo posekali vsa naftepSa debla, da st ustvarimo vsaj zasilno kritje. Municilska kolona, pri kateri se nahajam jaz, mora spravljati municijo k bateriji. Končam sedaj, kajti prsti so mi že skoro otrpnili od mraza. Toplih nog sploh nikdar več fie bom imel.
vožnji m fiKtun Aisne.
* i ' ■
Oeorges NVagnjere. . vojni poročevalec
lista »Journal de Geneve«, podaja sledečo sliko z bojišča ob Aisni, kjer se je nahajal zadnje dni meseca novembra;
Koncem novembra i Prišel je čas jnegle in tudi zima ni daleč. Nekega jutra sem zaslišal klice: »Sneži!« In res, na vrhu cerkvenega stolpa so plesale bele snežinke.
Takoj, ko je napočil dan, smo se odpeljali z avtomobilom, opremljeni kakor za vojno, oboroženi s puškami in samokresi. Naš voditelj si je vrh tega pripasal še sabljo. Vozili smo se jako naglo;. v ob raz nam je bril mrzel sneg, ki pokriva ceste in polja. Na travnikih se je deloma že.sta-jal in iz daljave bi mislil človek, da vidi velikanski beločrni šah, nad katerim krožijo gavrani in srake.
V	Fere-Champenoise smo imeli kratek odmor.. da .prigriznemo nekaj za zajtrk. Prišli smo že v opustošene kraje. Dalje proti zapadu sneži še močneje. Po vaseh so napravili otroci snežene može z bradami in pikelhavbami na glavah, ki so predstavljali najbrže cesarja Viljema.
Dosedaj puste ceste se oživljajo vedno bolj in se napolnjujejo z vojaškimi vlaki: videti je dvokolesne vozove, avtomobile in s tremi pari konj vprežene vozove. V vsaki vasi, na vsakem križišču cest nas je ustavila straža, ki je zahtevala legitimacije. Na travnikih, desno in levo, vse polno vozov. Večer je. Videli smo svetlika-nje taboriščnega ognja. Svetloba se, kolikor je mogoče, zakrije, da se ne izda sovražniku pozicije vozov. Sedaj ne sneži več, zato pa postaja tem gosteja megla. Jagnjeti ob cestah izgledajo v temi kakor velikanski nepregibljivi vojaki.
V	tipe r naju smo. Kljub bližajoči se (sinoči je mesto polno življenja. Hoteli so politi beguncev. 2e dva meseca prihajajo vsak dan v celih trumah. Prenočili smo v neki privatni hiši. Gospodinja, vdova, nam je pripovedovala, da je imela že dvakrat pruske vojake na stanovanju.
Danes zjutraj odpotujemo naprej, na fronto. Sneg se je iztajal in ceste so polne blata. Sli smo čez reimsko hribovje, močno gozdnate gore x vinogradi na pobočju. NajdebelejŠa je megla na višini.
Nebo je ostalo pokrito. Zopet smo šli skozi razrušene vasL. In nenadoma, da se spomnimo, da smo sredi vojne, zaslišimo grmenje topov. To je bitka ob reki Aisne. Traja že skoro tri mesece. Pri« smo v Fismes. malo a staro mesfc\ kjer so navadno preaočevaM francoski kraju, predno so odSti na hmnnnln v Rekns. Mestece je polno voinihm. Topovi gnae še vedno.
inegla pa se polagoma umika. Pred nami leži dolina Aisne; na tej točki imajo Francozi v rokah oba bregova, dočim je daleč zunaj videti grič, kjer so se zakopali Nemci. Spredaj leži Huerbi s slavno pristavo, kjer se je vršil pred sto leti tako strašen boj in kjer se bojujejo tudi danes. Zapadno odtod so Nemci pri Berry au Bacu prekoračili reko. Od tu se tudi približujejo Reimsu in so že v posesti vseh utrdb, ki so jih morali zapustiti Francozi pred tremi meseci.
Morali smo hitro naprej in sino prišli k mali rečici Vesle, na katere bregovih se nahajajo velikanska vojaška taborišča. Tu so artiljerija, tren in municijske kolone. Moštvo in konji so v zasilnih barakah, ki so jih napravili vojaki. Napravljene so iz lesa in slame in se imenujejo »Villa 01ympia« in »Pro patria«. V nekaterih kočah se nahaja tudi peč, po stenah pa slike.	_
Ko ]e nonttnla vodo v Flandriji.
Luigi Barzini, korespondent milanskega »Corriere della Sera«, se nahaja zopet kot poročevalec na flandrijskem bojišču in podaja sdaj zanimivo sliko o poplavi na Yserskem prekopu. Barzini opisuje: Iz neskončne, monotne, sive meglene daljave, v kateri se zliva pusto oblačno nebo z obzorjem v soparno maso, prihajajo mogočni Valovi in se razbijajo z neznansko sitovkostjo na dolgem obrežju. Kakor hribi veliki valovi mečejo močne curke preko obrežja. Pravcati slapi se dvigajo na finem pesku med strašnim bobnenjem visoko kakor gore in se vlečejo potem v polkrogu preko dežele. Mrzli veter, ki brije od severa, biča bobnečo vodo do skrajnosti. Plima narašča in vedno bolj razsaja vihar ob velikih ježih sipin. Voda pritiska in grize in si krčevito išče poti v deželo. Hoče na polja, v gozdove. Prišla je ura, ko naj tudi voda poseže v sedanjo veliko evropsko vojno: Severno morje je postalo bojevnik v svetovni vojni in sledi klicem na pomoč, ki so prišli iz ust Belgijcev. Morje je pač že^d nekdaj izvrsten branitelj Flandrije. To je še nepremagani, strahoviti in vse .razdirajoči zaveznik, ki se utabori na zemlji. Ta zaveznik-je nastopil skoro pri vseh osvojevahiib vojnah, ki so razsajaie v Flandriji. Kjer je bilo v nevarnosti kako mesto, je tako poklicalo na pomoč valove. Angleške, španske in fran^ coske armade so se jih na njihovih osvo-jevalnih pohodih učile spoznavati in bati. Zemlja m morje živita v Flandriji v izrednem bratstvu. Naravnost razmesarila bi se, če bi. zamenjala svoje vloge in spremenila deželo v močvirje in če ju ne bi krotila vsemogočna človeška sila. Človek namreč vedno lahko uniči ta zakon in vzpostavi zopet kaos. Ravninska in globoko ležeča dežela je preprežena od velikanskega, gosto razpredenega omrežja, prekopov in vodnih cest, kjer je urejena cirkulacija vode tako, kakor cirkulacija krvi po človeku. Tumtam se dvigajo jezovi in nasipi. To so meje, ki jih je napravil človek med elementi, ki se medsebojno bra-tijo in tudi požirajo. Tako vidimo tamkaj med zelenimi polji ladje in na začudenje tudi vlake, ki švigajo v panorami ribnikov in lagun. V Atlantskem oceanu doseže plima včasih višino, da gre preko jezov in nasipovr. V bližini morja, blizu izlivov, so zato zavarovani prekopi proti dotoku vode z zatvornicami. Te zatvornice so bile, kakor znano, sedaj odprte in so odprle morju pot v notranjost dežele. Voda se je takoj potrudila, da si zopet osvoij poprej izgbljeno ozemlje. Navalila se je s strahovito divjostjo in groznimi valovi na sovražnika. Napad jc bil izvršen tako nenadoma iti hitro, da ga ni bilo mogoče o-paziti. Mesto da bi se razlila preko tal, se je dvigala polagoma iz globin zemlje. Belgijsko vrhovno poveljstvo je računalo s tem, da bo voda, če se odpro zatvornice, pridrvela v obliki hudournika in je mislilo, ko je invazija kljub že dvakratni plimi in oseki izostaja. da se je manever že po-nesrečli. A se je zmotilo. Voda je delovala liki minam in se je pojavila zavratno pod nogami vojakov. Dan pozneje se je pojavila v vseh jarkih, kakor po kakem dežju. Tla strelskih jarkov so postala blat-nata in končno se je tudi blato razšlo počasi v vodi, ki je potem vedno bolj naraščala. Vojaki po jarkih so se trudili, da jih ohranijo suhe. Toda voda je naraščala vedno bolj. Nato so si hoteli pomagati z lesom, mizami in drugimi deli pohištva, da bi si ustvarili trdna Ha, toda zaman so bili vsi trudi in napori. Kljub temu, da je bilo nametano v jarke vse polno lesa, so bili vojaki že zvečer do kolen v vodi. ki
pa je še vedno naraščala, mrzlo, molčeče in tajinstveno pod zvezdnatim nebom. In proti jutru tretjega dne sc jc v brezbarvni samoti nižine že pojavilo tuintam zrcalo stoječe vode. Poplava je bila polagoma pričela prihajati na dan in sc jc pričela odtekati preko jarkov. Razlila se je v pravih srebrnih potokih preko polja in je razvila polagoma in neopazljivo vedno nove moči. Počasi je požrla zemljo in prodirala neprestano naprej, osvajajoč si kos za kosom in brez vsakega šuma izgubljeno zemljo. Vsled takega prodiranja so postale pozicije nevzdržljive in pričelo sc jc umikanje.
Sedaj se nahaja med Nieuportom in Birschostoin v smeri proti Ypernu slano inorje oziroma jezero, ki obsega nič manj kakor preko 50 kvadratnih kilometrov. Iz blatnatega vodovja se dvigajo kvišku razvaline hiš, razbita zidovja, cele vrste drevja, ki jih je zima oropala listja in izpre-menila v črne skelete. Na vodi plavajo vse mogoče stvari, ki si jih more misliti človek. Videti jp razne kose pohištva, stole, municijske zaboje i. t. d. Trupla padlih vojakov drži teža patrulskih torbic na dnu jarkov. Ona so takorekoč s svincem pritrjena v globočini. Bogve koliko mrtvih se nahaja pod vodo? Poplava je pokrila polja s plastjo, ki je le za dlan visoka. A zakrila je jarke, ki se križajo vsepovsod, napravila luknje, zagrnila kakor s pajčo-lanom vse prekope. Sploh je povsod razgrnila svoj pusti, tekoči pajčolan. Ogromno število vojakov, ki so prilezli iz strelnih jarkov in hiteli z brzimi koraki na suho, je postalo žrtev teli zavratno nastavljenih pasti. Izginili šo » votlim krikom v globočino. Smrt je prežala tu kakor polip v blatu, napadala je bežeče za hrbtom in jih potegnila v globočino. Morje se je spustilo v boj in napravilo svoje ujetnike.
Položni m Bolgarskem.
Iz Sofije poročajo : Položaj na Bolgarskem se da označiti z dvema besedama: oborožena nevtralnost.
Bolgarska-si ~ je-zopet popolnoma opo-• mogla. Globoke rane druge balkanske vojne so skoraj začel jene. -finance so reorganizirane, trgovina in industrija se znova razvijajo. armada je zopet silna in na dobro pripravljena za vsako eventualnost. Takoj ob izbruhu evropejske vojne je izvedla Bolgarska delno mobilizacijo svoje vojske. Poklicani so bili po vrsti posamezni rezervni letniki in danes je cela rezerva In tudi tretji poziv že vojaško nanovo zvežban. Bolgarska je tekom letošnjega leta posvečala največjo skrb oboroževanju svojih čet, nabavila mnogo topov, pušk, obleke in sanitetnega materijala.
Bolgarska pa se ne oborožuje za vojno, temveč namen njene mobilizacije je poudariti in zasigurati nevtralnost. Tega načela se dižijo oficijelni merodajni krogi z vso doslednostjo, navzlic vedno naraščajoči agitaciji za vojno, navzlic vedno silnejšemu vetru. ki veje iz Petrograda. Govor ministrskega predsednika Radoslavovega v prvi seji sobranja je v tem oziru veleznačilen. Zamanj ironizirajo ruski oficijozni listi Ra-doslavovega izjavo, da se zanaša Bolgarska na „blagovolnost vseh velikih držav-, češ vojna se lahko konča tako ali tako, vsekakor pa ne z rezultat m, da bi vse velike države obsipalo Bo garij o s svojo blago-voljnostjo zamanj obljublja in grozi tripleen-tenta — Radoslavov in kralj Ferdinand sta odločena vztrajati na svojem stališču in tudi če bi se morala zoperstaviti večini bolgarskega naroda, ker sta prepričana, da služi bolgarskim interesom najbolje korektna, hladna nevtralnost na vse strani. Oficijozni „Dnevnik" dementira baš te dni vse iz krogov triplt-entente izviraj če vesti, kakor da bi Bolgarska na skrivaj podpirala eno ali drugo nasprotnico trojnega porazuma z izjavo, da Bolgarska nikonmr ne dovoljuje prevažanja vojnega materijala čez svoje ozemlje. V Rusiji narašča seveda nejevolja nad bolgarsko politiko tem bolj, čim bolj se razvijajo dogodki v prospeh centralnih držav. Znani ruski pesnik Leonid Andrejev je napisal v „Berževija Vjedomosti" ljut članek, v katerem imenuje Bolgare „narod Ju-dežev Iškarijotov". Ta članek je iz val v Sofiji veliko ogorčenje, dijaštvo prireja protestne shode, slavni pesnik Ivan Vazov, ki je težko obolel, izjavlja v listih, da zasluži članek Leonida Andrejeva zaničevanje celega bolgarskega naroda. — Znak splošnega razpoloženja je, da se protiruska brošura „Ko-' miteja za osvoboditev Ukrajine", ki je izšla te dni v bolgarskem jeziku silno razširja. Brošuro |e napisal avstrijski poslanec dr. Cegalski pod nastovom „Ne osvoboditelj, temveč tlačite!] naredov".
Sirar 1!.
.VEČERNA EDINOST" St. 94.
V Trsta, dne 17. decembra 1914.
V soiotc, dne 19. t m. ob 5. uri pspoidiie o Narodnem doma šolska
In glasila se je: »Ranjen sem bil, najhuje jc prestano, ne strašite se! Kmalu pridem domov.« Veliko veselje jej je izpolnjevalo dušo. Solze so se jej posušile, oveneli lici pordečeli. na mehke ustnice je prišel __ zopet stari usmev . . . Mati zopet priča-
veseika no kOfiSt OOZlCnlCe CHD. k«ie svojega sina, dopisnice, ki jej naznani njegov prihod. Ne drznite se, da bi hoteli pojasniti tej materi grozno resnico! In jo raniti! Nekoč bo znala sama umeti resnico in rana, ki si }o bo morala sama prizadeti z izpoznanjem, bo znosljiveja in eli Iaglje!
Sličice iz volne
Patrono, del petkronskega novca in dvajsetico v rani. Iz Gradca se poroča: V frančiškanski botniinici so imeti zdravniki z nekim z južnega bojišča došlim vojakom, ki je bil ranjen na gornjem stegnu, zanimiv slučaj. Ker se rana ni hotela zaceliti, je bila potrebna operacija in tu so našli v rani — patrono, pol kosa petkronskega novca in eno dvajsetico, ki jih je sila šrap-cela zapičila globoko v meso. Ko je bil vojak prepeljan v bolnišnico, je mislil, da da so mu bili imenovani predmeti ukradeni, dočim so bili faktično v rani.
Povelja z nosiinice. V... bataljonu je prevzel poveljstvo stotnik Majetič kot najstarejši stotnik. Dobi! je nalogo, da drži naše postojanke na Sanu. To je bila težka naloga. Okopi so bili polni vode in blata in naši hrabri vojaki so stali do kclen v vodi in blatu. R si so pa ravno postojanke tega bataljona neprestano najhuje obstreljevali. Od strani ogenj iz pušk, spredaj ogenj topov, v ozadju pa deroča reka. Položaj je bif strašen, rešitev nemogoča. Potekala je ura zi uro, pomoči pa od nikoder. Stotnik Majetič se je bil prehladil in tresla ga je ljuta mrzlica, vendar ni hotel odložiti poveljstva ter je ves bolan in slab navduševal svoje fante. Ko se že ni mogel več dižati na nogah, so vojaki improvizirali nosilnico iz vej; na njej se je dal stotnik nositi od postojanke do postojanke, dajal povelja ter hrabril in bodril vojake. Položaj je postajal vedno nezno5nejši in sovražnik je prihajal vedno bliže Upirati se mu, bi bilo zaman in bi se brez koristi prelivala kri. Udati se pa tudi ni hotel. Zato je stotnik Majetič skušal priti v stik s svojim polkom. A kako priti čez reko ? To je bilo tem težje, ker je sovražnik neprestano z reflektorji razsvetljeval okolico. Stotnik je dal posekati nekaj dreves in napraviti splav; potem je v več skupinah večino bataljona spravil čez reko. Seveda so morali na splavu ležati na trebuhu, ker so Rusi opazili njihovo početje in jih začeli strahovito obstreljevati. A k sreči so krogle padale večinoma v vodo. Na drugi obali so naši našli prazno hišo, v kateri so upali noč prebiti — srečni, da bodo po tolikem času zopet enkrat pod streho. Toda ruske krogije so hišo kmalu zažgale in vojaki so se morali napotiti dalje. Po večurni naporni hoji so dospeli do svojega polka, kjer so bili mislili, da je polk že davno izgubljen. Stotnikova bolezen se je medtem tako poslabšala, da so ga takoj odposlali v bolnišnico na Dunaj, kjer je umrl dne 30. novembra, ne da bi bil doživel zasluženo najvišje odlikovanje.
Mati. »Naše Hlasy« iz Češkega Broda objavljajo nastopno zgodbo neke matere: Bila je že gotova, da je njen sin mrtev. Uinrl je v eni ogrskih bolnišnic na posledicah ruske krogije. Nadepolno njegovo življenje j« zaključil uraden listek s par v naglici napisanih besed in nečitljivimi podpisi zdravnikov. Kratek, malobeseden konec romana. Kolikokrat je vzela usodni papir v svojo izdelano roko, da je vnovič strmela v vsako črko in preizkušala, ali bi ne mogla najti na njem vsaj senco kake nade. Očesi, oslabljeni po tolikih solzah, bi se mogli motiti; razum, zmeden po gigantski veličini dogodkov, bi se mogel varati. Srce se je toliko časa treslo pred hudimi slutnjami, pred strašnimi strahovi, da jemlje morda fantome strahu za resničnost. In morda niti ni res? Morda je vse le huda zmota? Po dveh tednih, ko se je njegovo iine že dvakrat razglašalo od al-tarja v molitvah za mrtve, ko se je nje po težki usodi uklonjena glava resignirano in u dan o v božjo voljo začela počasi zopet dvigati, jej je prinesel pismonoša karto od — sina. Vrstice so bile sicer pisane po tuji roki, ali besede so bile njegove. Dopisnica ni imela datuma, zapoznela |e.
Razne politične vbil
Prizadevanja papeževa za premirje preko božičnega praznika. „Osservatore Romano" piše: Nekateri listi so prinesli vest, da je papež poprijel inicijativo za posredovanje premirja vsaj za Božič. T a vest odgovarja resnici. V resnici se je papež — v spoštovanju do vere in v udanosti do Kristusa, Id je miroljuben kralj in miroven knez par ekzcelence, in da ob enem posvedoči svoje plemenito čutstvo človekoljubja napram rodbinam njih, ki so na bojišču — obrnil zaupno do vlad voju-joči vlasti, da izve, kako bi sprejele predlog premirja za ta tako dragi in vzvišeni praznik. Vse vlasti, ki jim je došlo vprašanje, so odgovorile, z izjavo, da znajo visoko ceniti vzvišeno namero papeževe inicijative in večina njih se jej je pridružila s simpatijo. Ker pa so nekatere vlasti menile, da jej ne morejo praktično pomoči do vspeha, ni mogla ta inicijativa radi pomanjkanja potrebnega soglasja v pritrjevalnih izjavah do-zoreti blagodejnega vspeha, ki si ga je obetalo očetovsko srce papeževo.
Francoske vojne ladje v Solunu. Admiralska ladja francoskega Sredozemskega brodovja ob Adriji „Waldeck Rousseau" je dospela dne 12. t. m. nenadoma v Solun. Poveljnik eskadre, admiral Lapeyrere se je izkrcal na kopno in posetil solunskega generalnega guvernerja. Konferenca je trajala jako dolgo; nato je konferiral admiral tudi z načelniki vojaških oblasti v Solunu. Iz Brindisija in Prireja prihajajo neprestano v Solun v domovino se vračajoči Rusi, ki se hočejo vrniti v Rusijo preko Soluna. Ker pa to ni mogoče, je dala ruska vlada pred kratkim navodilo, naj se podajo ruski podaniki v Italijo. Iz Dedeagača prihajajo vsak dan parniki z mnogoštevilnimi angleškimi in francoskimi podaniki, ki so bili izgnani iz Turčije, zlasti Carigrada. Konferenci francoskega admirala z merodajnimi osebnostmi Soluna se pripisuje velika važnost.
O povratku francoske vlade v Pariz.
Iz Pariza poročajo: Po treh mesecih prvikrat se je vršilo zopet v Elizejski palači ministrsko posvetovanje pod predsedstvom Poincareja. Ali to ne pomenja še, da sc je vlada definitivno povrnila v Pariz. V Bordeauxu je ostal minister vojne Millerand pa občuje med Parizom in Bordeauxom. Ta poslednji |e poročal, da komplektnost ureditve narodne obrambe dela premeščenje v Pariz jako delikatnim. Oficijelni sklep glede povratka vlade v Pariz bo odvisen od razmer. Ako bi bile te jako povoljne, je verjetno, da vlada ostane definitivno v Parizu. Uradni list, ki je doslej izhajal v Bordeauxu, bo izhajal odslej zopet v Parizu.
Akcija trosporazuma v Bukarešti. „Po-litische Korrespondenz" javlja iz Bukarešte: Tukajšnji listi se zadnji čas mnogo bavijo s tem, kako se vlasti trosporazuma prizadevajo, da bi romunsko vlado pridobile da priskoči Srbiji na pomoč. V listih, ki so jako blizu vladnim krogom, je bilo rečeno, da je Grška že obljubila 80.000 mož, ali da je zahtevala, da se ji zavaruje hrbet pred eventualnim napadom od strani Bolgarske. To obvezo naj bi prevzela Romunska, ki pa je to odklonila, dočim so listi, ki so naklonjeni trosporazumu, označili to postopanje vlade kot nasprotno državnim interesom Romunske. — Sedaj pa pojasnjuje list „Dimineaka", ki je naklonjen Rusiji in Franciji, zakaj da je romunska vlada morala tako postopati. Opisuje podrobno pogajanja, ki so se vršila o tem v Bukarešti med romunsko vlado in diplomacijo trosporazuma. — Te vlasti so izjavile romunski vladi, da je Grška že obljubila svojo pomoč, a Bolgarska da je izjavila, da ne odstopi od svoje nevtralnosti, pa naj že Romunska kakorkoli sodeluje v tej vojni. Romunski ministrski predsednik, ki se ni zadovoljil s temi izjavami, da se je obrnil do romunskega poslanika v Atenah, naj dobi obvestilo od grške vlade same. kako prav za prav stoje stvari. Grški ministrski predsednik Venizelos je izjavil tedaj romunskemu poslaniku, da je ravno v tem trenotku prvikrat prejel od trosporazuma predlog, naj Grška pomore Srbiji. Potemtakem — pravi „Dimineaka" — so zastopniki trosporazuma v Bukarešti govorili o pomoči Grške poprej, nego je ta sploh odgovorila na to vprašanje trosporazuma. Romunski ministrski predsednik da je bO zato zelo razburjen, pak d? je izjavil omenjenim diplomatom, da Romunska meni, da še ni prišel pravi čas, da bi se tudi ona zapletla v to vojno.
Dointie vesti.
Poštne nakaznice za avstro - ogrske vojne ujetnike. Glasom prijave romunske poštne uprave se je poštno - nakazniSka služba za avstro-ogrske vojne ujetnike v Srbiji zopet začela.
Omejitve letošnjega prometa o Božiču Z ozirom na drugostransko rabo železniškega obratnega materijala, povzročeno po izrednih razmerah, ne more uprava državnih železnic za božične praznike v tem letu v enakem obsegu ukreniti sicer navadnih odredb, ki jih zahteva povečani osebni promet. Ministrsko predsedstvo opozaija občinstvo na to s pripombo, da se bo za predstojeće božične praznike moglo le toliko storiti za prevažanje civilnih potnikov, kolikor bo sedežev na razpolago ter da ne more dati jamstva za brezpogojno prevažanje.
Herman Furlan * padel? »Slovenec" javlja po pripovedovanju ranjencev, da je g. Herman Furlan, uradnik pri Osrednji banki čeških hranilnic in rezervni častnik pri 27. domobranskem polku, na severnem bojišču padeL Ta vest, ako je resnična, vzbudi v slovensko-hrvatskih in čeških krogih Trsta, posebno pa v sokolskih, resnično iskreno Žalovanje. G. Herman Furlan je bil priljubljen in simpatičen vsakomur, U ga je poznal. — Blagega značaja, vesele naravi, navdušen za vsako narodno stvar, vnet delavec za ideje Sokolstva. No, mi se ne moremo odreči nadi, da ta žalostna vest vendar ne odgovarja resnici ter da se vrli mladi mož po sedanjih težkih časih povrne zopet v ljubljeno slovensko domovino. — Pripominjamo, da je bil njegov brat Albin, ki je učitelj, tudi na severnem bojišču ranjen in se sedaj zdravi doma.
Izplačevanje odškodnin za konje in vozove. Dogaja se, da se odškodnine, ki jih vojna uprava izplačuje za prevzete konje in vozove posameznikom, ne more izplačati, ker je gospodar odšel k vojakom in ker se ne more obvestiti o izplačilu. Pri tem čestokrat trpi obrt in kmetija, ki je v rokah doma ostalih sorodnikov ali svojcev. Da se temu zlu odpomore, je finančno ministrstvo odredilo, da se na prošnjo svojcev pri vojakih služečim gospodarjem, ki so izročili vojni upravi svoje konje in vozove, za take slučaje sme postaviti kurator, da sprejema in sorodnikom izroča izplačila. Kuratorje postavlja potom finančnega ravnateljstva in potom finančne prokurature kompetentno sodišče.
Še nekaj pojasnil k maksimalnim cenam za žito in moko. — C. kr. trgovsko ministrstvo je sporazumno s poljedelskim ministrstvom odredilo, da imajo mlini, v katerih se melje več vrst pšenične moke, od sedaj naprej (za časa vojne) zmleti le 80% in sicer v samo tri vrste. Porabiti se sme 15% pšenice za fino moko za pecivo in
zdrob (takozvana 0 moka), nadaljnih 15% za moko za kruh. Mlinom pa, ki meljejo samo eno moko, je zmelti moke do 85%. samo eno moko, je zmleti moke do 85%. Pšenična moka za kuho sme v promet le po enkratnem mešanju in sicer 70% pšenične in 30% ječmenove moke. Pšenična moka za kruh sme v promet istotako v enkratnem mešanju in sicer 67% pšenične in 33% ječmenove, ali pa 70% pšenične in 30% koruzne, krompirjeve ali fine riževe moke. Istotako sme le ržena moka samo v enkratnem mešanju v promet in sicer 67% ržene in 33%. ječmenove, ali pa 70% ržene in 30% koruzne, krompirjeve ali fine riževe moke. Ječmenove moke je zmleti do največ 7%.Koruzna moka se sme zmleti le iz suhe koruze in se mora poleg izči-ščenja izločiti še 19% lupin. Zmesi se pa smejo že v mlinih napraviti takoj iz žita, ali pa se zmleta moka umetno zmesi. Politične deželne oblasti so pooblaščenega določijo za prodajanje na drobno z ozirom na prodajanje na debelo primerne maksimalne cee. Lastniki teh vrst žita in moke se lahko po deželnih oblastih pozovejo, da morajo vso količino, ki jo ne rabijo za svojo potrebo, prodati po maksimalnih cenah. Kmetovalcem in obrtnikom morajo seveda ostati primerne zaloge, s katerimi naj še dalje vodijo svoje obrti in poljedelstvo. Bi li se lastnik pozivu deželne oblasti upiral, je ta opravičena na njegove stroške žito in moko prodati z ozirom na najvišje cene. Naredba se pa ne tiče carini podvrženega žita in moke iz tujezemstva. — Prestopki se kaznujejo z globo do 5000 K ali pa do 6 mesecev zapora.
Mrnm „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
89
aa> asi
Efi Si
mm i 11 -
M
Gostilne.
Kari In Veronika Tuschak
grande štv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu evojo gostilno „Alla beli a Trieste*. Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo« svetlo in črno. Postrežba točna.	2370
6.
7.
ZDRAVNIK
M. Dr. Karal Perničič
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
TORDKA G. BIAGGINI - TRST
je nakupila večjo množino
pelene kave
in jo vsled tega prodaja po K 3*60 kg na dom.
Znloss suhega grozdja, orehov, fig,
in svežih sliv.
Predmeti za planince!
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, ga maše, čepice
iz čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, več dni gorke in
mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih društev POSEBNE CENE.
Športno trgovina Strukel
Mflca S. Anfsnio 12) nasproti Kred. poslopja)

fliaac^
mi fondi K «3*4*2.101-92.	.
odlkotfnlne In lupHtfi«	R
K 129,965.304*25.	U
DIvM. mm fr dostol iz p i. 2,999.799.2*.	■
Po velikosti druga vzajemna zat&tov. nate države z vseskozi »lov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega g življenja po najraznovrstnejih kombi nacijah pod tako ugodnimi pogoji kakor nobena druga zavarovalnica. ■ Zlasti je ugodno za var. na doživetje g n smrt z manjSajočimi se vplačili. ~
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižih cenah. Škode cenjuje takoj in naj kulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. DovoljnJe iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
m
Glavni zastopnik v Trstu I
V. CEfiNAR, ulico Cosernaizj
L TELEFON št. 21-47.	I
hhhiihmiiihiiihJ
Šivilje.
ADICfiED Trst» Piazz;i della Bor« ftt, 3 v. 9 • KIlUlK Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem krc plesne obleke, obleke za poroke, bluze za glec" sčo itd. Cene zmerne
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes llt^Tld:
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Pohištvo,
Dno postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-UVIS polna spalna soba z žimninanii K 290.— V. Fondcria 12, I	2318
Razni.
DMlrfffVlll v n*jem 80	razne gostilne,
FiUUKlJU kasarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kasarna Oorso od 9—11. 3—6 telefon Sfc. 825 41
Čistilo za
Carpison 2. Telefon
čevlje
jfon 13-08.
varna.
parkete in kovine. — jrazzoli & Cornp. Via Odlikovana tržaška to-2114
POZOR!
POZOR!
Velika zaloga
najboljih šiv. strojev „PFAFF" In drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni.
\m Dekleva & sin
GORICA ulica Mumcipio št. 1
Umetno-fotosrafični atelje
Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst

Izvršuje vsako fotografično (]ei0
kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema narofcbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.
♦♦♦♦ mt
Trst, ul. del Rivo štev. 42.
Odlikovana pekarna in sladščičarna
Josip Semolif, Trst
ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in lastno diplomo na razstavi v Firenca
Peče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladčic. vina v steklenicah, prupečencev (bi cottni) konfekture itd. Sprejema naročila za paroke in krste ter vsakovrstno pecivo ter postreže tUdI na dom. - ZMERNE CENE.
S3HB8R*
I fiOi
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhanc
Trst, Via tielle Acque št. 6
(Nasproti Caflč Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaurc, Burgundcr, renskih vin, Meselia in Cbianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
LOVRE BULIC, TRST
priporoča cenj. občinstvu svojo
gostilno »Brioni'
(»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via dell'Istrla 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja m mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo St. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
kakor ure, verižice, prstane, zaponke, uhane, priveske in druge zlatanine se
vdobijo v slov. trgovini ur in zlatanine
ALOJZU POVH - Trst, Trg Barriora vocchia štev. 3V Trst