Jezikoslovne stvari. Pogan (der heide). Spisal Fr. Levstik. Je li beseda pogan tuja? Gospod dr. Miklošič pravi, da je iz latinskega: paganus, i njegov glas je težak; vendar se meni drugače sodi. Naj se mi dovoli povedati, zakaj drugače mislim. Dr. Miklošič, čegar slavnih knjig se držim tudi tukaj , v staroslovenskem slovarji na 510. strani piše: ^onorANHTH vb. piaivuv polluere; — ca; paganum fieri, srb. opoganiti"; na 587. 588. strani: norANHNK m. š&viHogj bU.tjv gentilis; nsl. poganin habd.; srb. pol. po-ganin. norANHTH vb. profanare. norANZ, adj. š&nxog gentilis ; impurus; barbaricus; nsl. pogan teufelchen: ti pogan ti meti. pogan vrag spiritus immundus habd.; blg. srb. pogan impurus; pogan f. stercus, poganija; po-ganiti polluere; klrus. pohanvj sordidus; magy. poganv; pohanka heidekorn: nota rus. dial. noramca pro Mbinib: adde prus. pogunans pl. a.; lit. pagonas; let. pagans : nota let. ganit maculare ; rum. p^g^n , p*ngxresk; mrum. 7iayxave(jxov; alb.pugain.wieg. 1. 490.: huc trahe pol. ganič etc. norANEKMHE azbuk." Dodajmo temu še: čšk. haniti vb. tadeln, schmahen, schimpfen, hohnen, hance m. hanec m. tadler, schan-der, schmaher, schimpfer, hanba tadel, schande, schmach, schimpf, hanbiti vb. beschamen, schanden; poljski: ganca m. ganiciel tadler, nagana, ganba tadel; gorenje-srb. hanic vb. tadeln, schimpfen, schmahen, hohnen, la-stern, hanjak m. herumstreicher, hanba f. tadel, schande, schmach; dolenjesrb. hugarias se den leib leeren, la-xieren; nsl. (na hrv. meji) opoganiti se stercore inqui-nari; gonobiti vb. verderben, schanden, gonoba f. uber-treibung, schande. Metelko 115. — Kaže torej, da bi se pravilneje pisalo: ganoba, ganobiti. Ce to reč premišljamo, vidimo, da je beseda pogan zložena iz razmernika po ino iz osnove gan, ktera se nahaja tudi nezložena: let. ganit; poljski: ganič, ganca, ganiciel, ganba; čšk. haniti, hanec, hanba; gsrb. hanič, hanjak, hanba; nsl. ganoba; nahaja se dalje zložena z drugimi razmerniki, ne samo s po; poljski: na-gana, dsrb. huganas se. Težko je misliti, da latinska beseda paganus, ktera vprav znači dorfbewohner, more v tujih jezicih, kamor je zasejana, v tako množ-nih, oddaljenih pomenih, tako široko po sveti segnoti, — nsl. je Poganec m. tudi krajevno ime; niti ne j ver- 169 jeti, da se je ta tujka pozneje mogla odcepiti od besedice po ter osnovi gan dati samostojnost. Kder se torej snov gan kaže nezložena ali zložena z drugim razmernikom, smemo soditi, da tamkaj mora imeti v domačem jezici koreniko. Dalje vidimo, da ta beseda znači nečistoto, gnusobo, nesnago: strsl. non\N& adj. impurus, non\NHTH profanare; nsl. pogan vrag spi- ritus immundus, opoganiti se stercore inquinari, ganoba schande; blg. srb. pogan impurus, poganiti poiluere, pogan f. stercus — v tem pomeni rabi pogan (excre-menta) tudi Kurelcu v spisi: imena vlastita i splošna domačih životin, — malorus. pohanvj sordidus, let. ganit maculare itd. (Kon. prih.) 170 Jezikoslovne stvari. Pogan (der heide). *) Spisal Fr. Levstik. (Konec.) Zdaj se vpraša: kteri je besede pogan prvotni pomen? Ako hočemo to zvedeti, moramo pogledati ko-reniko. Ta je gn, ktero s črko a na konci pomnoženo nahajamo tudi v glagoli: gn-a-ti (žen-e-m) treiben, s črko i v glagoli: gn-i-ti faulen (pm. nsl. kl-i-ti keimen, kal f. keim). V besedah: po-gan, na-gan-a, po-gan-j-a-ti nahajamo to koreniko po-vikšano v: gan, a>v glagolih: gon-i-ti, žen-e-m povikšano v: gon, žen. Korenika gn prvotno znači: entfernen, od sebe porinoti, vreči (pm. nsl. kamen zagnati einen stein werfen). Zato je gnati: von sich entfernen, treiben, gniti sich in dem ekelhaften zu-stand des entfernten, ausgeworfenen (der excremente) befinden: faulen; — gnoj das faulende; pogan f. ster-cus, das ausgeschiedene, pogani adj. mit koth (stercus) beschmutzt. V slovanščini se pojem excrementum tudi sicer veže s pojmom: entfernen, werfen; pm. nsl. v Ribnici: okinoti (nam. okid-no-ti) se den leib auslee-ren, strsl. kxi^ath werfen. Miki. lex. 327; pm. dalje: met-a-ti strls. mecth met-;^ werfen, i potem strsl. M0T&IAA. MOTftiAO fimus. Miki. bildung der nomina 35.; nsl. metulj schmetterling, metulj (-tiija), metul dain. 90.; srb. metilj mik.; čšk. motyl; poljski: motyl; gsrb. mjetelo, dsrb. mjatel z nemškim: schmetterling, kar si je v rodi z glagolom schmeissen; avstrijsko-nemški se metulj zove krautscheisser. Miki. lex. 366. Niti se more očitati, da je pridevnik pogani nenavadno storjen; tacih je več: strsl. n0K0p& adj. obe- diens, noAOrx adj. obliquus (nsl. položm), no)(XiAX adj. curvus (nsl. hiljast) itd. Pogani adj. torej prvotno znači stercoreus, kar glasno priča tudi nsl. opoganiti se , srb. pogan f. i dsrb. hugariaš se, potem znači še le sploh: gauso-ben, nesnažen, nečist. A kako je z latinsko besedo paganus? Diez worterb. 1. 301. piše: „pagano it. sp. itd., auch bohm. pohan, adj. heidnisch, sbst. heide; von paganus, also eigentl. landlich, baurisch, und so hiessen die be-kenner des alten gotterdienstes, weil er sich seit Con-stantin d. gr. auf das platte land hatte fliichten mussen. Dasselbe, was paganus, bezeichnet unser heide, ahd. heidan, goth. f. haithno (von haithi feld), vgl. Grimm myth. p. 1198." Kar Diez piše o besedi pagano, prav sodi, vendar to ne izpodbija moje misli. Vsi vemo , da so La-tinci neznabogu rekli paganus. To besedo so potem krščanske vere oznanjalci prinesli k Slovanom, kteri so imeli uže poprej svojo, tej vso podobno besedo pogani. Znano je, da so prvi oznanjalci neznaboge po svetem pismu imenovali nečiste narode, i tako je stara slo- *) V zadnjem listi na 169. strani v 24. vrsti od zdolaj gori beri: nOTANKENHE namesti: norANEKHME. Pis. 176 vanska beseda še laže dobila novi pomen latinskega 'jezika, kteri je za heide po naklučii imel vso enako besedo, a vso iz druzega k6rena. Pogan je torej slovanska beseda, samo pomen heide je latinizem. Tudi utegne biti kriva latinščina, da je pridevnik pogana dobil obrazilo in* (poganimb), kakor bi znacil kacega naroda lastno ime. 177