Stev. 132.	V	Ljubljani,	v	petek	dne	10.	novembra	1911.	Leto	L
farja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina « dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9'—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30'—. — Naslov: UpravniStvo „Zarje“ n Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6. 11. nadstr. Uradne ure za stranke od tl.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In Inserate. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo ,, Zarje" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,1!.. uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Posamezna številka O vinarjev.
Savel — Pavel?
®rof Stiirgkh vabi vse stranke na pogo-ver. Izjemo je storil samo s Hrvaško-sloven-skim klubom. Namesto tega je povabil samo njegovega načelnika drja. Šušteršiča. Ali pa je morda dr. Šušteršič razumel Stflrgkhovo vabilo tako, da je dovolj, če pride sam. Na vse zad-Bje se zaradi tega ne bo podrl svet.
StUrgkh torej vabi stranke. Tudi socialne demakrate. To je popolnoma v redu in nihče mu se more zameriti, če bi se rad pomenil s prijatelji in nasprotniki. StUrgkh je načelnik uradniškega kabineta in kljub temu, da ima tudi kot minister že svojo preteklost in vsled tega neka znanstva v parlamentu, je Djegov položaj z ozirom na parlamentarne stranke vendar drugačen, kakor če bi bil parlamentaričen minister. Svoje stališče izkuša popraviti s tem, da išče stika s strankami.
čisto prav. Tudi strankam ne more škodovati, če pojasnijo ministrskemu predsedniku svoje stališče in slišijo njegove nazore v ožjem krogu ; ne more jim škodovati, če imajo dosti trda načela in čo ne podlegajo sugestijam. Za marsikaterega političarja je namreč občevanje z ministri postalo nevarno, kajti tudi med po-litičarji so ljudje, ki imajo premehke hrbtenice. Za stranke z- določenimi nazori pa je tak tete a tet£ včasi celo koristen, ker tudi ministru lahka razveže jezik. Zlasti če se ima opraviti s takim govornikom, kakršen je StUrgkh, ki nasuje v naštudiranem govoru na vsako idejico tako kopo besed, da živ krst ne izgrebe več misli izpod nje.
V sredo so bili zastopniki češkega in poljskega socialno demokratičnega kluba pri ministrskem predsedniku. In resnično je bil ta obisk prav zanimiv. Več se ne more reči o njem. Samo ljudje, ki slišijo travo rasti, bi mogli od njega pričakovati politične posledice. Ali zanimiv je bil vsekakor vsled izjav, ki jih je podal grof StUrgkh.
Da so šli socialni demokratje k ministrskemu predsedniku z nezaupanjem in da so mu to tudi povedali, je naravno. Socialisti so govarili z ministrom tako, kakor so morali po svajem programu, po svojih načelih in po vsem, kar je znanega o imenovanju grofa StUrgkha in o njegovih namenih. To je bilo vse samo ob sebi umevno. Ali nekatere ministrove besede si bo dobro zapisati in zapomniti. Zakaj lahko se zgodi, da bodo dejanja njega ekscelence podala tem besedam še več pikantnosti.
Zadnjo dobo Gautschevega vladanja je 0-znaievala nervozna agresivnost proti socialni demokraciji. Grof StUrgkh ubira popolnoma drsgačue strune. Novi gospod ve in razume, da je socialna demokracija opozicionalna stran-
KAKSIM eOKKIJ:
Mati.
8oeialen roman v dveh delih.
— Močno ga ljubim! — je zašepetala
mati.
— Občudujem ga . . . a ljubiti... ne! Spcštujem ga visoko. Nekam suh je, dasi dober in časih nežen, ali vse to ne zadošča človek« ... Zdi se mi, da gredo za nami? Pojdiva narazen ... Ne zavijte k Ljudmili, če ču ti ta za seboj vohuna...
— Vem! — je dejala mati. Ali Saša je dcsiavila:
— Ne zavijte k njej. . . Pridite k meni. Datlej zbogom!
Urno se je obrnila in se vrnila.
Mati je zaklicala za ujo:
— Zbogom!
XXVIII.
In čez nekaj minut je sedela v mali izbi pri Ljudmili in se grela pri peči. Gospodinja v črni obleki, prepasani z jermenom, se je medlo sprehajala po sobi, napolnjujoč jo s šumečim zvokom svojega ukazovalnega glasu.
— Ljudje so bolj neumni kot zlobni. Vi-dije le, kar jim je pred nosom, kar lahko zagrabijo ... A vse, kar je blizu, je ceno, drago je le, kar je daleč. V resnici bi bilo vsem ugodno in prijetno, če bi se življenje predrugačilo, če bi postalo lažje, ljudje pa razumnejši. Zate pa se je treba vznemirjati sedaj ...
Končno se je ustavila nasproti matere in balj potiho je dejala kakor v opravičenje:
— Bedkokdaj vidim ljudi... in če me
ka, ali vendar mu je na tem ležeče, da dobi kolikor toliko dotike s socialnimi demokrati in priznava njih sodelovanje pri parlamentarnem delu. To se pravi : Ekscelenca se ne strinja s hujskači, ki trobijo po svetu, da niso socialni demokratje ničesar storili. Gospod grof ve, da so delali, da jim ima parlament zahvaliti pozitivne uspehe in čuti potrebo, da se ravno pred socialnimi demokrati pokaže prijatelja parlamenta.
Grof StUrgkh je v svoji izjavi celo nekoliko zatajil s voj o preteklost. To je pač storilo že mnogo ministrov, ali navadno smo opazovali, da so v svoji oficielni lastnosti pozabljali na svoje dobre lastnosti, pa pridobivali slabe. Pri StUrgkhu je nekoliko narobe. On bi rad, da bi se pozabilo na tisto dobo, ko je kakor besen nasprotoval splošni in enaki volilni pravici. In ravno socialne demokrate prosi, naj ne sodijo o njegovem stališču na-pram parlamentu po njegovem nekdanjem delovanju, ko je bil poslanec ; ravno socialnim demokratom zagotavlja, da spoštuje zakon in da bo storil, kar je v njegovih močeh, da se povzdigne ugled parlamenta.
Ministrove besede zvene tako, kakor da bi nekoliko obujal kes. Seveda so to le besede, in pokazalo se bo šele, če se bodo tudi dejanja vjemala z njimi. Ali v teh besedah tiči tudi važno priznanje. Grof StUrgkh je imel občutek, da mora to povedati ravno socialnim demokratom ; to se pravi: Splošna in enaka volilna pravica je delo socialnih demokratov, ljudski parlament je sad socialno demokratičnega dela.
Ministrski predsednik je govoril tudi o nekaterih posameznostih, s katerimi se bo že še treba baviti, Ali sedaj gre za njegovo prin-cipielno stališče in če bi njegove besede obsegale vso resnico, bi se bil Savel izpremenil v Pavla. Zakrknjeni sovražnik splošne in enake volilne pravice hoče spoštovati novi zakon in pospeševati ugled parlamenta. Vse to bi bilo tako enostavno za ustavnega ministra, da ne hi bilo treba tega izrekati, kaj še naglašati. Vlada, ki hoče biti konstitucionalna, mora sama čutiti potrebo močnega parlamenta in če povzdiguje njegov ugled, služi ob enem sama sebi. Ali v Avstriji je ustavno življenje tako krhko, da je vlada z odločnimi ustavnimi nameni že bela vrana.
Toda StUrgkhov novi konliteor je doslej izrečen le z besedami, vera pa mora biti živa. In če bi imel novi ministrski predsednik najboljše namene, da ostane zvest svojim besedam, je še vedno vprašauje, če ima toliko moči, da vztraja na poti svoje nove vere. StUrgkha so poslali od zgoraj, kjer imajo o parlamentu drugačne nazore kakor v demokratičnem svetu Zgornji vetrovi pa so doslej vedno močno
kdo obišče, začenjam govoriti... Ali ni smešno?
— Zakaj ? — je odgovorila mati. Uganila bi bila rada, kje ženska tiska, pa ni opazila nič neobičajnega. V izbi, s tremi okni na ulico, je stal divan in polica za knjige, miza, stoli, ob steni postelj, v kotu poleg nje umivalnik, v drugem kotu peč, na stenah fotografije. Vse je bilo novo, krepko, čisto, in na vse je metala menišja podoba gospodinje hladno senco. Čutilo se je nekaj pritajenega, nekaj prikritega, ne da bi človek vedel odkod. Mati je ogledovala duri — skozi ene je prišla iz male predsobe, poleg peči so bile druge duri, ozke in visoke.
— Zaradi dela sem prišla k vam I — je v zadregi dejala mati opazivši, da jo gospodinja ogleduje.
— Vem! Nihče ne pride k meni sicer...
Nekam čuden se je zazdel materi Ljudmilin glas, pogledala jo je v obraz; ta se je nasmehnila v kotičkih tenkih usten, za steklom očal so blestele medle oči. Vstran se je obrnila mati in ji izročila Pavlov govor.
— Tu, pa vas prosijo, da natisnete čim prej ...
Pripovedovala je o Nikolajevih pripravah za aretacijo.
Ljudmila je molče zataknila papirje za pas, sedla na stol, na steklu njenih očal je odseval rdeči žar ognja, njegovi goreči nasmehi so zaigrali na nepremičnem obličju.
— Ce pridejo k meni — jih postrelim! — je neglasno, ampak odločno pripomnila k materini povesti. — Pravico imam, da se branim pred nasiljem, boriti se moram ž njim, če polivam druge na boj. Tega miru ne raz-
vplivali na grofa StUrgkha in njegovo ustavno prepričanje še ni preizkušeno v ognju. Prišlo pa bo v ogenj it šele tedaj se bo videlo, koliko so vredne njegove lepe besede. Pavel postane tedaj kaj lahko zopet Savel.
———H**........—-  ............  —....—   -........
Volilne priprave na Hrvaškem.
Zagreb, 8. novembra.
Sabor je razpuščen in že s-,j vse pripravlja za volitve, ki se splošno pričakujejo v najkrajšem času. Včeraj smo izrekli mueDje, da bo Tomašič poizkusil svojo srečo z vsemi sredstvi nasilstva in že potrjujejo znamenja na vseh koncih in krajih, da smo imeli prav. Famozni ban si je izmislil prav famozno metodo, ki bi bila imenitna, če bi se dala meni nič tebi nič izvesti. Uspeh svoje „8tranke“, katere nikjer ni, si zamišlja uajeuostavneje tako, da bi vso opozicijo — vtaknil v luknjo.
Včeraj so se že začele po Zagrebu raznašati fantastične govorice. Najprej se je razširil glas, da so zaprli bivšega poslanca drja. Lorkoviča, vodjo „napredne ljudske stranke". To sicer ni res, a'i vest vendar ni bila povsem brez podlage. Državno pravdnišlvo je namreč uvedlo proti Lorkoviču preiskave zaradi goljufije in policijski uradnik mu je prinesel po-zivnico v stanovanje. „ Goljufijo" hočejo obesiti Lorkoviču na vrat vsled protesta Bogdana Penjiča proti volitvi v Oseku, kjer je bil izvoljen dr. Neumann. Penjič je pooblastil Lorkoviča, da vloži zanj in v njegovem imenu protest. To je Lorkovič storil, Vlada pa označuje ta protest za falsifikat in Lorkoviča za ponarejalca. Mudi se pa gospodom zelo, in obravnava bo že 11. t. ra. pred okrajnim sodiščem.
Policija je iskala tudi Stjepana Badiča, vodjo kmečke stranke, pa ga ni našla. Pravijo, da je zapjustil Zagreb, ker je prepričan, da ga hočejo zapreti. Gotovo se ne ve nič, a značilno je za naše razmere, da je mogla nastati vest, da jo Badič umorjen, kar pa seveda ni resnično.
Tomašičeva „straDka“ se postavlja, kakor da bi je kaj bilo in je imela včeraj pri vladnem predsedništvu sejo, kjer se je govorilo zelo bahato. Ali med tem se še tisto drobi, kar se je doslej imenovalo stranka. Baje sta profesor Tišič in dr. Avakumovič že izstopila in ne bosta več kandidirala.
Izjemne razmere porajajo tudi izjemne sadove. Tako so včeraj vse opozicionalne stranke, izvzvemši pravaše, ki hodijo zopet po Frankovih potih, sklenile skupen nastop proti Tomašiču. Temu volilnemu dogovoru se jo pri-
umem. In ne ljubim ga 1
Odsev ognja ji je spolzel z obličja, spet je postalo strogo, nekoliko ošabno.
— Ni lahko tvoje življenje! — si je mislila mati otožno.
Ljudmila je začela čitati Pavlov govor nehote, potem se je sklanjala vse bližje pod papir, polagajoč prebrane listke na stran; pre-bravši je vstala, se vzravnala in stopila k materi.
— To je lepo! Tako mi je všeč I Vse jasno . . .
Pomislila je sklonivši glavo za trenotek.
— Nisem hotela govoriti z vami o vašem sinu — ne poznam ga in žalostnih razgovorov ne maram .. . Vem, kako je, če gre bližnji sorodnik v pregnanstvo! Ampak vprašala bi vas: ali je lepo imeti takega sina ?. . .
— Da, lepo 1 — je odgovorila mati.
— In — strašno, kajne?
Mirno se je nasmejala, mati je odgovorila:
— Sedaj ni več strašno ...
Ljudmila si je popravila z rjavo roko gladko počesane lase in se obrnila k oknu. Lehka senca je trepetala na njenih licih, nemara senca pritajenega smeha.
— Pa natisnemo to . . . Ali mi pomagate?
— Seveda!
— Urno postavim rokopis... Vi pa lezite, težak dan je za vami, utrujena ste. Lezite sem, na postelj; ne bom spala, a poDOČi vas zbudim, da mi pomagate ... Ko ležete, ugasnite luč.
Naložila je v peč dve poleni in odšla skozi ozke duri pri peči, ki jih je trdno zaprla za seboj. Mati se je ozrla za njo in se slačila, nehote razmišljajoč o gospodinji.
družila tudi socialno demokratična stranka. Na sestanku, ki se je vršil na vabilo grofa Kul-merja, je sodrug Korač pojasnil socialno demokratično stališče. I>ial je: .Dasiravno ločijo socialno demokratično stranko ogromne načelne razmere od vseh drugih strank, smatra veudar predlog grofa Kulmerja, da nastopijo vse stranke proti zastrupljevanju narodnega življenja, proti falsificiranju narodne volje ter proti povračanju madjaronske dobe ih reakcije za najmanjše, ker je v sedanjem položaju storiti. Zato izjavlja v imenu socialno-de-mokratične stranke, da bi morala ta akcija dobiti širši obseg; ker živimo v abnormalnih razmerah, ne bi smela prihajati v poštev taktika strankarske afirmacije, temveč bi se moralo gledati, da se po možnosti izogne vsem ožjim volitvam. Vsako strankarstvo se mora ta čas smuirati za pomoč Tomašiču."
Nazadnje je dr. Piuterovič predložil resolucijo, ki pravi: „Vse na tej konferenci zastopane stranke so se zedinile v tem smislu, da se bodo pri prihodnjih volitvah podpirale v vseh okrajih, v katerih je to potrebno, da se prepreči uspeh vladne stranke ter pristašev sedanjega režima in sistema."
Ta predlog so sprejeli vsi razven zastopnikov stranke prava, ki so dejali, da nimajo mandata za to in da morajo naznaniti predlog šele svoji stranki.
Samo po sebi se razume, da se more ta kompromis razlagati samo z nenaravnimi razmerami v deželi. Za socialno demokratično stranko je bilo to taktično vprašanje, pri katerem je bila pot jasna. Vsaka druga taktika bi lahko prišla v prid Tomašičevi vladi; to pa se mora preprečiti na vsak načio.
Zanimivo je tudi, kakšna je Tomašičeva stranka. Včeraj je izvolila kandidacijski odbor. V njem so sledeče veličine: grof Pejačevič, bivši bau in vodja koalicije, škof Krapac, škof Švinderman, dr. Fran Spevec, dr. Ivič in dr. Švare. Na Hrvaškem dobro znana imena — s slabe plati.
Naloga žene ob sedanji draginji.
V Inomostu je bila 28. in 29. oktobra konferenca žena, ki pripadajo nemški socialni demokratični stranki v Avstriji. Konferenca je bila izredno lepo obiskana. Bazpravljala je o političnem delu žene, o pomenu občinske volilne pravice za ženo, o organizaciji služkinj, o ženah in abstinenčnem gibanju, o socialnem zavarovanju ter seve o draginji živil. Dasi so vsi predmeti važni za ženo, in dasi so resolucije, sprejete z ozirom na razprave, prav zanimive, hočemo za enkrat orisati po našem
— Stroga je ... nekaj jo žalosti...
Od utrujenosti je omahovala glava, a v duši je bil čuden mir, in v očeh je bilo vse obrobljeno z mehkim, ljubeznivim svitom, napolnjujočim prsi. Poznala je ta mir, pojavljal se je vselej po hujšem vznemirjenju. Ugasnila je luč, legla v hiadno postelj, skrčila se pod odejo in kmaln prav krepko zaspala . ..
A ko je odprla oči, je napolnjeval izbo hladen, bel svit jasnega zimskega dne; gospodinja je ležala s knjigo v rokah na divanu in gledala smeje na materin obraz.
— Moj bog! — je vzkliknila mati v zadregi. — Kako dolgo... ali je že pozno?
— Dobro jutro! — je odgovorila Ljudmila. — Kmalu bo deset; vstanite, da pi-jevi čaj.
— Zakaj pa me niste zbudili ?
— Hotela sem. Stopila sem k vam, pa ste se v sanjah tako lepo smejali.. .
Z gibko kretnjo se je vzdignila z divana, stopila k postelji, sklonila se k materinemu obličju in v njenih medlih očeh je mati ugledala nekai sorodnega, bližnjega in razumljivega.
— Žal mi je bilo, da bi vas zmotila.. morda Bte imeli srečne sanje . ..
— Nič nisem sanjala 1
— Vseeno ... Ugajal mi je vaš nasmeh. Miren je bil, dober... zadovoljen I
Ljudmila se je zasmejala, in smeh njen je zvenel tiho, mehko.
— Tudi na vas sem mislila... na vaše življenje I Težko vam je življenje 1
Mati je zgenila obrvi, molčala, premišljala.
— Vsekako, težko 1 — je vzkliknila Ljudmila.	  (Dalja)
mnenju najvažnejši predmet konference, namreč : zdraževanje živil.
Ni dvoma, da je žena pri neprestano naraščajoči draginji tisti činitelj, ki jo najbolj občuti in najbolj trpi ... Možje se po navadi veliko ne brigajo za ceno živil. Puščajo ženi kot gospodinji vso oblast. . . Kar je seve naj-komodnejše. Žena — gospodinja — si napravi proračun. Toliko za živiia, toliko za obleko, toliko za otroke, toliko nastran . . . Cene začno stopati. Pri enem kilogramu mesa za 8—12— 16—20 vin., pri enem kilogramu moke za 2 —4_6—8t— 10 vinarjev, pri enem kilogramu cufera za 4—8—12—16 vin. itd. Proračun ne drži več. Namesto pol kilograma mesa le še 40 dkg, 35 dkg, 30 dkg — namesto lepega kosa kruha, ki ga reže mati otrokom, pride mršav kos, namesto sladke kave manj sladka — preje 4 koščke, sedaj 3, 2 itd. Mož godrnja. Žena, gospodinja se opravičuj z draginjo, kaže na cene . . . Njeno življenje postaja vsak dan težavnejše.
Z ozirom na vse to je umljivo, da se je na konferenci žena obširno in temeljito razpravljalo o draginji. Eesolucija, ki se je sprejela, daje vsem ženam direktivo. Glasi se ta-ko-le:
1. Neprestano naraščajoča draginja vseh živil, ter ž njo vzporedno višanje najemnine za stanovanja in zdraževanje vseh potrebščin nalagajo ženskim organizacijam dolžnost, da se ne-le v političnih organizacijah bojujejo proti carini in indirektnim davkom, za odprtje meja in za uvoz prekomorskega mesa in da streme v organizacijah po večjem zaslužku, ampak da tudi delujejo z vsem preudarkom za tem. da bi žene vse bolj nego dosedaj pristopale v delavska konzumna društva. Kjer je že to mogoče. naj smatrajo žene za svojo dolžnost, da nakupujejo vse svoje potrebščine v delavskih konzumnih društvih, ker so le ta najuspešnejša sredstva v boju proti oderuštvu z živili.
četudi se ne more gospodarska beda v kapitalističnem družabnem redu popolnoma odstraniti, vendar pa je mogoče potom zadružne organizacije, potom lastnega proizvajanja že sedaj doseči bistvene gospodarske poboljške za delavski razred in ga vzgojiti k samoupravi. Zato je dolžnost in mora biti dolžnost vseh sodruginj pospeševati zadružne organizacije.
Zlate resnice obsega ta resolucija. Naj bi delavske žene upoštevale te zlate resnice ter stopile v vrste prvih med prvimi v delu za razširjenje zadružne ideje.
Žene v konzumna društva! Žene — nakupavajte vsesvoje potrebščine v konzumnih društvih! — to je parola, to je direktiva, ki naj preveva vse ženske organizacije in vse ženske shode !
▼ Pošljite naročnino, W če je še niste! J  
NOVICE.
* Duhovne vajo — za oficirje. Apostolski vojni vikar dr. Bjelik je razposlal poveljnikom čet okrožnico, v kateri pravi: „Po višjem povelju se vprašuje, če soglašajo povelj-ništva, da bi dajali jez. duhovniki poveljništvom podrejenim častnikom duhovne vaje na tak način, kakor je običajno nn srednjih šolah. Končno se prosi, da se neodplačno pošlje utemeljeno poročilo, kakšno stališče zavzemajo na-pram temu vprašanju" , . . To je božanska misel! Oficirji, ki jih bodo vodili kakor šolar-čke v cerkev, da jim bodo jezuitje — seveda, ravno jezuitje! — pridigali o izprijenosti sveta, o nevarnosti ženskih oči, pa kajpada o groznih socialnih demokratih. K duhovnim vajam spada tudi spoved in morda misli, dr. Bjelik tudi to vpeljati, da bo moral vsak častnik o veliki noči predložiti spovedni listek, če ne bo hotel biti
reteriran. če pravi apostolski vikar, da pri-
aja to po višjem povelju, si je lahko misliti, po kakšnem. Polkovuiki imajo tudi toliko soli v glavi, da uganejo, odkod piha ta pobožni veter, ki ima pokatoličiti oficirje. In zato bodo seveda soglašali in bodo na povelje prepričani, da je treba njihovim častnikom več rožen-krancev in škapulirjev. Tako kakor ie običajno na srednjih šolah ! O sveta Avstrija!
* Vlomilec — prijatelj športa. Dunajska policija je prijela vlomilca Weselyja, ki je vlomil meseca marca t. I. na Dunaju v muzikalno trgovine Herzmausky in pobral iz blagajne 14,000 kron. S tem denarjem si je vlomilec privoščil razne športne zabave, hodil je pridno na lov in se je pečal z ribi. Wesely je stanoval ob vlomu v Favoritnu pod imenom Boskitar. Njegov zet je bil uslužbenec tvrdke, ki je pri njej Wesely vlomil.Sum je takoj padel na Weselyja, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi vloma, a ga kljub pozvedovanju niso mogli dobiti. Osem mesecev je vlomilec živel lepo zabavno življenje. Zadnjo nedeljo pa so ga prijeli obenem z njegovo ljubico Emilijo Konrad. Parček je živel šest mesecev na letovišču v Anzbachu ob zahodni železnici. Mož se je tamkaj zabaval na lovu in t ribištvom in se
izdajal za gostilničarja Gugenbergerja iz Dunajskega Novega mesta. Ondotnim prebivalcem je vlomilec tako imponiral, da so ga izvolili za predsednika društva za srečkanje, njegov god so praznovali z bučnim slavjem. Začetkom tega meseca se je preselil Wesely na Dunaj, kjer ga je zgrabila maščevalna roka. Vlomilec trdovratno taji, da bi bil vlomil v trgovino Herzmansky, njegova ljubica pa je že priznala, da je dvakrat vlomila pri rodbini, kjer je preje služila.
* Voznik in voz sta se pogreznila.
Blizu Stolnega Belgrada na Ogrskem je naletel oddelek vojakov na voz, ki se je nanj udrla in ga zasula ogromna množina peska. Častuiki so bili mnenja, da so morda pod peskom tudi ljudje in so zapovedali vojakom, naj kar najhitreje odkopljejo voz. Delo pa je šlo le počasi od rok, ker ni bilo nikakih lopat. Šele po večurnem, trdem delu so odkopali voz in res so obenem z vozom odkopali tudi nezavestno telo voznikovo. Z umetnim dihanjem so ga obudili k zavesti. Voznik se je ganjen zahvalil svojim rešnikom.
* Velik morski vihar ob severnem morja. Blizu mesteca Westerlanda je divjal v noči pred 6. novembrom strahovit vihar, ki je morje silno razburil. Morski valovi obenem z viharjem so uničili zdravilišče in skoro vse obrežue naprave. Mestece Westerland je na otoku Sylt in je eno najpriljubnejših kopališč v severnem morju. Vsako leto ga poseti nad 25.000 gostov, zlasti mnogo Avstrijcev.
* Dve tovarni sta zgoreli. V Mogili je izbruhnil v kemičui tvornici „Avreliji“ požar, ki se je silno naglo razširil in užgal tudi sosedno Hofstatterjevo tvornico za žice in kovinsko blago. Obeive tvornici je požar popolnoma upepelil. Strojnik Hofstatterjeve tvornice je planil skozi plamen do strojev, da bi odprl pri kotlu zaklopko iu preprečil eksplozijo. Ko je zapuščal strojnico se je podrla streha in ga zagrebla pod sabo. Izvlekli so ga iz podrtin strahovito opečenega iu zmečkanega. Škodo cenijo na poldrug milion K.
* Hiša se Je pogreznila. V Hohensalzi se je do polovice pogreznila v Olivverski ulici hiša, ki je 150 metrov oddaljena od nove katoliške cerkve, katere glavni portal se je pogreznil na veliki petek leta 1908. Hišni prebivalci so se pravočasno rešili. Pogrezanje se nadaljuje. Policija in požarna bramba sta zaprli dohod do krajev, ki so v nevarnosti, da se pogreznejo
* Defravdantove blodnje. V Hamburgu se je javil policiji 20 letni trgovski sotrudnik Julij Scbopkes iz Piage, ki je poneveril svojemu šefu trgovcu Hugonu Franku 8000 K, katere bi bil moral oddati v banki. Po poneverbi je brez pokoja blodil po svetu. Ker je vedno mislil, da ga zasledujejo, je bežal preko Pariza in Londona v Novi Jork, kjer ga je detektiv spoznal in prijel. Posrečilo pa se mu je pobegniti in je bežal v Čikago, Texas, Que-bec, MontreaUVrnil se je kot snažilec nožev na francoskem parniku v Havre, Odtod se je odpeljal v Hamburg in se javil policiji, ker so mu pošla vsa sredstva.
* Smrt večkratnega ruskega raili-onarja. V Peterburgu je umrl južnoruski roi-lionar iu sladkorni kralj Aleksander Terečenko. Svojim trem otrokom je zapustil 100 milionov rubljev premoženja.
* Buški policijski uradniki kot izsiljevalci. V Tomsku so odpustili policijskega komisarja Fuchsa in šefa tajne policije Košic-kega. Dognali so, da sta pobirala od bordelov kavaren in židovskih trgovcev visoke davke in jih utaknila v lasten žep. Ako davkoplačevalci niso hoteli plačati, sta jih vrgla kratkomalo v ječo. Židovski trgovci so se pritožili pri senatorju Medenu in so izjavili, da jih je policija z vednimi izsiljevanji skoro popolnoma uničila.
* Zdrav želodec vse prenese. V Pirni je pogoltnil neki topničar več gumbov in novcev, dvoje sobnih toplomerov in varnostno iglo. S pomočjo r5ntgenskih žarkov so opazili v spodnjem delu telesa na raznih mestih vse te predmete. Pogoltnjeni predmeti so po naravni poti zopet prišli na dan. Topničar je pogoltnil te neprebavljive snovi, ko se mu je za hip omračil ura in je že parkrat imel take nenadne napade. Oddali so ga v bolnico, kjer se počuti povsem dobro.
* Požar angleškega gradu. V Northum berlandiji je pogorel zgodovinsko in arhitektonsko znameniti grad Haggerston, ki so ga sezidali v 14. stoletju. Grad je bil last kapitana Leylanda. Mnogo dragocenih podob je uničenih. Škodo cenijo na poltretji milion K
* Študentovski izgredi t Darmstadtu. V Darmstadtu so povzročili študentje v pondeljek ob petih zjutraj velike kravale. Skušali so vdreti v drugo policijsko okrožje. S silo so jih potisnili stražniki nazaj. Nekega dijaka so tako poškodovali, da so ga morali odnesti v bolnico. Brzojavno so pozvali bolniški avtomobil, ki pa je trčil skupaj z avtomobilom iz-voščka in se je popolnoma razbil. Bolniški strežaj je težko ranjen. Oblasti poizvedujejo o vzrokih spopada.
* Dvoboj z morskim volkom. Morski volk je eden najstrašnejših sovražnikov človeka in večini ljudij bi se zdelo blazno, s tem ti-
grom morja se dvobojevati v morskih valovih. Ali kljub temu se je v Novi Zelandiji že ne-malokedaj dogodilo, da so se spustili pogumni, zadostno oboroženi možje v morju samem s tem nevarnim nasprotnikom v boj in ga tudi zmagovalno koučali. Samo z nožem oborožen plane drzni bojevalec v morje, se potopi v valove in išče strahovite morske pošasti, da jo usmrti z nožem. Toda prebivalci Nove Zelandije niso edini, ki se upajo pričeti boj z morskim volkom. Pred kratkim se je pojavil v Kiugstonskem zalivu na Jamajki ogromen morski volk in je z repom tako močno udaril po majhnem, lahkem čolničku, kjer je sedela neka žena, da ga je prekucnil. Par metrov jod obrežja je morska pošast nesrečnico požrla, ne da bi ji mogel pomagati njen mož, ki je stal na obrežju. Grozni	prizor pa	je moža	strahovito
razbesnil. Vzel	je	nož in	planil v	morje ter
pričel z morskim volkom boj na življenje in smrt. Po strahovitem boju jo usmrtil volka iu maščeval ženo. Na enak način je usmrtil v Barbadosu mornar morskega volka, ki je po-goltuil njegovega tovariša. Podoben slučaj se je dogodil na	St.	Thomi.	Nekaj	mornarjev
ameriške bojne ladje „AUiauce“ se je kopalo v morju Naenkrat opazijo z ladjiuega krova, kako se bliža ogromen morski volk brezskrbno kopajočim mornarjem. Ne da bi si pomišljal, je skočil s krova z nožem v roki mornar, ki je spoznal strahovito nevarnost svojih tovarišev. Kmalu je bil	pri	pošasti.	V boju	je drzui
mornar morskega volka tako ranil, da je čez par minut poginil
* Nenavadna železniška nezgoda. Te dni so premikali na rumunski postaji Predeal 13 železniških vozov. Naenkrat je ušlo vseh 13 vozov obenem z lokomotivo po progi, ki visi proti Kronstadtu. Strojnik in kurjač nista mogla ustaviti s slabotno lokomotivo vozov, ki niso imeli zavore. Iz Predealajso brzojavno obvestili o nezgodi' vse postaje ob progi, da so izpraznile tir. Slednjič so ustavili v Kronstadtu vozove, ki so prevozili 30 kilometrov. Nesreča se ni zgodila nobena.
Ljubljana in Kranjsko.
— V klerikalni stranki štejejo gumbe, če pojdejo v opozicijo ali ne. V sredo je Šušteršič poročal o svojem pogovoru s Stiirg-khom in v debati je bil vložen predlog, da naj gre Hrvaško-slovenski klub v najostrejšo opozicijo. Nato so pa prekinili debato. In zdaj modrujejo: Ali smo opozicionalci, ali smo vladna stranka?... Komedija je bila precej spretno uprizorjena. Predlog, da se gre v opo-zijo, je tu. Toda sklenjeno ni nič. Stiirgkh, ali razumeš? — če ima Šušteršič napram Sttlrgkhu kakšne zahteve — in kdaj jib ni imel? — tedaj je taka taktika, čeprav se ji pravi izsi-ljevalna, včasi koristna. Ali stališče napram vladi mora imeti tudi stvarne razloge in če je klerikalna politika poštena, tedaj bi bilo umestno, da bi povedali te vzroke. Zakaj je bilo predlagano opozicionalno stališče? Ob kakšnih pogojih bi klerikalci šli v vladno večino? Nihče ne ve tega in klerikalci molče kakor grob. Njih dunajski dopisnik je zgovoren kakor ženska pri kofetu, sli o tem najvažnejšem vprašanju ne črhne nobene besede. Na dolgo iu široko razklada, kako je dr. Šušteršič „z vso odločnostjo našteval" (za naštevanje je res treba veliko odločnosti!) slovensko-hrvaške zahteve in opravičene pritožbe. Ali kaj je dejal Stiirgkh ? Zato, ker je Šušteršič odločno štel, se vendar ne gre v opozicijo. Zakaj torej? Zakaj da? Zakaj eventualno ne? .. . Odgovora seveda ne pričakujemo. Dati ga ne morejo, ker ne odločajo stvarni, temveč vse drugačni obziri in tega ne morejo povedati, če se zgodi, da pojdejo res v opozicijo, bodo našli celo skladišče stvarnih razlogov. Ali takrat bodo to razlogi za backe. Sedanji molk je najboljši dokaz, da ne gre Šušteršiču za nikakršna načela, temveč le za kakšno kupčijo, če se barantija posreči, bodo klerikalci tako navdušeni zagovorniki Sttirgkha, kakor bodo njega strastni napadalci, če na sejmu ne bo sreče.
— Med „Narodom“ in .Slovencem" se je razvila polemika o — dostojnosti v Časopisju Meseca novembra, ko je še advent in božič pred predpustom in ko bo treba še letno številko izpremeniti, preden bo čas za take burke. Dobre porcije dostojuosti bi bilo slovenskemu časopisju res treba; ali za ta nauk nima ne „Narod“ ne „Slovenecu pravega poklica, zakaj v splošni licitaciji za senzacionalnost, za napačno popularnost, za zlagano odločnost je slovenska žurnalistika sploh izgubila smisel za svoje prave naloge in če se pričkata omenjena lista o dostojnosti, se mora človek nehote spomniti na znani Heinejev verz o rablju in menihu, o katerih ugiba, „das8 aie alle beide stinken". Seveda bi bilo koristno, posebno v slovenskih razmerah, posebno v obsegu malega naroda, če bi se časopisje varovalo laži, potvor in podtikanj, če bi se posluževalo človeškega jezika, če ne bi pri vsaki vrstici mislilo na „kšeft“ kakor pisatelji šund-romanov. Seveda bi se vse to dalo združiti z načelnostjo, z odločnostjo, z neizprosno resničnostjo. Ali kar bi moglo — in moralo biti, tega pri nas ni. Žumalisti, ki največ pišejo o „narodu“, najmanj mislijo, kako škodujejo na-
rodu s svojim načinom pisave, ko je v vsakem oziru vseskoz negativen. Omaži, oblati, opluj nasprotnika ! O Jgnal mu boš ljudi. — To je geslo namesto pravega : Pouči, vzgajaj, dvigaj ljudi, da jih pridobiš. Zato so vse tiste polemike o dostojnosti smešne in neslane.
— Sodni,Jakega predsednika Elsnerja hoče „Slovenski Narod“ po vsej sili napraviti velikega. Mož, ki je prišel kdove po čigavi zaslugi na čelo ljubljanskega sodišča, je izdal nekakšne ukaze, ki zahtevajo od sodnikov iu praktikantov, da se morajo posluževati izkjučno nemškega jezika. Kakšna posebna kapaciteta se pač n« da dokazati s takimi ukazi in če bi gospod Elsner rad germaniziral za deset Wol-fov in Malikov, vendar ne bo po tej poti dosegel cilja. Ignorirati tudi takih poizkusov ni treba, ali Elsnerju se vendar plete prevelika slava, če se piše o njih dannadau z najdebe-lejšimi črkami, kakor da bi se po vsem svetu ne zgodilo nič važnejšega in kakor da ne bi bilo za slovenski narod nobene druge, nobene večje nevarnosti. Odkar je izdal tiste fermane, je Elsuer v svoji domišljiji gotovo zrastel vsaj za par centimetrov, ker čita svoje tolsto tiskano ime vsak dan desetkrat v ^Slovenskem Narodu". Sara se zdaj smatra za važnega, nemški nacionalci ga smatrajo za važnega. Hoehen-burger ga smatra za važuega iu tako postaue Elsuer po zaslugi liberalnega lista še kos avstrijskega vprašanja, pa vendar ne bi bil sicer nič druzega kakor sodni predsednik, ki čaka na svojo upokojitev.
— Brambna predloga pride v državnem zboru na dnevni red. Ker se je v ogrski zbornici opozicija pobotala s Khueu Hederva-ryjem in bo vsak teden dva dni razpravljala o brambnem načrtu, je gotovo, da tudi avstrijska vlada ne bo hotela zaostati, temveč bo silila, da se začne razprava o tej stvari. Bramb-ua piedloga na dnevnem redu — ali pojde Šušteršič res v opozicijo? Več rekrutov za armado — ali bo Šušteršič res nagajal ? Da bi se še godili čudeži?
— Pozabili so klerikalni poslanci, da je v Tripolitaniji vojna. Ne Šušteršič ne Krek še ni interpeiiral, kako bo Avstrija varovala naše interese v Tripolitaniji. Zaradi Albanije so svoj čas vpraševali, zaradi Maroka tudi. Kako da ne zaradi Tripolitanje? Nemara se boje, da bi prišli tam avstrijski interesi s papeževimi navskriž.
— Namesto pred oltar v zapor. 29-letna dekla Marija Darovič iz Straže na Dolenjskem je imela več mesecev razmerje s 25-letnira samskim pekovskim pomočnikom Jožefom Moharjem iz Rake v krškem okraju in ga je tudi bogato podpirala z denarjem. Po go-stiluah se je hvalila, da ima čez 2000 kron premoženja in je tudi pokazala svojemu ljubimcu hranilno knjižico, ki se je glasila na to svoto. Darovič je bila v službi pri obvdovelem potniku v Gosposki ulici. Dne 11. t. m. pa je odpovedala službo in je krenila z Moharjem, ki je bil medtem odpovedal službo pri pekovki Potočnik na Poljanah, v Celovec. Tu je hotela posetiti svojega brata, ki je služil pri 17. pešpolku in mu obenem predstaviti ženina. Malo poprej pa se je javil pri ljubljanski policiji trgovec z usnjem, ki mu je bilo ukradeuih tekom pol leta iz blagajne v prodajalni nad 3000 kron v bankovcih. Za tata je imenoval s v oj o dvanajstletno hčerko, kj je ukradene bankovce izročila svoji prijateljici, hčerki tistega potnika, kjer je služila bogata nevesta. Potnikova hčerka pa je dala ves denar Darovičevi. Tisti dan, ko se je Darovič poslavljala, ji je dala deklica še troje stoktonskih bankovcev. Dekla je bila tega seveda neizmerno vesela in je podarila deklici v spomin novo denarnico z 22 kronami. Policija je takoj pričela poizvedovati in je dognala, da je usnjarjeva hči tudi osebno prinašala dekli doma ukradene bankovce. Sprva se otrok ni upal v potnikovo hišo, ampak je izročal denar njega hčerki na šentpeterskem nasipu ali pa v parku pred ju-stično palačo. Dekla je s hudimi in prijasnimi besedami pripravila deklici do tega, da sta ji prinašali večjih bankovcev. Da bi napram znancem opravičila veliki potrošek, je dejala, da ima denar od dedinskega deleža. Darovičeva si je nakupila za več sto kron obleke, perila in oprave. Tudi ženina je hotela imeti gosposkega. Kupila mu je površnik, čevlje, perilo in v večni spomin tudi lepo srebrno žepno uro in zlato verižico. Policija je storila vse potrebno, da uradno sprejme ženina in nevesto ob povratku iz Celovca. Cel. pol. pa ju že ni mogla prijeti, ker sta bila že odpotovala, ko je dobila obvestilo. V nedeljo ponoči 6ta se vrnila v Ljubljano, na južnem kolodvoru sta izstopila, kjer ju je policija prijela. Pri dekli so našli mnogo vrednosti in petdesetkronski novec, pri njenem ženinu pa 210 kron 73 vin. in nekaj zlatih prstanov in obeskov. Ko so izvišili pri Darovičevi hišno preiskavo, so našli hranilno knjižico za 2880 kron. Policija je zaplenila pri raznih šiviljah tudi blago, ki jim ga je izročila bogata nevesta, da ji izgotove poročne obleke. Po preiskavi se je morala odpeljati nevesta v ječo namesto da bi bila šla k poroki.
— Odbor škofjeloške podružnice „Vzajemnosti" ima svojo prvo sejo v soboto ob 8. zvečer v gostilni g. Hafnerja na Trati. Vsi odborniki naj se seje zanesljivo udeleže.
— ObMnske Tolitre t aržiški občini.
Pii občinskih volitvah v Aržišah so dosegli socialni demokratje lep uspeh. V tretjem rai-redu je z ogromno večino prodrla samostojna delavska lista; naši kandidatje so dobili okolo 100 glasov večine. V drugem razredu pa je prodrla s tremi kandidati kompromisna lista, ki so jo podpirali socialisti. Da je kompromisna lista v prvem razredu in v drugem razredu s tremi kandidati za par glasov propadla, je zakrivila nesložnost in malobrižnost posestniških volilcev. V tretjem razredu so izvoljeni za odbornike sodrugi: Peterlin Franc, Majdič Gašpar, Aržišnik Jožef, Dernovšek Franc, Prosenc Florijan, Wozelj Marko; za namestnike pa sodrugi: Gričar Ivan, Magorš Ivanin Ren-čof Jakob. Daljše poročilo sledi.
— Uboj. Pišejo nam : Ko je bil v soboto zvečer Andrej Podgoršek p. d. „Jožefovc“, posestnik in oče 13 otrok iz Vojskega, občina Vodice, v gostilni Mihe Zupana v Kosezih, so bili tam navzoči tudi igralci katoliškega „te-atra" pod Sinkovim turnom, ki so bili namenjeni ravno Za glavno skušnjo za igro, katero so drugi dan ob ploskanju raznih marinaric in tercijalk predstavljali. Ker je bil pa Podgoršek bolj naprednega mišljenja, so se ti katoliški junaki z njim nekaj sporekli, nakar so zapustili gostilno ter ga šli na cesto čakat. Ko se je mož vračal proti domu, so ga napadli ter ga je eden na mestu ubil. Kara so zapeljali naši klerikalci to dobro verno ljudstvo. — Dodatno nam poročajo: Pogreb ubitega Podgorška je bil v torek. Sodua komisija je dognala, da je bil umorjeni popolnoma zdrav. Smrt je takoj nastopila vsled prebite lobanje. Sum leti na 17 letnega Spekcovega Antona, katerega so zaprli.
— Tatvina v vlaka. Ko se je včeraj peljal krojač Karel Priplata iz Maribora proti Ljubljaui in v kupeju zaspal, mu je med tem časom iz žepa izginila denarnica, v kateri je imel bankovec za 50 K, več vizitk, razna pisma in naslove. Tat je doslej še neznan.
— Tatinska soseda. Te dni je bil ukraden posestniku Janezu Cankarju v Dobrunjah izpod kozolca 20 kron vreden ročni voziček. Ko je prišel Cankar v torek v Ljubljano, zagleda na sadnem trgu svoj voziček. Ovadil je zadevo policiji in policija je izsledila tatico v osebi Cankarjeve sosede 28 letne prodajalke peska Marije Piškur in jo je prijela. Ukradeni voz je prodala Piškur neki branjevki iz Ste-pan jr vasi za 10 K. Piškur je bila že prej kaznovaua zaradi tatvine. Izročili so jo okrajnemu sodišču.
Št^ersko.
— Brezobzirnost političnih oblasti.
Iz Trbovelj poročajo: Trbovlje je občina, ki ima po zadnjem ljudskem štetju okolo 14 000 prebivalcev in je torej po številu peta občina na Štajerskem. Oblasti dobro vedo, da v tem velikem industrijskem kraju ni malo bolnih ljudi; tega pač ni treba še posebe pripovedovati. Ni dneva, da se ne bi cela vrsta ljudi odpeljala v Celje ali v Ljubljano k zdravniku in v lekarne po zdravila, ki jih v Trbovljah ne dobe. V Trbovljah samih imamo povsem nezadostno hišno lekarno bratovskoskladnične bolnice in hišno lekarno občinskega zdravnika gospoda dr. Žižeka. V bratovskoskladnični lekarni uraduje lajik kot „magister", da deli zdravila bolnikom celo v odsotnosti gospodov zdravnikov. V preteklem letu se je obravnavalo o lekarni tudi v občinskem odboru. Sodrug Sitter je utemeljeval potrebo, da se ustanovi v Trbovljah javna lekarna in je omenjal, da so na Štajerskem kraji, ki imajo mnogo manj prebivalcev, a imajo po dvoje lekaren, med tem ko v Trbovljah velja ozir samo na eno osebo, vsled česar trpi na tisoče ljudi. Že davno bi bila dolžnost oblasti, da posežejo tu vmes. Sodrug Sitter je po naročilu ogromno obiskanega ljudskega shoda predlagal, da se dovoli ustanovitev javne lekarne v Trbovljah. Občinski odbor je odklonil predlog sodruga Sitterja kakor tudi prošnjo za dovoljenje koncesije in je to utemeljeval na ta način, da bi se s tem skrčili dohodki občinskega zdravnika. Gospod župan sam je bil uverjen o potrebi .iaviie lekarne v Trbovljah in je bil v tem oziru najrazsodnejši izmed vseh, pa se je izjavil na-pram odklaujajočim občinskim odbornikom: „ Čeprav odklonite dovoljenje za ustanovitev lekarne, zadeva je dosegla svoj višek in kljub vsemu nasprotovanju bodo dobile Trbovlje svojo lekarno!“ Zdaj je vsa zadeva že čez eno leto pri oblastih, ki brezobzirno nadalje zavlačujejo ustanovitev javne lekarne. Da se tema žalostnemu stanju v Trbovljah napravi enkrat za vselej konec, bi bil zadnji čas, da se izpolni na tisoče Trboveljčanom njih vroča želja.
— Trbovlje. V nedeljo dne 12. t. m. bo vaja pevskega zbora; začetek ob 3. popoldne. Sodiugi pevci naj se udeleže vaje polnoštevilno.
— Tolitre ▼ osebno dohodninsko cenilno komisijo za celjsko okolico bodo dne 30. novembra 1911. Celjsko c. kr. okrajno glavarstvo razpošilja že volilne legitimacije in glasovnice. Sodruga poživljamo, uaj v svojih krajih pobirajo legitimacije in glasovnice in jih oddajo zaupnikom, v Trbovljah pa naj jih pri-
neso v rudarsko tajništvo. Naše kandidate za to komisijo bomo pravočasno razglasili.
Goriško.
— Občni zbor „Spl. pravovarstve-nega In strokovnega društva" (krajevna skupina Nabrežina) bo 12. t. m. ob 8. zvečer v društveni dvorani. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Slučajnost. •— Na veliko udeležbo vabi odbor.
Trst.
— 3500 bron in ženo je ukradel.
Pred nekaj meseci je stavbeni podjetnik Emil Gastaldon iz Italije, prevzel v Karvinu v Šle-ziji izkopavanje materiala in je v to svrho najel več delavcev. 30 letni prodajač Alfonz Chi-odini iz bolonjske okolici se je zaljubil v Ido, Toprogo Gastaldonovo. Njegovo dvorjenje ni ostalo brez uspeha ; ženska je sklenila pobegniti skupaj s Chiodiuijem. Ker pa nista pri vsej vroči ljubezni pozabila na praktično stran, sta oba skupaj pred begom ukradla soprogu epo vsotico 3500 K. Podala sta se v Italijo. Obupani soprog, ki je imel svojo ženo rad, je takoj odpotoval za njima. Zasledoval ju je po raznih mestih. Slednjič je v malem mestecu našel parček, ki je veselo živel od ukradenega denarja. S pomočjo policije je prisilil ženo, da mu sledi, kar je storila, seveda ne pieveč rada. Chiodini pa je imel še drzno čelo, da je zagrozil soprogu, da mu razpara trebuh, ako mu ne prepusti svoje žene. Gastaldon, ki ni nikak pogumnež, se je grozuo zbal in je hitro zapustil Italijo s svojo golobico. Sedaj pa je začel beg narobe. Chiodini je sedaj zasledoval zakonski parček. Na Dunaju pa je izgubil sled. Jezen se je pričakujoč ugodneje prilike podal v Trst. Gastaldon, ki je med t°m prišel nazaj v Karvin, je ovadil Chiodinija zaradi ugrab-Ijenja soproge, tatvine in javnega nasilja. Tržaška policija ga je kmalu iztaknila in spravila pod ključ, ter ga pod dobro eskorto poslala v Karvin v Šlezijo, kjer ga bodo sodili.
— Posfeušeua goljufija za 250.000 K. Henrik Curiel je nameraval že v avgustu prodati svojo kavarno „New York“. Pogajal se je z nekim Criara, zastopnikom dunajskega posredovalnega urada, in z nekim Cszento. Prvi od teh dveh stanuje v Trstu, drugi na Dunaju. Po raznih predpogajanjih je bil g. Curielu predstavljen dozdevni kupec v osebi Emilia Samuel, stanujočega v Modlingu pri Dunaju. Dogovorjena je bila kupnina 250.000 K. Samuel je moral plačati za aro g. Curielu precejšnjo vsoto v gotovini in ostalo kupnino v letnih obrokih po 20.000 K. Terjatev na kupnini je morala biti zavarovana s hipotekami na dveh hišah, ki ju ima Samuel ua Dunaju. Samuel je predložil g. Curielu zemljeknjižni izvleček o onih dveh hišah, iz katerega je bilo razvidno, da je ena hiša prosta vsakega bremena, druga pa obremenjena le z malo vsoto. Dva dunajska in dva tukajšnja odvetnika so kar verjeli tem listinam in je bila brez vpogleda v dunajsko zemljiško knjigo sestavljena pismena preliminarna pogodba. G. Curiel, ki je še vedno ohranil patent na svoje ime, je na podlagi te pogodbe pooblastil Samuela, da sme inkasirati dohodke iz kavarniške obrti. Za par dni so ti dohodki znašali 4000 K. Vendar je bil g. Curiel toliko previden, da se je pred končno izročitvijo kavarne podal na Dunaj. In tu je izvedel, ne le da sta bili hiši obremenjeni veliko čez svojo vrednost, ampak celo da je bila ena hiša že pod dražbo. Ko je g. Curiel prišel nazaj v Trst, je Samuel še z raznimi pripovedkami skusil okauiti g. Curiela. Ko pa je uvidel, da mu je pretila prevelika nevarnost, je zbežal in ga ni bilo več v kavarno. Sedaj išče policija premetenega goljufa.
— Prosta zveza socialističnih Študentov na Dunaju, v kateri tvorijo člani slovenske narodnosti svojo posebno sekcijo, je v preteklem društvenem letu 1910/11 razvijala živahno delovanje. Tekom leta je priredila deloma v društvenih prostorih (Dunaj, VIII/1. Schlosselgasse 11. III. vrata 31) deloma na akademskih tleh 20 predavanj. Ciklus z predavanj je obdeloval teorijo Marxovega „Kapitala“ ostala predavanja so 6e pečala z aktualnimi političnimi in socialnimi vprašanji — omenjamo le dr. Hilferdiugovo predavanje o gospodarskih tendencah kapitalizma, dr. Baurovo o draginji in poljedelstvu, dr. Verkaufovo o socialnem zavarovanju, Dalje so ožji krožki čitali in diskutirali Kautskega „Pot do oblasti” in Danne-bergov „Socialuo demokratični program14. — Društvena knjižnica je štela 1925 zvezkov, predvsem narodno gospodarske vsebino, V čitalnici je bila članom na razpolago cela vrsta dnevnikov in znanstvenih revij, od slovenskih „Z»rja“ in „Naši zapiski”. — Zveza je priredila skupne izlete v „Volksheim“, v tiskarno „Vorwarts“ in v „Hammerbrotwerke“. —Delavskega gibanja se je zveza živahno udeleževala: 2 zastavo in vencem je obiskala grob nesrečnih žrtev, udeležila se je majskega sprevoda v BPrater“, sodelovala pri različnih priredbah dunajskega delavstva, zlasti tudi v letošnjem volilnem gibanju. — Člani so prirejali v strokovnih organizacijah, v mladinski
zvezi, v političnih, izobraževalnih ženskih in abstinentovskih društvih predavanja in tečaje. — 18. januarja je društvo priredilo lepo uspelo ustanovno slavje, dalje močno obiskan zabavni večer. — Ob dogodkih na krakovskem vseučilišču je vprizorila zveza protiklerikalno akcijo in sklicala protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo 1500 svobodomiselnih študentov vseh narodov in političnih smeri. — Somišljenikom ki se izobražajo na dunajskih visokih šolah toplo priporočamo, da vstopijo v „Zvezo socialističnih študentov".
— Klub slovenskih tehnikov v Pragi je na prvem rednem občnem zboru dne 28. oktobra t. 1. izvolil za zimski tečaj 1911-12 sledeči odbor :	predsednik cand. ing. Ivan
Leban; podpredsednik cand. ing. Anton O z v a 1 d ; tajnik stud. ing. Ogu. Perko; blagajnik stud. ing. Ant. T e r č i č ; knjižničar cand. mech. Gustav Zupančič; preglednika cand. ing. Janko Mačkovšek in cand. arch. Jože Jelenc.
Umetnost in književnost.
— Za komorni koncert Ževčikovega kvarteta, ki bo v nedeljo, 12. novembra ob pol
8.	zvečer v dvorani Mestnega doma, se prodajajo vstopnice v trafiki g. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— Češka „Voln& Myšlcnka“ izdajatelj-stvo „Volne Myšlenke“, „Volne Škole“, „Hav-lička“ in tajništvo „V. M “) se je s 1. novembrom preselila s Kral. Vinohradov v Prago II. Myslikova ul. 15.
Draginja.
(Piše dr. H. Tuma.)
(Dalje.)
Ogrska importira žito in živino. Leta 1905. je imela Ogrska za eksport pšenice 141/* mili* onov q, rži 2*8 milionov q, ječmena 31/, mili-onov q, ovsa 2‘8 mil q in sirka 2 '/2 mil. q. Avstrija pa je takrat importirala pšenice 15 V2 milionov centov, rži 3 milione q. ječmena 2‘25 milionov q, ovsa 3 1/2 milionov q, sirka 5 lh milionov q. Iz tega razmerja sledi, da ima združena Avstroogrska približno dovolj žita in mali primankljaj dobi iz sosednjih držav, posebno iz Srbije, ki je gospodarsko in geogra-fično vezana na Ogrsko. Avstrijski državni zbor pa je pod vplivom ogrske separatistične politike h pomočjo avstrijskega veleposestva in klerikalizma sklenil pogodbo z Ogri, da smejo le-ti docela izkoriščati Avstrijo, t, j. dobivajo ceno avstrijske industrialne izdelke, kedar jih rabijo, zapirajo pot istim, kjer svojo industrijo razvijajo, obenem pa so dosegli, da se je import živil iz sosednjih držav onemogočil z visoko carino. Ogrske vladne in gospodarske kroge predstavljajo Židje in veleposestniki. V eminentnem interesu teh je, da se avstrijska meja na zunaj zapre in da Ogri diktirajo ceno žitu in mesu. Gorenje številke kažejo primankljaj na živilih v združeni Avstroogrski, torej kažejo možnost, da Ogri za svoj uvoz absolutno diktirajo ceno. Le posledica pogodbe je, ako je ogrska vlada ministru Weisskirchnerju diktirala prepoved uvoza argentinskega mesa. Pomen tega uvoza nam kaže cena loco Buenos Aires: meso druge kvalitete stane tam kg 55 h. Italija za svoje vojaštvo to meso zadnje kvalitete dobiva celo po 47 h kg. Seveda bi se moralo obenem z dovolitvijo uvoza tudi skrbeti za prevoz v svoji režiji. Avstrija si je leta 1906. in 1907 gospodarsko zavezala roke. Dočim je uvoz najnevarnejšega konkurenta industrialnih pridelkov. Nemčije, skoraj prost, je uvoz živil iz poljedelskih držav po visoki carini zaprt. Naravno je, da so te države zaprle meje za avstrijske fabrikate. Tako tudi industrialni delavci poleg draginje čutijo še pomanjkanje dela Te dni je krožil iz severnega češkega oklic za pomoč proti brezdelju in bedi nemških tkalcev. Okolo 5000 jih je brez dela, oziroma zasluži odrasel človek, ako dela 10 ur, 47 h na dan. Hrana jim je krompir kuhan na osoljeni vodi. Nemški nacional-ci, navdušeni za ekonomično zvezo s premočnimi Nemci, nasprotni balkanskim državam, morajo sedaj prosjačiti za kruh brezdelnih rojakov !
Kako vpliva carina na ceno, kaže razmerje cene blaga v državah, ki imajo prost in zaprt uvoz. V Londonu je srednja cena govejega mesa prve vrste na živem leta 1904. bila 53.9 in se je stopnjevala do leta 1909. na na 55*2 K, t. j. za 130 K na q, V Berlinu pa od 61 na 70, torej za 10 K. Meso zadnje vrste je šlo v Londonu od 46 8 na 50'25, se je stopnjevalo torej za 3‘45 K, v Berolinu pa od 47*13 na 58*89, torej za 11*76. V Avstriji je bila leta 1900, cena kg mesa na živem 59 '/2 K na centu, leta 1907. 69 K in leta 1810 85 K, se je torej zvišala 25|/a kr. Cena sekanega mesa ua deželo zadnje vrste pa je bila leta 1900. K 1*12, 1905. K 182, 1911. E 1‘70, na drobno pa K 2 60. Govedina prve vrste pa je bila aa debelo leta 1900. K 1*80, 1911. K 2‘40, na drobno pa K 3 20.
_____________________ (Dalje.)
Državni zbor.
Dunaj, 9. novembra.
Danes je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo in kot prvi govornik je prišel na vrsto ukrajinski poslanec vit. V a s i I k o , ki je našteval zahteve ukrajinskega naroda v Avstriji. O kvalitetah sedanjih ministrov ima visoko mnenje in je uverjeu, da bodo skušali odpraviti vzroke rusinske nezadovoljnosti. Ukrajinci še niso obupali in smatrajo avstrijsko državo za zavetišče ukrajinskega naroda. Po-ljsko-ukrajinska sprava je eno najvažnejših ia najnujnejših vprašanj. Češko vprašanje je nastalo iz boja dveh kulturno prenasičenih narodov za nadvlado. Poljaki in Ukrajinci so prerevni, da bi smeli misliti na medsebojen boj.
Nemški nacionalci med seboj.
Veliko pokornost je zbudila v zbornici izjava nemško-radikalnega poslanca P a c h e r j a, ki je član „Nationalverbanda“. Ost Pacher-jevih besed je bila obrnjena proti govoru načelnika nemškega „Nationalverbanda“ doktor GroBa in dr. Steinweuderja. Razmere na Češkem, pravi govornik, niso tako ugodne, kakor jih je slikal Steinwender, in dr. GroB je grešil, ko je naglašal neobhodno potrebo češkega sodelovanja. Nemci s češkega poznajo Cehe in ne pravijo, da ne sme biti nikoli čeških ministrov, pač pa morejo biti popreje ustvarjeni predpogoji sodelovanja. Podlaga spravnih pogajajanj je po češki krivdi zelo omajana. Zato si ne dela preveč rožnatih obet o uspehu teh pogajanj, pač pa so češki Nemci za vsako pošteno spravo in za skupno delo s Cehi.
Poljski poslanec baron G o e t z je kritiziral zgrešeno finančno in gospodarsko politiko avstrijskih vlad, ki so se vse premalo biigale za povzdigo industrijske in poljedelske produkcije in ki imajo zategadelj zvezane roke ob sedanji draginji.
Češki radikalci proti Stiirgkho.
V imenu čeških radikalcev je posl. K 1 0-f a č izjavil, da toliko časa, dokler sedi v kabinetu mož, ki je zagrešil justične umore nad češkimi autimilitaristi, vlada ne sme računati na češko podporo. In dokler vztrajajo nemški nacionalci na programu: Proč s poslednjim češkim uradnikom, s poslednjo češko šolo. s češkim jezikom iz t. zv. zaključenega ozemlja, dokler vztrajajo na tem, da bo češki jezik v enem delu Češke popolnoma izključen, v drugem delu pa nemški ne le ravnopraven, temveč državni jezik, toliko časa ni misliti na češko-nemško spravo.
Clan „Nationalverbanda" ne zaupa vladi.
Iz besedi tirolskega nemško-nacionalnega posl. K r a f t a je zvenelo nezaupanje proti ministrskemu predsedniku, ki je postavil za čuvaja avstrijskega šolstva razupitega klerikalca. Grof Sttirgkh, mujtiplicaran s Husarekom daje rezultat, ki zbuja hude pomisleke.
Ker je Kraft govoril do 3 , bo razprava o proračunu šele jutri končana.
O socialno demokratičnem nujnem predlogu glede na bratovske skladnice je kot zadnji govoril s. A u 81.
Predlog barona dr. Fuchsa sprejet.
Posl. baron dr. Fuchs predlaga, da se pomnoži število članov v velikih odsekih od 51 na 52 in prosi, da zbornica, če sprejme njegov predlog, čimpreje odredi dopolnilne volitve v odseke. Zbornica je dr. Fuchsov predlog sprejela.
Tripolitanska debata.
Italijanski posl. baron M a 1 f a 11 i je protestiral proti včerajšnjemu vprašanju dr. Rybara o italijanskih grozodejstvih, ki je zajel svoja poročila iz Italije sovražnih, ali celo podkupljenih virov.
Posl. dr. Rybur: Iz angleškega časopisja!
Posl. baron M a 1 f a 11 i: Angleški minister je govoril drugače. Dr. Ryb&r je iz narodne sovražnosti nezaslišano sramotil italijanske sinove na afričanskem bojišču in zbudil ne le opravičeno ogorčenje med italijanskimi poslanci, temveč razžalil vso zbornico.
PobI. dr. Rybaf: Svet si je že napravil svojo sodbo.
Posl. dr. Korošec: Obrnite se raje v Rim!
Posl. dr. Isopercul-Grecul (Ru-mun): Zakaj protestirate, g. baron? Tripoli-tauski Arabci bodo veseli Ryb&revega vprašanja. (Veselost.)
Prihodnja seja jutri.
*
Seja klubskih načelnikov.
Na seji klubskih načelnikov je dr. B i -1 i n 8 k i za poljsko ljudsko stranko protestiral, d a bis e pre d l o g a o socialnem z a v a r o v a n j u o d k a z a 1 a odseku brez prvega branja. Sodr. S e i t z se je zavzemal za to, da se odkažejo socialno politični predlogi in predloge odsekom brez prvega branja in protestira proti delega-cijskim volitvam, .preden so sklicane delegacije. Končno je seja sklenila, da naj stranke svoje ugovore proti skrajšanju razprave naznanijo tekom treh dni. Če Poljaki ne umaknejo svojoga ugovora, pride predloga o socialnem zavarovanju v razpravo takoj pe dra-
ginjski debati. Ministrski predsednik grof Stfirgkh priporoča, da se izvršedeiegaeijske volitve ne glede na sklicanje delegacij 22. nov. in da se reši prvo branje brambnih predlog še pred novim letom, čemur pa ugovarjajo soc. demokratje. — Delegacijske volitve bodo 22. novembra. Po delegacijski razpravi pride na vrsto prvo branje socialnega zavarovanja, če se prej ne odkaže odseku, potem podaljšanje pro-vizornega poslovnika in uradniške predloge.
* % Zahteve železničarjev in uradnikov.
Ministrskfpredsednik grof S t u r g k h je povabil za danes načelnika parlamentarnih strank in parlamentarnih odsekov v svoj salon in jim izjavil, da namerava vlada zvišati prejemke železničarjem in uradnikom s 1. januarjem 1912.
Dr. B i 1 i n s k i predlaga v imenu poljskega kluba, da se da uradnikom ob novem letu enkratna draginjska doklada, definitivno naj pa se vprašanje uredi šele tekom prihodnjega leta.
Vsi govorniki — izimši Šušteršiča (!), Kurandoindr. Šteinwenderja — so pobijali ta predlog.
Sodrug S e i t z je omenjal, da je e n -k r a t n a doklada po pravici zbudila hudo kri med drž. uslužbenci. Zlasti za železničarje je Bilinskega predlog neumesten. Socialni demokratje so svoj čas predložili načrt, ki bi veljal 69 miljonov; ostale stranke so skrčile socialno-demokratično zahtevo na 38 miljonov, čemur so 86 socialni demokratje, videči, da z 69 mi-ljoni ne prodro,	udali. Pod to	mero pa ne gre.
V enakem	smislu	se je	izjavil sodrug
O 1 d c k e 1 kot načelnik pododseka za državne delavce.
Končno je	sodr. S	e i t z	še omenjal, da
pri	brambnih predlogah	vlada	ne vprašuje po
junktimu in ne po pokritju; zategadelj izgleda vsa stvar, kakor da bi se vlada rogala skromnim zahtevam drž. uslužbencev.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Italijansko barbarstvo,
B e r o l i n , 9. nov. Dopisnik „Berliner Tageblatta“ poroča svojemu listu iz Tripolisa: Italijani so v moji odsotnosti vlomili v mojo hišo. Vse znanstvene rokopise so mi pokradli. Nad 30.000 listkov iz leksikona, ki sem jih rabil za nadaljne študije, so vse križem razmetali ali pa jih odnesli. Imel sem največjo zbirko rokopisov iz Hausse in dragocene arabske rokopise iz osrednje Afrike. O njih ni duha ne sluha. Moja hiša je v predmestju Džare izven vojnih akcij. Vandalsko uničenje znanstvenih zasebnih zakladov je neupravično. G ott -lieb A. K r a u s e.
Položaj r Tunisu.
T u n i s , 9. nov. V pobojih med Arabci in Italijani je bilo 18 mrtvih v bolnice so sprejeli 41 ranjencev. Števila ranjenih in usmrčenih Arabcev niso mogli določiti, ker Arabei skrivajo mrtvece in ranjence. Spopadi se še vedno ponavljajo. Tuniška vlada je prepovedala zbiranje ljudi na ulici. V Barda A d u n u so napadli Arabci štiri francoske mornarje, enega so usmrtili tri ranili.
Italijani so zasedli Chios in kitilene ?
Carigrad, 10. nov. Tu krožijo vesti, da so Italijani zasedli Chios in Mitilene.
Turška zbornica.
Carigrad, 10. nov. Zbornica je sprejela z veliko večino dnevni red, ki se zadovoljuje 8 pojasnili vojnega rnini-b t r a.
Tarska poročila Izpred Tripolisa.
Carigrad, 10. nov. BSabah“ poroča, da 80 Turki predvčeranjem pri S u k e 1 D u-m i , pet kilometrov od Tripolisa, Italijane porazili. Italijanski protinapad je bil odbit.
Carigrad, 10. nov. Izpred Tripolisa i>radno poročajo z dne 6. t. m.: V minuli noči smo Italijane zopet prisilili, da so se umaknili. Italijanska vojska je zdaj osredotočena v staram mestu. Čeprav so Italijani neprenehoma streljali tri ure, imamo mi samo 23 mrtvih in 15 ranjencev. Italijani so izgubili na stotiue mrtvih in ranjenih in več topov. Od vseh strani vro k nam dobro oboroženi prostovoljai. V kratkem naskočimo mesto v odločilnem naskoku.
Italijanska poročila Izpred Tripolisa.
Tripolis, 10. novembra. Arabci jako grofcovito ravnajo s tistimi rojaki, ki se bore r naših vrstah. Mrtvim porežejo glave. Arabce, ki jih sumijo, da opravljajo za nas poizvedovalne službe, pobešajo. Po teh dogodkih je nedvomno, da turški vojaki iu častniki kršijo določila o ravnanju z ranjenci.
Tripolis, 10. novembra. Predvčera-njem je priplula sem ameriška križarka „Che-ster“, da bi odvedla iz Tripolisa ameriškega konzula. Ko je ameriški konzul izvedel, da je
križarka priplula zaradi vznemirjajočih vesti o nemirih v mestu in zopetnem zavzetju Tripolisa od strani Turkov in Arabcev, je sklenil ostati, ker je mesto mirno in so vesti neosno-vane. General Caneva se je konzulu zahvalil za njegovo lojalnost.
Italijansko poročilo o bojih pred Tripolisom.
Tripolis, 10. novembra. Predvčera njem zvečer so bili majhni boji, ki so trajali do štirih zjutraj. Sovražnik je oviral rekogno-sciranje naših čet. Na vzhodni strani so streljali nanje sovražni oddelki iz oaze Gogi, a so se takoj umaknili, ko so pričele naše baterije streljati nanje. Prav tako je tudi baterija pri Sidi Messi z močnim streljanjem prisilila številen arabski oddelek, da se je umaknil.
Italijani t Egejskem merjn.
B i m , 10. nov. „Corriere d’ Italia" poroča, da bo velik del italijanskega brodovja pod poveljstvom admirala Aubryja križaril v Egejskem morju.
Poljedelski portfelj.
Dunaj, 10. nov. V parlamentarnih krogih zagotavljajo, da se nadaljujejo pogajanja z dr. Bratom o vstopu v kabinet in da dr. Br&f nemara le sprejme poljedelski portfelj.
Proti italijanski fakulteti.
Solnograd, 10. nov. Nemški narodni svet za Solnograško odločno protestira proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete. Ta protest je zanimiv zategadelj, ker je popolnoma v nasprotju z obema solnograških nemško nacionalnih poslancev dr. Sylvestrom in dr. StOlzlom.
Popolen poraz nemškega kancelarja.
B e r o 1 i n , 10. nov. V včeranji seji je kancelar Bethmann H o I 1 w e g obširno govoril o maročanski pogodbi. Zagovarjal je sklenjeno pogodbo, da je ugodna za Nemčijo.
0 odstopu državnega tajnika Lindequista je dejal, da od njega nihče ni zahteyal odgovornosti1 za maročansko pogodbo, ki je zanjo odgovoren kancelar. Zategadelj napravlja njegov odstop tem mučnejši vtisk. Nemčija sploh ni mislila na nikako teritorialno osvojitev v Maroku. Kancelarja so zlasti na skrajni levici prekinjali z vednimi medklici. Ko je končal, je bilo v zbornici tiho, nihče mu ni ploskal. Voditelj centra H e r t -
1 i n g je ostro kritiziral postopanje kancelarja v maročanski aferi. Kancelarja je zapustila tudi konservativna stran-k a ; njen govornik Heydebrandt je prav tako obsodil kancelarjevo ravnanje. Seji je prisostoval v loži tudi prestolonaslednik, ki si je v ta namen nalašč izposloval tridneven dopust. Med govoroma Hertinga in Heydebrandta je prestolonaslednik vidno pritrjeval vsem tistim izvajanjem govornikov, ki so ostro kritizirala kancelarja politiko v maročanski aferi, 8 pokimavanjem in očitnim ploskanjem. Zlasti je prestolonaslednik pritrjeval tudi tistim stavkom, ki so bili n a p e r j e n i p r o t i Angleški.
Noblora nagrada za literaturo.
Stockholm, 10. no». Švedska akademija znanosti je naklonila Noblovo literarno nagrado Maeterlincku.
Ogrska parlamentarna komedija.
Budimpešta, 9. nov. V današnji seji, ki je bila posvečena izključno le volitvi predsednika, je bil izvoljen Ludvik N a v a y z 227 glasovi. Jutri bo volitev podpredsednika.
Bomba pri volitvah.
London. 10. nov. Iz Bio de Jane-i r a poročajo : Pri tukajšnjih volitvah so do slej neznani storilci položili bombo, ki je eksplodirala, usmrtila 37 oseb, veliko število jih pa težko poškodovala.
Hišna preiskava pri hrvaški organizaciji.
Sarajevo, 10. novembra. Predvčeranjem so izvršili v prostorih tukajšnje hrvaške organizacije hišno preiskavo, ki naj bi dognala, da se organizacija peča tudi s politiko, kar ji po pravilih ni dovoljeno Povod za preiskavo je dala udeležba društva na zadnji konferenci stranke prava v Zagrebu.
Revolucija na Kitajskem.
Neodvisni Kanton.
H o n k o n g, 10. nov. Mesto Kanton se je proglasilo za neodvisno. Cesarsko zastavo so revolucionarji odstranili.
Not nspeh revolucionarjev.
Peking, 10. nov. F u č o v je po kratkem odporu padel v roke revolucionarjem. Podkralj in tartarski general sta pobegnila. Tujcem se ni zgodilo nič žalega.
Vznemirljiva poročila.
B e r o l i n , 10. nov. „Lokalanzeiger“ poroča iz SaDgaja: V Nankingu je hud boj med revolucionarji in Mandžuri. Iz šangajskega arzenala so razdelili 1 0. 0 00 modernih pušk med revolucionarne Šangajce. Nankin-škega guvernerja so umorili, jičinški podkralj je zbežal na Japonsko. V Hankavu plenijo cesarske čete.
Brezupen položaj vlade.
London, 10. nov. „Times“ poročajo iz Pekinga, da jo ondotno časopisje deloma kar odkrito revolucionarno Zdaj je v Pekingu še mirno. Tujcem se ni zgodilo prav nič žalega. Položaj vlade je po odpadu šantun-ske pokrajine brezupen.
— Listnica uredništva. Sodrug T. i Trbovljah : Naznanilo četrtkove diskusije smo prejeli prepozno.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in salaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
m
Pozor! Zadnji čas je
da se obnovi naročnina.
m
Mednarodno delavsko izobraževalno   društvo v Skednju ■
> priredi
v nedeljo, dne 12. novembra v Skednju v dvorani Cimot
veselico s plesom
s sodelovanjem godbe socialistične mladine iz Trsta. :: Začetek veselice ob 4. url popoludne.
Vstopnina za osebo 80 vinarjev, otroci prosti.
Vstopnice se dobe od 5. t. m. naprej od 7. do
9.	ure zvečer v društvenih prostorih.
Narodna kavarna44.
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
JPristen dober
• . se dobi pri . •
JL. Šebeniku
v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Stampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki franko.
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga . • ▼ Gorici.
A
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
i.
Jlustrovani Tednik
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K 1 80,
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inse-rirajte v njem!
Naslov: Slovenski llustrovanl Tednik, Ljubljana
Priporočamo novo trgovino z manufak-turnim blagom
S
S
v/
Ljubljana
Stari trg št. 1
(prej Bazar)
postaja elektr. železnice
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja*6 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke oene.
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
! VESELO POROČILO !
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
|/r j t in okusni zajtrk Ima-1* tisti, ki ne pijejo dru-
Močlf&gfJUS Zdravje!
Imenujemo .Sladin*. Nasladno in redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živil-skemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj '/< kg velja 50 h. Po polti se naroča najmanj pet nvojev. Olavna zaloga v
Setih lekarnah Trnkoczy: afle 20, RadeUkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafie 109. — Oradec, Sackstrafte 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Tmkoc»y
atg rotovža v Ljubljaui se tudi odda o zdra-i p. L članom okr. boi. blag. v Ljubljani, bol zav. e. kr. tob. tov. fai bol. blag. juž. železnice.
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
izide te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Cen-■	tralni sedeži strokovnih organizacij. —	■
'■;	Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni	i\
I	tarif — Inozemske in domače denarne	I
I	vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko	,
j	plačam osebne dohodnine. — Koliko
M	plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-	I
I	Ogrske in število prebivalstva. — Avstr,	j
H	ustavne vlade. — Socialno-demokratični	t
J	poslanci v avstrijskem državnem zboru	f'
I	(1911). — Glasovi slov. soc. demokratov	I
53	pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
d	— Koliko glasov so dobile posamezne	I
?!	stranke v Avstriji pri državnozborskih	f
fjj	volitvah (1907 in 1911). — Politiške in	[
" j	narodnostne skupine v avstr, državnem	f!
J	zboru po volitvah (1907 in 1911). —
j	Kako se varujemo kolere. — Kakšno	I
j)	delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo	,
^	neki je železničarjem pomagal. — Pri-	L
J	poročljive knjige in knjižice iz domačih	J:
i	založb. — Kultura In žensko gibanje. —	I
P	Kje so delavci najslabše plačani. —	!;
I	Prof. L T. Masaryk (slika). — 200 besed	I
Si	tujk	in	njih	pomen.	Beležke.	F
I	Cena trdo v platno vezanemu izvodu	I
5 . 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organiza-	C
I	cije dobe primeren popust. — Naroča se	|
H	pri	upravi	.Zarje*	v Ljubljani.	|